E-novica ZSSS št. 33/2024 (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

   Foto: Gov.si

Kljub deževnemu juniju 2024 se nam bliža čas visokih poletnih temperatur in tradicionalno v tem času zberemo strokovna priporočila delodajalcem, kako organizirati delo, da bo temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem.

Inšpektorat RS za delo je tako konec junija objavil svoja navodila delodajalcem, kako delo v času vročinskih valov organizirati v skladu s predpisi. Cenimo, da je letos več pozornosti namenil delovnim mestom na prostem. Slovenski predpisi namreč skopo urejajo, kako je treba organizirati delo na prostem, kadar beležimo temperaturne rekorde.

Komentiramo, da zaradi klimatskih sprememb vsako leto novi temperaturni rekordi  terjajo od ministrstva, pristojnega za delo, nadgraditev in konkretizacijo slovenskih predpisov o varnem delu v času vročinskih valov. Predpisi, ki to urejajo enako kot v obdobju pred klimatskimi spremembami, pač ne zadoščajo več. ZSSS na to opozarja najmanj od leta 2017.

Bolj konkretna pomoč od slovenskih predpisov pa so EU smernice Vročina na delu – smernice za delovna mesta, ki jih je v slovenščini avgusta 2023 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA).

Vabljeni k ogledu!

Vir novice o navodilih IRSD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 32/2024 (7. 6. 2024): Novo orodje za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen po Metodah ključnih kazalnikov

Drže telesa pri ročnem premeščanju bremen

Kot je znano, morajo vsi delodajalci, pri katerih delavci ročno premeščajo bremena, do 1. 8. 2024 revidirati svoje ocene tveganja v skladu z novim Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Številni delodajalci oziroma njihovi strokovni delavci za varnost pri delu kljub bližajočemu roku še preučujejo, kako strokovno korektno revidirati svoje ocene tveganja.

Obvestite jih, da je Zbornica varnosti in zdravja pri delu konec maja 2024 delodajalcem in njihovim strokovnim delavcem ponudila v najem novo orodje z naslednjimi besedami:

Pri ocenjevanju je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanje sledljivosti vhodnih podatkov ter ustrezna uporaba vhodnih podatkov. Zato smo na podlagi Praktičnih smernic za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov razvili enostavno orodje za poenostavitev administrativnega procesa pri samem ocenjevanju. Z uporabo razvitega orodja boste pridobili:

• enostavno in stabilno orodje za ocenjevanje po vseh 6 podmetodah ključnih kazalnikov;
• avtomatsko označevanje obrazcev na podlagi vhodnih podatkov;
• avtomatsko preračunavanje vseh uteži skladno s praktičnimi smernicami;
• zagotovljeno sledljivost vhodnih podatkov na podlagi enostavnega vnosnega obrazca;
• zmanjšali možnosti za administrativne napake pri oblikovanju končnih ocen.

Orodje je na voljo po 1. 6. 2024 skladno s cenikom in splošnimi pogoji uporabe:

• naročilnica za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi,
• Splošni pogoji uporabe Orodja za ocenjevanje tveganj po Metodah ključnih kazalnikov na tej povezavi.
• cenik na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 31/2024 (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

Obveščamo vas o novem poglavju evropske kampanje EU OSHA “Zdravo delovno okolje”, ki v letih 2023-2025 poteka pod naslovom “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Tokrat je v ospredju avtomatizacija nalog.

Na trg dela je vstopila nova generacija robotskih sistemov umetne inteligence, ki delavcem pomaga tako, da prevzemajo preproste in ponavljajoče se naloge. Uporabljajo se lahko tudi za opravljanje zelo tveganega in zapletenega dela. Robotika lahko z opravljanjem nalog, ki jih ljudje ne morejo oziroma ki jih ne bi smeli ali nočejo opravljati, zagotovi varnost delavcev. Poleg tega delavcem prihrani čas, da se naučijo novih znanj in spretnosti ter opravljajo bolj ustvarjalno delo.

Vendar pa je uporaba digitalnih tehnologij za avtomatizacijo nalog povezana tudi s številnimi tveganji in izzivi. Seznam vključuje izgubo zavedanja o človekovem položaju, preveliko zanašanje na avtomatizirane sisteme ali morebitno izgubo posebnih znanj in spretnosti delavcev. Pri delavcih se lahko pojavi občutek, da niso več samostojni, lahko se začnejo bati, da bodo izgubili zaposlitev, in izgubijo zaupanje v sistem. Drugi izziv se nanaša na potrebo po preusposabljanju, ki vključuje usposabljanje delavcev za uporabo nove robotske tehnologije ob hkratnem izogibanju izgube pomembnih kompetenc.

Ob upoštevanju teh dejavnikov bi bilo treba pri uvajanju robotskih sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog uporabiti pristop, ki temelju na človekovem odločanju. Tako bo delavcem omogočeno, da avtomatizacijo uporabljajo v svojo korist in hkrati ohranijo nadzor nad delovnim procesom.

Za več informacij najdete 16 gradiv kampanje v več jezikih na tej povezavi. Na primer: Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?

Na tej povezavi pa najdete med drugim predstavitev, kako je slovensko podjetje, specializirano na področju avtomobilske in industrijske tehnologije, uvedlo robota za pomoč delavcem pri dvigovanju delov med delovnimi postajami. Praktično izvajanje sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu podjetjem prinaša številne izzive. V zgodnjih fazah postopka je imelo podjetje težave z doseganjem pravega ravnotežja med učinkovitim izkoriščanjem zmogljivosti robota ter spoštovanjem varnostnih predpisov in zahtev. K težavam so dodatno prispevali pomanjkanje primerov najboljše prakse in zastareli nacionalni tehnični predpisi.

1. strategije za varnost in zdravje v avtomatiziranem svetu
2. napredna robotika in sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog
3. Napredna robotska avtomatizacija: primerjalno poročilo o študijah primerov
4. Napredna robotika in avtomatizacija: posledice za varnost in zdravje pri delu
5. Avtomatizacija kognitivnih nalog: posledice za varnost in zdravje pri delu
6. Napredna robotika, umetna inteligenca in avtomatizacija delovnih nalog: opredelitev pojmov, uporabe, politike in strategije ter varnost in zdravje pri delu
7. Sodelovalni robot, ki dviguje dele pri avtomobilskem in industrijskem dobavitelju (ID1)
8. Sistem na podlagi umetne inteligence za vizualno prepoznavanje nevarnih delcev v vzorcu zraka (ID8)
9. Programska oprema z umetno inteligenco kot pomoč zdravnikom pri diagnostiki v kolonoskopiji (ID9)
10. Pametna avtomatizacija za zmanjšanje fizično zahtevnega dela v proizvodnji jeklenih izdelkov (ID12)
11. Brezpilotni zrakoplovi izvajajo inšpekcijski pregled plinske infrastrukture (ID16)
12. Avtomatizacija kognitivnih nalog na delovnem mestu z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci: primeri in priporočila
13. Avtomatizacija fizičnih nalog z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu: primeri in priporočila
14. Uvajanje napredne robotike in sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo opravil: dejavniki, ovire in priporočila
15. Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?
16. Napredna robotika in avtomatizacija: ključni vidiki interakcije s človekom in zaupanja

E-novica ZSSS št. 30/2024: Odločba Ustavnega sodišča o nezgodi pri delu delavca, napotenega na delo v tujino

Ustavno sodišče je na seji 18. aprila 2024 v postopku odločanja o ustavni pritožbi poškodovanega delavca,  napotenega na delo v tujino, razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo v novo odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču.

Ustavno sodišče je v tej zadevi presojalo stališče sodišč, da formalni delodajalec ne odgovarja za škodo, ki jo je delavec (pritožnik) utrpel pri delu na delovišču v tujini, kamor je bil napoten v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Toženi delodajalec naj namreč odškodninsko ne bi bil odgovoren, ker ni bil dejanski delodajalec na delovišču, saj ni organiziral dela na gradbišču, ni imel neposrednega nadzora nad pritožnikovim delom in ni bil tisti, ki bi moral dati pritožniku navodila za varno delo na tem delovišču.

Ustavno sodišče je odločilo, da je izpodbijano stališče v nasprotju z ustavno zahtevo po ustvarjanju pogojev za varno delo, saj omogoča, da se (formalni) delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v celoti (oziroma popolnoma) izogne izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce in odgovornosti za škodo, ki jo ti utrpijo pri nesreči pri delu, že zgolj zato, ker na delovišču v času opravljanja dela ni dejansko prisoten. Opozorilo je, da sta pri tem na praktični ravni pomen te ustavne zahteve in problem odgovornosti delodajalcev še dodatno izostrena v primeru napotitev delavcev v tujino in še posebno v primeru napotitev v tretje države, v katerih vsaj praviloma ti delavci niso varovani niti s pravom Evropske unije, ki zagotavlja minimalno raven varstva pravic napotenih delavcev. Ustavno sodišče je poudarilo tudi, da to ne pomeni, da odškodninsko odgovarja zgolj formalni in ne tudi dejanski delodajalec, kot tudi ne, da formalni delodajalec ne bi imel možnosti regresnih zahtevkov do morebitnih solidarnih odškodninskih zavezancev, ki pa v razmerju do delavca niso upoštevni.

Ustavno sodišče je odločilo, da sodišči prve in druge stopnje s sprejetjem sporne razlage zakonskih določb nista zagotovili izvrševanja iz 66. člena Ustave izhajajoče obveznosti za zagotavljanje pogojev dela v varnem delovnem okolju (66. člen Ustave RS – varstvo dela: Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.). Zato sta kršili pritožnikovo pravico iz 66. člena Ustave. Ustavno sodišče je izpodbijani sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v novo odločanje.

Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024

E-novica ZSSS št. 29/2024 (17. 5. 2024): Od maja do oktobra 2024 anketiranje za ESENER 2024

ESENER 2019: Odstotek slovenskih delodajalcev (po velikosti delodajalca), ki so v letih 2014 in 2019 odgovorili, da sta varnost in zdravje pri delu redno predmet razprav med predstavniki delavcev in vodstvom. Odstotek raste s številom zaposlenih. 

V letu 2019 je v primerjavi z 2014 nekoliko padel odstotek delodajalcev, pri katerih je bila ta razprava redna. 

Obveščamo vas, da bo od maja do oktobra 2024 po vsej EU in torej tudi v Sloveniji potekalo anketiranje za Evropsko raziskavo v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih s kratico ESENER. V 30 državah bo anketiranih več kot 40.000 podjetij vseh velikosti in dejavnosti.  V Sloveniji bo v anketo ESENER vključeno 1200 naključno izbranih delodajalcev. Na vprašanja anketarjev bodo odgovarjale osebe, ki so pri teh delodajalcih najbolj pristojne za varnost in zdravje pri delu.

ESENER je raziskava Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU-OSHA, ki proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih obvladujejo tveganja za varnost in zdravje. Na tisoče podjetij in organizacij po Evropi je povabljenih, da odgovorijo na anketo o:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) vsakih pet let izvaja raziskavo ESENER, kar omogoča zaznavanje trendov na bolje ali na slabše. Doslej je bila izvedena v letih 2009, 2014 in 2019. Rezultate teh anket tudi v slovenščini najdete na tej povezavi. Prvi rezultati raziskave ESENER za leto 2024 bodo objavljeni do začetka leta 2025.

E-novica ZSSS št. 28/2024 (30. 4. 2024): Živel praznik dela!

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna pravica iz dela! (Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah iz dela)

Voščimo vam prijetno praznovanje praznika dela 1. in 2. maja 2024 in vas vabimo na prvomajska kresovanja ter prvomajske proslave v organizaciji ZSSS!