Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

E-novica ZSSS št. 10/2025 (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

Tokrat vas obveščamo o raziskavi Eurobarometer o umetni inteligenci na delovnem mestu, ki je v vseh državah Evropske unije potekala med 25. aprilom in 22. majem 2024. Nanjo je odgovorilo tudi 1.023 prebivalcev Slovenije.

Razkriva, da večina Evropejcev meni, da so umetna inteligenca in digitalne tehnologije koristne za delovna mesta, gospodarstvo in družbo. Več kot 60 % vprašanih podpira uporabo umetne inteligence in robotov pri delu, več kot 70 % pa jih meni, da povečujejo produktivnost. Toda čeprav večina podpira odločanje na podlagi umetne inteligence, pa 84 % vprašanih poudarja, da je potrebno skrbno upravljanje za zaščito zasebnosti in zagotavljanje preglednosti. Ugotovitve poudarjajo, da je javnost zelo naklonjena sprejemanju potenciala umetne inteligence, toda da hkrati zahtevajo odgovoren nadzor na delovnem mestu.

Če kaj, raziskava kaže, da imamo Slovenci celo bolj pozitiven odnos do umetne inteligence na svojem delovnem mestu (74 %) kot povprečni Evropejec. Toda Slovenci istočasno pričakujejo več previdnosti pri uvajanju (93 %). Pogosteje menijo tudi, da umetna inteligenca negativno vpliva na komunikacijo med sodelavci (71 %). Slovenci bolj kot Evropejci dvomijo v primernost uporabe umetne inteligence pri izbiri kandidatov za delovna mesta (31 %) ali pa pri samodejnem odpuščanju delavcev (7 %). Enako kot evropsko povprečje pa so prepričani, da umetna inteligenca prispeva k izboljšanju varnosti in zaščite delavcev na delovnem mestu (67 %). Opazno bolj kot v preostali Evropi smo prepričani, da znamo uporabljati digitalno tehnologijo (86 %).

Praktično enako kot v Evropi pa očitno slovenski delodajalci že uporabljajo digitalno tehnologijo in umetno inteligenco za izvajanje varnostnih ukrepov (28 %), za upravljanje urnikov delovnega časa (32 %),  spremljanje dejavnosti delavcev (26 %), dodeljevanje nalog delavcem (22 %), ocenjevanje uspešnosti (19 %) ter celo zaposlovanje delavcev (19 %). Kar 79 % anketiranih Slovencev pa meni, da bi bilo treba v oblikovanje in sprejemanje novih tehnologij vključiti delavce in njihove predstavnike. A hkrati poročajo, da pa je v resnici v Sloveniji tako le v 36 % primerov. Kar 75 % Slovencev meni, da bi bilo treba prepovedati popolnoma avtomatizirano odločanje.

Glej v slovenščini odgovore Slovencev na anketo Eurobarometra o umetni inteligenci na delovnem mestu, 2025

Okvirni seznam nevarnih zdravil

Okvirni seznam nevarnih zdravil

E-novica ZSSS št. 9/2025 (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

 

 

 

 

 

 

 

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je leta 2022 kot svoj prispevek za nastanek okvirnega seznama pripravil svoj predlog seznama nevarnih medicinskih izdelkov, v angleščini na tej povezavi. 

 

 

Pri zdravljenju nekaterih resnih zdravstvenih stanj se uporablja tudi zdravila, ki lahko povzročijo neželene učinke pri ljudeh, ki sami sicer niso pacienti, so jim pa kot zdravstveni delavci izpostavljeni na delovnem mestu. Za zaposlene v zdravstvu nevarna zdravila med drugim vključujejo nekatera zdravila z delovanjem na novotvorbe, zdravila za zaviranje imunske odzivnosti in protivirusna zdravila ter se uporabljajo za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih stanj, vključno z rakavimi in revmatološkimi obolenji.

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu zato določa preventivno varovanje zdravja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah:

  1. v 11. členu, da je delodajalec v zdravstvenih ustanovah dolžan v rednih časovnih presledkih izpostavljene zaposlene usposabljati o tveganjih za njihovo zdravje zaradi nevarnih zdravil ter o potrebnih preventivnih ukrepih. Nevarna zdravila morajo biti označena z jasno vidnimi opozorilnimi znaki in znaki za nevarnost;
  2. v 18. a členu:
    • “Evropska komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.
    • Evropska komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje.”

Ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, so bile zato v angleščini objavljene “Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili“.

Tokrat pa vas obveščamo , da je bil v Uradnem listu EU 20. 2. 2025 v obliki sporočila Evropske komisije tudi v slovenščini objavljen okvirni seznam takih nevarnih zdravil. Vabimo k ogledu!

Glej v slovenščini: Okvirni seznam nevarnih zdravil v skladu s členom 18a Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, (C/2025/1150)

Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

E-novica ZSSS št. 8/2025 (14. 2. 2025): Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

Tudi na evropskih delovnih mestih so vse bolj prisotni pametni digitalni sistemi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev. Uporabljajo digitalne tehnologije za zbiranje in analiziranje podatkov, da bi prepoznali in ocenili tveganja, preprečili in/ali zmanjšali škodo ter spodbujali varnost in zdravje pri delu. Ti sistemi temeljijo na napravah za zbiranje podatkov, kot so npr. senzorji, kamere in mikrofoni, ki podatke prek Bluetootha, radiofrekvenčne identifikacije ali interneta stvari prenašajo na platformo v oblaku. Algoritmi umetne inteligence in samostojno učeči se stroji obdelujejo te podatke in jih pretvarjajo v informacije, ki jih delodajalci lahko uporabijo za preprečevanje tveganj ali odzivanje nanje. Seveda obstajajo tudi druge možnosti: od pametnih nadzornih sistemov, ki za usposabljanje delavcev v sektorjih z visokim tveganjem uporabljajo obogateno resničnost, navidezno resničnost ali mešano resničnost, do brezpilotnih letal, ki izvajajo preglede na daljavo v nepremičninskem, gradbenem, naftnem in plinskem ali železniškem sektorju.

V okviru evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025” so bile konec januarja 2025  predstavljene smernice za uporabo pametnih digitalnih sistemov za več varnosti in zdravja pri delu v obliki vodnika “Pametni digitalni sistemi: vodnik za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev. V njem so predstavljena priporočila o dobrih praksah na delovnem mestu.

Povezava do vodnika “Pametni digitalni sistemi: vodnik za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev“, v angleščini

Načela za oblikovanje in razvoj pametnih digitalnih sistemov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, v angleščini

 

Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

E-novica ZSSS št. 7/2025 (4. 2. 2025): Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

Foto: ETUC

Ob 4. februarju, svetovnem dnevu boja proti raku, je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pozvala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ne odlaša s predlogom direktive o pregledovanju, registraciji in spremljanju azbesta v stavbah. Evropska komisija naj bi namreč direktivo sprejela v drugem četrtletju leta 2023, vendar tega še vedno ni storila.

Čeprav je že 20 let uporaba azbesta v EU prepovedana, pa je ta vgrajen v številne stavbe. Pri prenovah teh stavb se vgrajeni azbest sprošča v okolje in zato v EU še vedno na novo ogroža od 4 do 7 milijonov delavcev. Da je tveganje realno, kaže podatek, da se je število obolelih zaradi smrtonosnega  mezotelioma povečalo za 10 %. Mezateliom predstavlja kar 40 % primerov vsega poklicnega raka.

Giulio Romani, konfederalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov, pojasnjuje: “Na milijone ljudi v Evropi je še vedno vsak dan po nepotrebnem in nevede izpostavljenih potencialno smrtonosnim azbestnim vlaknom pri delu… Njihovih življenj ne smemo žrtvovati na oltarju deregulacije…”

Vir: Javni poziv ETUC ob 4. 2. 2025, svetovnem dnevu boja proti raku, v angleščini

4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

E-novica ZSSS št. 6/2025 (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

 

 

 

 

 

 

 

Evropska kampanja “To bi bilo mogoče preprečiti”

 

Svetovni dan boja proti raku je mednarodni dan, ki ga obeležujemo vsakega 4. februarja, da bi ozaveščali o raku, spodbudili njegovo preprečevanje in ukrepe za reševanje svetovne epidemije raka.

Poklicni rak pa je za razliko od mnogih drugih rakov mogoče preprečiti, saj vemo, kaj na delovnem mestu ga povzroča. Ključnega pomena sta preprečevanje in zgodnje odkrivanje. Delodajalci so odgovorni, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo tveganje za nastanek poklicnega raka na delovnih mestih s strategijo preventivnega ukrepanja STOP:

S = zamenjava (angleško Substitution) nevarne kemikalije z varnejšo
T = s Tehničnimi ukrepi je treba kar se da zmanjšati koncentracijo nevarne snovi v območju, kjer se nahajajo delavci
O = z Organizacijskimi ukrepi je treba na najmanjše možno zmanjšati število delavcev, ki so v območju izpostavljenosti in na najmanjši možen čas skrajšati njihovo izpostavljenost
P = z osebno (angleško Personal) varovalno opremo, kakršna je npr. varovalna obleka, varnostna očala  in rokavice, je treba zaščititi delavca

 

Glej tudi sporočila ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti raku:

Usmerjeni inšpekcijski nadzor gradbišč v letu 2024

E- novica ZSSS 5/2025 (27. 1. 2025): Usmerjeni inšpekcijski nadzor gradbišč v letu 2024

Foto: IRSD

Inšpektorat RS za delo je 27. 1. 2025 poročal, da je tudi v letu 2024 oziroma že 16. leto zapored izvedel celoletno akcijo Usmerjeni nadzor gradbišč, s katero zagotavlja večjo varnost delavcev in izboljšanje pogojev dela na začasnih in premičnih gradbiščih. V okviru akcije je bilo opravljenih 1.403 pregledov pri 839 subjektih na 310 gradbiščih in 94  deloviščihugotovljenih 2.078 kršitev in izdanih 970 ukrepov.

Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih:

  • v zvezi z delom na višini (odri, varnostne ograje, dostopi),
  • z zagotavljanjem uporabe ter neuporabo osebne varovalne opreme,
  • s podpisanim sporazumom različnih izvajalcev, ki delajo na istem gradbišču in
  • z neupoštevanjem navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na aktivnih gradbiščih.

Z leti se je pristop k nadzoru prilagajal in izpopolnjeval. Od leta 2013 Inšpektorat za delo poostreno nadzoruje tudi delovišča izvajalcev, ki opravljajo kratkotrajna dela na višini. Na gradbiščih – deloviščih so preverjali izvajanje ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, uporabo in zagotavljanje uporabe osebne varovalne opreme. Prav tako pa so nadzirali izpolnjevanje obveznosti naročnikov oz. nadzornikov projekta, koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu in (glavnih) izvajalcev.

Usmerjeni nadzor skozi leta pomembno prispeva k zmanjšanju števila nezgod pri delu na gradbiščih, tudi smrtnih, izboljšanju varnostnih standardov in boljšim delovnim pogojem.

Na Inšpektoratu za delo načrtujejo, da bodo z usmerjenimi in poostrenimi nadzori gradbišč nadaljevali tudi v prihodnje, saj ugotovitve in ukrepi prinašajo pozitivne spremembe v enem najnevarnejših dejavnosti dela. Poleg zmanjšanja nezgod nadzor pripomore tudi k ozaveščanju delodajalcev in delavcev o pomenu upoštevanja varnostnih ukrepov in spodbuja delodajalce k trajnim izboljšavam na področju varnosti in zdravja pri delu.

Vir: Novice gov.si

Smrtna nezgoda pri delu v Premogovniku Velenje

E-novica ZSSS št. 4/2025 (21. 1. 2025): Smrtna nezgoda pri delu v Premogovniku Velenje

Na odkopu v jami Preloge v Premogovniku Velenje je 20. 1. 2025 ob 19.10 prišlo do vdora mulja in vode. Odlomilo se je od 500 do 700 kubičnih metrov mokre gline, ki jo ročno odstranjujejo. Enajst od štirinajst rudarjev se je pravočasno umaknilo vdoru, žal pa to ni uspelo trem, ki so bili najbližje odlomu. Enega mladega rudarja so že našli mrtvega, požrtvovalni reševalci pa še iščejo preostala dva rudarja. Vsa Šaleška dolina je zavita v žalost. Premogovnik je 21. 1. 2025 obiskal predsednik vlade Robert Golob in izrekel sožalje družini umrlega ter obljubil podporo družinam prizadetih.

Proizvodnja na odkopih Premogovnika Velenje je zaustavljena. Odgovorni v Premogovniku zatrjujejo, da niso zmanjšali investicij v varnost, a da se kljub vsem varnostnim ukrepom takih dogodkov ne da predvideti. V jami Preloge se je baje zadnja tovrstna nesreča zgodila leta 1976, ko so umrli štirje rudarji. Poteka že izreden inšpekcijski nadzor o vzrokih za nesrečo.

Izrekamo sožalje svojcem in sodelavcem!


Dodatno:  Dan žalovanja 24. 1. 2025

Na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba je vlada na dopisni seji razglasila petek, 24. januarja, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje. Vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da vsebino prireditve prilagodijo dnevu žalovanja. Zastave na poslopjih državnih ustanov se na dan žalovanja spustijo na pol droga.

V ponedeljek, 20. januarja 2025, se je v Jami Preloge v Premogovniku Velenje zgodila tragična nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarji. Zato se je vlada odločila, da razglasi petek, 24. januarja 2025, za dan žalovanja v spomin na žrtve te hude tragedije. Na podlagi Sklepa o določitvi protokolarnih pravil se zastave izobesijo na pol droga, organizatorje kulturnih in drugih prireditev pa se pozove, da vsebino prireditve prilagodijo dnevu žalovanja.

Novica gov.si, 22. 1. 2025


 Dodatno: Slovo od rudarjev

Šaleška dolina se poslavlja od preminulih rudarjev. Velenje je in bo gotovo še dolgo ostalo zavito v črnino. Na Titovem trgu pred spomenikom Rudarja gori na stotine sveč, Velenjčani se tu zbirajo, prižigajo sveče v spomin na tri tragično preminule rudarje. K zadnjemu počitku bodo jutri popoldan položili 32-letnika, danes pa so se dokončno poslovili od dveh v ponedeljek preminulih rudarjev. S častnim špalirjem in v tradicionalnih žalnih uniformah je svojim kameratom še zadnji rudarski srečno izreklo okoli 1000 tudi upokojenih rudarjev. Na zadnjo pot so 49-letnika, ki je bil tudi prostovoljni gasilec, pospremili v prostovoljnem Gasilskem društvu Gaberke. Točno ob 14.00 uri, ko so se začele pogrebne slovesnosti, se je v Gaberkah oglasila sirena, dobremu prijatelju še zadnjič v čast in v slovo.

Vir: POP TV, 25. 1. 2025


Dodatno: Kako lahko pomagamo družinam rudarjev

Sindikat in Svet delavcev Premogovnika Velenje sporočata: »Nikoli si nismo predstavljali, da lahko narava tako kruto zareže med nas. Žal nas je ponedeljek na odkopu CD 4/J ponovno presenetila in opozorila, da je neizprosna. Ta nesreča nas je vse pretresla in spomnila na krhkost življenja. Izražamo iskreno sožalje ožjim družinskim članom, ki v teh težkih časih nosijo najtežjo bolečino. V časih, ko je dolgoročna prihodnost rudarstva negotova, obstaja bojazen, da bi otroci preminulih lahko ostali brez ustrezne podpore v letih šolanja in začetku samostojnega življenja. S tem namenom organiziramo nekakšno obliko skrbniških skladov, ki bodo omogočali dolgoročno pomoč. Rudarji bomo prispevali prostovoljne prispevke, s katerimi bomo omilili začetno finančno stisko treh družin.«

Pomoč je sicer družinam že obljubila tudi vlada, pa tudi lokalne skupnosti. Posamezniki pa lahko nakažemo sredstva za pomoč na naslednja naslova:

Rdeči križ Slovenije:

  • SMS-sporočilo na 1919 za donacijo 5 ali 10 evrov: ali RUDAR5  ali RUDAR10
  • nakazilo na TRR: SI56 0242 6001 1969 849, sklic: SI00 245054, namen: pomoč družinam ponesrečenih rudarjev;

Škofijska Karitas Celje, Muzejski trg 8, 3000 Celje:

  • SMS-sporočilo na 1919 za donacijo 1 evro, 5 evrov ali 10 evrov: ali SOLIDAREN, ali SOLIDAREN5 ali SOLIDAREN10
  • nakazilo na TRR: SI56 0400 1004 6530 307, sklic: SI00 29364, namen: pomoč družinam ponesrečenih rudarjev

 

Vir: Svet 24

Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 3/2025 (13. 1. 2025): Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu

Obveščamo vas o javnem razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027.

Vlogo za sofinanciranje projekta lahko vloži posamezen delodajalec oziroma združenje, ki predstavlja delojemalsko ali delodajalsko stran. Rok za vložitev vloge je 17. 2. 2025.

Predmet razpisa je sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027, ki obsegajo sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih prijavitelj izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in socialnega zdravja delavcev.

Razpis je objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani ZZZS:

 

 

Konferenca Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja

E-novica ZSSS št. 2/2025 (7. 1. 2025): Konferenca “Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja”

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo vabilo na brezplačno konferenco “Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja”, ki bo v sredo, 29. januarja 2025 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. 

Na konferenci bodo govorili o nasilju in nadlegovanju v svetu dela. Na oba pojava bodo pogledali s pravnega, sociološkega, kadrovskega, sindikalnega, delodajalskega, izkustvenega ter zornega kota varnosti in zdravja pri delu. Predstavili bodo tudi primer dobre prakse – izkušnje Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi. Udeleženke in udeleženci bodo lahko dobili tudi svoj izvod priročnika o nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, ki ga je za delodajalce pripravil Mednarodni urad za delo, za slovenske razmere pa prilagodilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 20. januarja oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://gov-ankete.si/ZdraviOdnosi2025.

Program konference

Preživeti zastoj srca na delovnem mestu – kampanja AWARE

E-novica ZSSS št. 1/2025 (6. 1. 2025): Preživeti zastoj srca na delovnem mestu – kampanja AWARE

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo vabilo:

“V ponedeljek, 13. januarja 2025, bo med 11.00 in 13.00, potekal dogodek, ki bo predstavljal uradni začetek kampanje AWARE.

V Evropi vsako leto preživi le 8 odstotkov od 345.000 ljudi, ki doživijo zunajbolnišnični srčni zastoj. Delovno okolje je pomemben dejavnik, saj imajo hud stres, fizični napori in nevarni pogoji dela ključno vlogo pri zdravju srca in ožilja.

Pobudniki kampanje AWARE bodo lobirali za boljšo in enotnejšo zakonodajo na področju prve pomoči v Evropi, pa tudi za usklajeno usposabljanje in druge ukrepe, namenjene izboljšanju stanja na tem področju.

Dogodek, ki bo 13. januarja 2025 potekal v Evropskem parlamentu, lahko spremljate tudi preko spleta. V zgornji najavi dogodka je QR koda, s pomočjo katere se lahko registrirate.

Vabimo vas, da informacijo o kampanji AWARE delite naprej ter podprete to pomembno prizadevanje, usmerjeno v povečanje stopnje preživetja tistih, ki doživijo srčni zastoj na delovnem mestu.”