Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

On 22. januarja, 2026   /   Novice  
Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

E-novica ZSSS št. 4/2026 (22. 1. 2026): Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

Kot smo vas prvič obvestili v naši e-novici št. 49/2023 z dne 21. 11. 2023, je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) takrat objavila prve ugotovitve ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka v Evropi, ki je bila izvedena v šestih državah članicah EU: v Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Madžarski in Finski. Na vprašalnik, ki je pokazal, na katerih delovnih mestih so zaposleni zaznali vsaj enega od 24 najpogostejših karcinogenov, je odgovorilo 24.402 delavcev. Njihovi odgovori naj bi bili reprezentativni za vse države EU – torej tudi za Slovenijo.

Tokrat pa vas obveščamo, da je EU OSHA 18. 12. 2025 v angleščini objavila končno poročilo te raziskave ter v slovenščini tudi sporočilo za javnost s povzetkom glavnih končnih ugotovitev:

S to raziskavo se ugotavlja verjetnost izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za nastanek raka. V poročilu se ocenjuje, da je bila skoraj polovica od 24.402 anketiranih delavcev v šestih državah EU izpostavljena vsaj enemu od teh tveganj. V delovnem tednu pred anketiranjem je bilo 11 % delavcev izpostavljeno celo visoki ravni izpostavljenosti, pri nekaterih dejavnostih pa je obstajalo celo tveganje izpostavljenosti več karcinogenom hkrati. Za vsak dejavnik tveganja so v poročilu podrobno opisane glavne okoliščine izpostavljenosti, delež prizadetih delavcev in uporaba nadzornih ukrepov (kot so osebna varovalna oprema, prezračevanje in zaprti sistemi). Uporaba preventivnih ukrepov se zelo razlikuje. Razlike med sektorji in skupinami delavcev kažejo, da so za boljše preprečevanje potrebni ciljno usmerjeni ukrepi in prilagojene politike.

Nekaj ugotovitev raziskave:

  • Najpogostejše ugotovljene izpostavljenosti so bile izpostavljenost ultravijoličnemu sončnemu sevanju, emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzenu, vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu in formaldehidu.
  • V nasprotju z izpostavljenostjo drugim industrijskim kemikalijam je med delovno populacijo izpostavljenost formaldehidu bolj razširjena, saj je verjetno izpostavljenih kar 6,4 % vseh delavcev. Okoliščine izpostavljenosti so precej različne, na primer pri delu z lepilom ali vezanim lesom, med gašenjem požara ali odpiranjem ladijskih kontejnerjev.
  • Med dejavniki tveganja za nastanek raka v raziskavi izstopa izpostavljenost lesnemu prahu: polovica njemu izpostavljenih delavcev ali 1,6 % vseh delavcev je bila namreč v delovnem tednu pred anketiranjem izpostavljena visokim ravnem lesnega prahu.
  • Približno 11,1 % delavcev je izpostavljenih visokim ravnem vsaj ene od 24 snovi.
  • Pogosta je tudi izpostavljenost več dejavnikom: kar 26,1 % delavcev je bilo v istem tednu verjetno izpostavljenih vsaj dvema dejavnikoma tveganja za nastanek raka.
  • V primerjavi z drugimi delavci so starejši delavci pogosteje izpostavljeni več dejavnikom tveganja, vendar na nižjih ravneh.
  • Samozaposleni in začasni delavci pogosto utrpijo višje stopnje izpostavljenosti, vzorci izpostavljenosti pa se razlikujejo tudi med moškimi in ženskami glede na sektor in vrsto dela.

 

Več na naslednjih povezavah:

Back to Top

MDDSZ vas želi anketirati in informirati

On 19. januarja, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 3/ 2026 (19. 1. 2026): MDDSZ vas želi anketirati in informirati

Posredujemo vam vabilo k izpolnitvi dveh anket in informacije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o njihovih prihajajočih dogodkih:

____________________________________________________________

PRIHAJAJOČI DOGODKI …

    • 17. marec 2026: konferenca Varno delo = zdravju neškodljivo delo (program in povezavo na prijavni sistem bomo objavili 2. februarja na portalu Varnost in zdravju pri delu)
    • 2. april 2026: najdete nas na odru Varno in zdravo delo na Slovenskem kadrovskem kongresu (program bo objavljen tukaj)
    • 11. junij 2026: konferenca o nasilju tretjih oseb Kaj storiti, ko se ‘kralj’ ne obnaša kraljevsko? (program in povezavo na prijavni sistem bomo objavili 4. maja na portalu Varnost in zdravju pri delu)

____________________________________________________________

ANKETA: ŽELENE VSEBINE NA NAŠIH KONFERENCAH

Na Sektorju za varnost in zdravje pri delu (MDDSZ) organiziramo številne izobraževalne dogodke. Da bi bile vsebine kar najbolj uporabne in zanimive, potrebujemo nekaj vaše pomoči.

 Do kdaj lahko sodelujete? Anketo lahko izpolnite do vključno 30. januarja 2026.

 Kje lahko izpolnite anketo? Klik tukaj ali na povezavi: https://gov-ankete.si/dogodki2026

____________________________________________________________

RAZISKAVA: DELO Z LJUDMI – KJE SO MEJE SPREJEMLJIVEGA?

Potrebujemo vašo pomoč! Pomagajte nam ugotoviti, kje dobre in slabe plati dela z ljudmi. Sodelujte v spletni anketi.

Kdo izvaja anketiranje? Sektor za varnost in zdravje pri delu (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti).

Komu je anketa namenjena? Vsem delavkam in delavcem, ki se pri delu srečujejo s tretjimi osebami (to so npr. stranke, šolajoča se populacija in starši, pacientke, pacienti, potnice, potniki, uporabnice in uporabniki storitev, gostje in gosti v gostinskih in hotelskih obratih, obiskovalke in obiskovalci kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkov …)

Kaj nas zanima? Vaše izkušnje pri delu s tretjimi osebami: čemu ste na delovnem mestu izpostavljeni, kakšne ukrepe za vašo zaščito je sprejel vaš delodajalec, kaj bi potrebovali, če ste bili izpostavljeni nasilnim incidentom ipd.

Zakaj nas zanima? Ker bomo na podlagi rezultatov za delodajalce pripravili gradiva za preprečevanje in obvladovanje nasilja tretjih oseb.

Ali je anketa anonimna? Da – ne zbiramo nobenih osebnih podatkov.

Do kdaj lahko sodelujete? Anketo lahko izpolnite do vključno 30. januarja 2026.

Kje lahko izpolnite anketo? Klik tukaj ali na povezavi: https://gov-ankete.si/delozljudmi

 

Back to Top

Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

On 14. januarja, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 2/2026 (14. 1. 2026): Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

V obdobju 2026-2029 bo v Sloveniji potekal projekt nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu“, za katerega je zagotovljeno kar 7 milijonov evrov. Od tega znaša podpora Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada plus kar 5.950.000 evrov. V okviru tega projekta od 16. 12. 2025 do 20. 1. 2026 poteka tudi javni razpis z naslovom “Pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu“. Išče se torej 300 delodajalcev tako v zasebnem kot v javnem sektorju z malim, srednjim ali velikim številom zaposlenih, ki želijo preveriti in nadgraditi svojo oceno tveganja in ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Čas za prijavo na razpis se izteka že 20. 1. 2026, zato je s prijavo treba pohiteti!
O tem projektu bomo v naših e-novicah gotovo še veliko poročali!  Priporočite sodelovanje svojemu direktorju!
Uporabne povezave:
Back to Top

IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah

On 12. januarja, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 1/2026 (12. 1. 2026): IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah

 

 

 

 

V začetku januarja 2026 smo v Sloveniji beležili nizke temperature celo do minus 11 °C na prostem. Številna dela se seveda kljub temu tudi v zimskem času opravljajo na prostem. Inšpektorat RS za delo je zato na vladnem portalu objavil informacijo o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah:

 

 

“V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.

Delavec ima: 

  • pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu
  • pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje
  • pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu 
  • pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda
  • pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Dolžnost delavca je, da takoj obvesti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb

Obveznosti delodajalca:

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, med drugim tudi izpostavljenosti mrazu, in v njej določiti ustrezne ukrepe med drugim tudi osebno varovalno opremo za delo v mrazu.

V skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu. Pri tem mora upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje (SIST EN ISO 7730). Pravilnik ne določa najnižje dopustne temperature, katere bi moral zagotavljati delodajalec v delovnih prostorih. Pravilnik prav tako določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C.

Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Delodajalec mora na gradbišču zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

Vir: Obveznosti delodajalcev ob nizkih temperaturah | GOV.SI

Glej celotni prispevek IRSD na tej povezavi

 

Back to Top

Poročilo o delu v letu 2025 in Srečno 2026!

On 18. decembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 57/2026 (18. 12. 2025): Poročilo o delu v letu 2025 in Srečno 2026!

Leto 2025 je naokrog in kot vsako leto vam ob njegovem zaključku poročamo o svojem delu.

Poslali smo vam 57 e-novic o vsem aktualnem na področju varnosti in zdravja pri delu. Najdete jih v našem arhivu na tej povezavi. Januarja so nas pretresle smrtne žrtve v Premogovniku Velenje. Poročali smo o pomembnih dogodkih ter novih predpisih, posredovali vabila na brezplačna usposabljanja ter obeležili nacionalne in mednarodne dneve, posvečene varnosti in zdravju pri delu. Zbrali smo statistiko in podatke o stanju varnosti in zdravja pri delu. Obveščali smo vas o tematskih številkah glasila ZSSS Delavska enotnost, na prodaj v e-trgovini ZSSS. Seznanjali smo vas s sporočili nacionalnih in mednarodnih kampanj. Pridružili smo se kampanji Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za sprejem nove direktive za preprečevanje psihosocialnih obremenitev pri delu. Posredovali smo vam pozive ZSSS za ratifikacijo konvencije MOD št. 190 za preprečevanje vsakršnega nasilja v svetu dela.

Predstavili smo vam rezultate raziskav o stanju varnosti in zdravja pri delu in  ključna opozorila evropske kampanje o delu v digitalni dobi. Izkazalo se je, da se umetna inteligenca in algoritmi, s katerimi delavcem stroj odreja delo, v Sloveniji pojavljajo enako pogosto kot v ostali EU. Ker opazno spreminjajo naravo dela, smo pozornost posvetili varnemu in zdravemu delu v digitalni dobi in posledično novim tveganjem za poklicno zdravje delavcev.

Poročali smo o novi konvenciji MOD o zaščiti pred biološkimi tveganji na delovnem mestu. Pozornost smo posvetili tudi specifičnemu položaju starejših na delu ter s tem povezani pokojninski reformi. Eden od vrhov v letu 2026 pa je bila julijska omejitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C ter smernice za ustrezno zaščito zdravja v času takšnih podnebnih sprememb. Za njun sprejem je brez dvoma posebej zaslužna prav ZSSS.

Spoštovani bralci naših novic! Ob zaključku leta 2025 se vam zahvaljujemo za vašo pozornost in zvestobo! Vabimo vas, da na naše brezplačne novice opozorite tudi svoje sodelavce in vse, ki jih že in ki bi jih varnost in zdravje pri delu morala zanimati! Naročijo se nanje preprosto z vtipkanjem svojega e-naslova v obrazec, ki ga najdete na tem naslovu. Več kot nas bo, več bomo dosegli! Oglejte si našo spletno stran zssszaupnikvzd!

Voščimo vam prijetne božično-novoletne praznike ter veliko osebne sreče in poklicnega uspeha v prihajajočem letu 2026!

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Back to Top

Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

On 9. decembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 56/2025 (9. 12. 2025): Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

 

 

 

 

 

 

 

Foto: španski fasader s pametno zapestnico, ki ga opozarja pred povečanim tveganjem za vročinski udar

 

Kot smo napovedali v naši novici št. 55/2025, je bil 3. in 4. decembra 2025 v baskovskem Bilbau vrh ob zaključku triletne evropske kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025. Podeljeno je bilo šest nagrad “Dobra praksa” in enajst pohval za primere izboljšanja varnosti in zdravja pri delu s pomočjo digitalne tehnologije. Namen nagrad in pohval je širjenje dobrih praks po vsej Evropi, kako je mogoče z digitalno tehnologijo doseči več varnosti in zdravja pri delu.

Prevod obrazložitev nagrad in pohval v slovenščino pričakujemo v naslednjih mesecih. Seveda pa je na voljo že angleška verzija. Za vas smo iz nje v slovenščino prevedli imenitni primer pametne zapestnice s senzorjem, ki v španskem gradbenem/fasaderskem podjetju Jacar Montajes že od leta 2022 pravočasno preprečuje vročinski udar delavcev, ki v visokih temperaturah (te tam pogosto presegajo 40 °C) delajo na prostem. Ta primer smo izbrali tudi zato, ker smo letos tudi v Sloveniji za preprečitev vročinskega udara končno z novim predpisom omejili delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C. Glej novici ZSSS št. 34/2025 in 36/2025! Toda od Špancev se lahko naučimo tudi o koristni uporabi digitalne tehnologije.

Vabljeni k ogledu in k posnemanju dobre prakse iz Španije!

Predstavitev pametne zapestnice z vgrajenim senzorjem, ki pravočasno opozori gradbenega delavca, da mu grozi vročinski udar, v slovenščini

Brošura EU OSHA Nagrade za dobre prakse na področju zdravih delovnih mest 2023–2025 (Healthy Workplaces Good Practice Awards 2023-2025), v angleščini

Dodatno:

Glej spletno stran Jacar Montajes s pojasnili o uporabi zapestnice Canaria

Glej zapestnico Canaria (za zbiranje bio podatkov), ki jo uporabljajo v nagrajenem podjetju Jacar Montajes: ZAPESTNICA ZA PREPREČEVANJE TOPLOTNEGA UDARA CANARIA+(PLUS), pri nakupu se sklicujte na  9990005

Glej na isti spletni strani tudi dva videa o uporabi zapestnice!

Zapestnica Canaria je preventivna naprava, ki meri notranjo telesno temperaturo in uporabnika z vibracijo, LED-lučjo in zvokom opozori na nevarnost toplotnega udara. Idealna za delavce v okoljih z visokimi temperaturami.

 

 

Back to Top

V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

On 27. novembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 55/2025 (27. 11. 2025): V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

Obveščamo vas, da bo v baskovskem Bilbau 3. in 4. decembra 2025 vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025“, o kateri smo vam v zadnjih treh letih posredovali skupaj z današnjo kar dvajset e-novic. Več informacij o vrhu na tej povezavi (tu najdete tudi povezave ACCESS). Obiščete lahko tudi našo posebno spletno stran o tej kampanji.

Vrh boste lahko v angleščini spremljali v živo s klikom na izbrano povezavo ACCESS (glej spodaj). Na istem mestu se morate pred tem registrirati za dostop do prenosa v živo na spodaj navedene ure. Ker bodo med drugim oba dneva po tri vzporedno potekajoče delavnice, bo pač treba izbrati tisto, ki vas najbolj zanima.

Vabljeni k ogledu!

3. 12. 2025 ob 14.00:

  • ACCESS: otvoritvena seja (Vizualno popotovanje po najpomembnejših dogodkih na nacionalni ravni – dinamičen pregled tega, kako je kampanja v digitalni dobi po vsej Evropi oživila zdravje in varnost.)

3. 12. 2025 ob 15.45:

  • ACCESS: Vzporedna seja 1: Organizacija dela in organizacijska tveganja na digitaliziranem delovnem mestu
  • ACCESS: Vzporedna seja 2: Soupravljanje delavcev za varno in zdravo digitalizacijo dela
  • ACCESS: Vzporedna seja 3: Varnost in zdravje pri delu kot gonilo varnih in zdravih digitalnih tehnologij za delo

4. 12. 2025 ob 9.00: 

  • ACCESS: Podelitev nagrad za dobro prakso na področju zdravih delovnih mest

4. 12. 2025 ob 11.00:

  • ACCESS: Vzporedna seja 1: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje v digitalnem svetu dela
  • ACCESS: Vzporedna seja 2: Digitalne tehnologije, upravljanje varnosti in zdravja pri delu ter preprečevanje tveganj
  • ACCESS: Vzporedna seja 3: Zakonodaja, predpisi in etična vprašanja

4. 12. 2025 ob 12.15:

  • ACCESS: Okrogla miza s socialnimi partnerji o duševnem zdravju na delovnem mestu – Predstavitev naslednje evropske kampanje “Zdravo delovno okolje 2026–2028” in zaključek

Dodatno:

Posnetki sej, PowerPoint predstavitve, fotografije in povzetek dogodka kmalu objavljeni na spletni strani vrha: Summit website.

Na vrhu EU-OSHA o zdravih delovnih mestih z naslovom „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki je potekal 3. in 4. decembra 2025, smo dva dni delili znanje in se udeležili zanimivih razprav o tem, kako še izboljšati varnost in zdravje pri delu na evropskih delovnih mestih, zlasti v digitalnem svetu. V vzporednih sejah in plenarnih razpravah se je govorilo o vrsti zanimivih tem, kot so praktične aplikacije umetne inteligence (AI) na področju varnosti in zdravja pri delu, njena pravna in etična vpliva ter digitalne spretnosti strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu ter nastajajoča tveganja in priložnosti na digitalnih delovnih mestih. Če ste zamudili nekatere od teh razprav ali pa želite preprosto izvedeti več o vrhu, vas vabimo, da si ogledate povzetek dogodka, posnetke, predstavitve govornikov, fotografije in druge vsebine, ki so zdaj objavljene na spletni strani vrha. Oglejte si povzetek vrha, posnetke, prezentacije govornikov, fotografije in več, kar je sedaj objavljeno na spletni strani vrha Summit website.

 

Back to Top

25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

On 24. novembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 54/2025 (24. 11. 2025): 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

 

Foto: SURS

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Združeni narodi so ga pred četrt stoletja razglasili, da bi ozaveščali o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je ob 25. novembru 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ponovil poziv Vladi RS, naj končno začne postopek ratifikacije Konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela iz leta 2019. Konvencija namreč vzpostavlja prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela in s tem predstavlja mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v svetu dela. Poudarja, da ima vsakdo, ne glede na pogodbeni status pravico do dela brez nasilja in nadlegovanja. Določa pa tudi, da morajo države članice skladno z notranjim pravom in prakso ter po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejeti vključujoč in celosten način obravnave nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko je prepričan, da bi morala Slovenija slediti državam članicam EU, ki so konvencijo že ratificirale (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Romunija, Španija). S tem bi tudi na tej ravni pokazali, da pri nas velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko opozarja, da odlašanje pri ratifikaciji konvencije MOD št. 190 ogroža temeljne pravice delavcev in delavk, zapostavlja zahteve socialnih partnerjev in civilne družbe ter poslabšuje mednarodni ugled Republike Slovenije.

Mi dodajamo še nekaj opozoril. Med vrste nasilja nad ženskami sodi tudi spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Statistični urad Republike Slovenije poroča, da je skoraj tretjina žensk (32 %), ki so kadarkoli delale, doživela spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Delež je najvišji med ženskami v starostni skupini od 18 do 29 let, ki opravljajo delo na področju osebnih storitev (natakarice, kuharice, frizerke ipd.), financ in računovodstva ali prodajno-nabavnega sektorja. V teh poklicih spolno nadlegovanje utrpi vsaka druga ženska, povzročitelji pa so najpogosteje moški, ki niso del delovnega okolja žrtve (npr. stranke).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) tovrstne zunanje povzročitelje nasilja na delovnem mestu imenuje “tretje osebe” ter v 23. in 24. členu zavezuje delodajalca, da mora na delovnih mestih s povečanim tovrstnim tveganjem načrtovati postopke za njegovo obvladovanje. O teh postopkih mora seznaniti svoje zaposlene. Tudi sicer mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje in odpravljanje nasilja, trpinčenja in nadlegovanja na delovnih mestih. Če jih ne načrtuje oziroma ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje, je zagrožena visoka denarna kazen tako za delodajalca kot za njegovo odgovorno osebo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v 7. in 8. členu prav tako prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Definira, da je spolno nadlegovanje kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. ZDR-1 vsakršno nadlegovanje na delovnem mestu šteje za diskriminacijo. Določa tudi, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda se štejejo pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna z utrpljeno škodo in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Več na:

Dodatno:

Poziv ZSSS ob 10. 12. 2025, dnevu človekovih pravic k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Poslansko vprašanje ministru za delo Luki Mescu o ratifikaciji konvencije MOD št. 190, 37. seja Državnega zbora RS, 15. 12. 2025

_______________________________________________________________________________

Izjava MDDSZ 24. 11. 2025

Izjava ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, 24. 11. 2025

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Datum ni izbran naključno – posvečen je sestram Mirabal iz Dominikanske republike, političnim aktivistkam, ki so se uprle diktaturi in bile zaradi tega brutalno umorjene. Čeprav je bil njihov umor prikazan kot »nesreča«, je šlo za politično motivirano nasilje nad ženskami.

Njihov pogum je postal simbol odpora proti femicidu in kršitvam človekovih pravic, leta 1999 pa so Združeni narodi 25. november razglasili za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami.

Nasilje nad ženskami v Evropski uniji ostaja zelo razširjeno: ena od treh žensk doživi fizično ali spolno nasilje, ena od petih ga doživi s strani partnerja ali osebe iz istega gospodinjstva, vsaka šesta pa spolno nasilje, vključno s posilstvom. Kljub temu nasilje prepogosto ostaja nevidno – le ena od petih žrtev poišče pomoč, policiji pa je prijavljen le vsak osmi primer.

Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče. Letos je policija obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Lani je bilo pet femicidov. Raziskava SURS iz leta 2020 kaže, da je 75 odstotkov žensk od 15. leta doživelo fizično ali spolno nasilje, povzročitelji pa so v 90 odstotkih moški.

Preprečevanje nasilja je zato naloga celotne družbe, z osrednjo odgovornostjo države, ki mora zagotavljati učinkovito preventivo, zaščito, kazenski pregon in podporo žrtvam.

Minister Luka Mesec ob tem dodaja: »Kot družba smo še vedno preveč permisivni do nasilja. Prepogosto ga opravičujemo ali minimaliziramo, stiske drugih pa prezremo. A tu ne gre za oddaljene zgodbe. Gre za življenja naših prijateljic, sodelavk, znank in naša dolžnost je, da jih opazimo, prisluhnemo in se odzovemo.«

Back to Top

Pokojninska reforma – ZPIZ-2O objavljen v Uradnem listu RS

On 20. novembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 53/2025 (20. 11. 2025): Pokojninska reforma – ZPIZ-2O objavljen v Uradnem listu RS

Slika: Depositphotos

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 90/2025 je bil 18. 11. 2025 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s kratico ZPIZ-2O, ki prinaša tokratno pokojninsko reformo. Ta sicer res ne ureja področja varnosti in zdravja pri delu, vendar pa velja, da sistemske ureditve na enem področju še kako učinkujejo tudi na vse druge ureditve trga dela.

Tokratna pokojninska reforma se bo začela postopoma uveljavljati šele od leta 2028 dalje, dokončno uveljavljena pa naj bi bila šele leta 2035. Njen namen je pravočasno pripraviti naš pokojninski sistem na demografski prehod, ko bo po statističnih napovedih vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let in bo zato javnofinančno neugodno razmerje med številom zavarovancev in upokojencev.

Zaradi pokojninske reforme se bo dejanska upokojitvena starost s sedanjih povprečnih 62 let zelo postopoma dvigala. To pa v času demografskega prehoda pravzaprav ne bo glavni vzrok za delo do višjih starosti. Razmere na trgu dela so se po osamosvojitvi Slovenije namreč opazno spremenile. Mlada generacija prvič vstopa v delovno razmerje pri bistveno višji starosti kot predhodne generacije. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo npr. v letu 2024 v slovensko terciarno izobraževanje vključeno kar 80.648 študentov. Samo v študijskem letu 2023/24 je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vstopilo kar 13.446 študentov. (Seveda niso bili vsi rojeni v istem letu, pa vseeno kot zanimivost opozorimo, da je bilo v letu 2024 v Sloveniji rojenih 8.835 dečkov in 8.040 deklic ali skupaj zgolj 16.875 otrok.) Že samo zaradi poznega vstopa na trg dela bodo te generacije delale do bistveno višjih starosti, kot je to veljalo v preteklih desetletjih.

V okviru priprav na pokojninsko reformo je zato pozornost veljala tudi varnosti in zdravju pri delu, da bi te mlade generacije ostale zdrave in čile do višjih starosti. Da bi npr. v prihodnosti preprečili mišično-kostna obolenja, ki so poglavitni vzrok bolniške odsotnosti in delovne invalidnosti, je leta 2024 začel veljati novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, o katerem smo v naših novicah že veliko poročali. V okviru pogajanj o pokojninski reformi, pa je bil dopolnjen tudi Zakon o delovnih razmerij (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki bo starejšim delavcem, če se bodo za to odločili (seveda po dogovoru z delodajalcem), omogočil delo s krajšim delovnim časom. Gre za tako imenovani sistem 80-90-100 oziroma delati 80 % polnega delovnega časa, plača 90 % in 100 % pokojninske dobe in prispevkov. Obvestite ZSSS o vaših izkušnjah pri uveljavljanju 67.b člena ZDR-1!

Oglejte si celotno besedilo 67.b člena ZDR-1 na tej povezavi!

Back to Top

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

On 14. novembra, 2025   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 52/2025 (14. 11. 2025: Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) je vseevropska anketa, ki jo od leta 1990 dalje vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND). V naši e-novici 9/2024 smo vas 12. 2. 2024 obvestili, da je takrat potekalo anketiranje za EWCS 2024, ki naj bi zajelo naključno izbranih 1.300 slovenskih delavcev in samozaposlenih. Skupno pa je bilo anketiranih 36.644 delavcev v 35 državah, vključno z EU-27, Norveško, Švico, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. Naključni vzorec delavcev (zaposlenih in samozaposlenih) je vedno osebno intervjuvan.

Cilj anketnega vprašalnika EWCS je zagotoviti celovito sliko vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Zajete teme vključujejo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, učenje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, soupravljanje delavcev, zaslužek in finančno varnost ter delo in zdravje. EWCS 2024 razkriva najnovejše trende na področju kakovosti delovnih mest ter obravnava izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

EUROFOUND je pred kratkim na svoji spletni strani v angleščini objavila prve ugotovitve EWCS 2024. Na tej povezavi najdemo v angleščini odgovore Slovencev in drugih anketirancev na vsako v anketi EWCS postavljenih vprašanj. V ponujenem prikazovalniku podatkov (Data explorer) odkljukamo državo in vprašanje, ki nas zanima ter eden od treh možnih načinov za prikaz odgovorov. Na primer, na vprašanje Slovencem, ali je pri vašem delodajalcu izvoljen delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, jih je pritrdilno odgovorilo 38 %. 

Dodatno pa informativni pregled o prvih ugotovitvah EWCS 2024 (zaenkrat le v angleščini) pojasnjuje najnovejše podatke o kakovosti delovnih mest v EU ter daje strokovne vpoglede v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

Anketiranci so med drugim povedali, kateri vidiki dela so zanje najpomembnejši. Izkazalo se je, da ni vse v denarju: varno delovno okolje za duševno in telesno zdravje ter zaupanja vredno delovno okolje sta najpomembnejša vidika za večino delavcev v EU, in sicer za 71 % oziroma 69 %. Dobro plačo so Evropejci postavili šele na tretje mesto, Slovenci pa celo šele na šesto mesto!

Vabljeni k ogledu EWCS 2024!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodatno:

Prosojnice s spletnega posveta Eurofound “Virtualni obisk Slovenije: Prvi izsledki evropske raziskave o delovnih pogojih – ključna področja, pomembna za Slovenijo“, 5. 11. 2025, v angleščini

 

Back to Top