E-novica ZSSS št. 26/2023 (29. 6. 2023): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

Vlada Republike Slovenije je na 55. redni seji dne 22. 6. 2023 med drugim sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2022 in ga v skladu s poslovnikom poslala v obravnavo v Državni zbor RS. Poročilo seveda obravnava tudi področje varnosti in zdravja pri delu, zato ga tradicionalno predstavimo v naših e-novicah.

Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva (27,5 %),  predelovalni dejavnosti (15,8 %) in dejavnosti trgovine (13,5 %). V zvezi z izjavo o varnosti z oceno tveganja je bilo v letu 2022 ugotovljenih 2591 kršitev. Od tega 1534 zaradi neustrezne vsebine izjave o varnosti z oceno tveganja, to je glede prepoznavanja tveganj, postopkov ocenjevanja tveganj in opredelitve potrebnih ukrepov. V 604 primerih delodajalci  niso izvedli potrebnih dopolnitev oziroma revizij izjav o varnosti z oceno tveganja glede na spremenjene delovne pogoje. Posebnih zdravstvenih zahtev, ki bi jih morali izpolnjevati delavci pri svojem delu, nadzorovani delodajalci niso opredelili v 211 primerih, v 37 primerih pa delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. Delodajalci pogosto ne prepoznajo in ocenijo pomembnejših tveganj, kot so delo z nevarnimi snovmi, ročno premeščanje bremen, ki pomembno vplivajo na vse pogostejši pojav kostno-mišičnih obolenj, delo z električnim tokom in različnimi sevanji, ali pa so ta tveganja ocenjena neustrezno in ukrepi v zvezi z njimi ne zagotavljajo zadostne varnosti in zdravja delavcev. Pogosto se izbere najpreprostejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki pa ni vedno ustrezna in primerna za večja tveganja, zato so tudi ukrepi presplošni in neustrezno določeni.

V letu 2022 so inšpektorji glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela ugotovili 717 kršitev. Usposabljanje je še vedno le formalni ukrep pridobitve dokazil o izvedbi, delavci pa niso ustrezno in zadostno usposobljeni za varno opravljanje dela. Programi usposabljanja so preveč splošni, niso prilagojeni posebnostim delovnih mest in delovnih procesov, po obsegu pa ne zajamejo vseh dejavnikov tveganja, prisotnih na delovnih mestih. Inšpektorji pri svojih nadzorih tudi izražajo dvom o strokovnosti usposabljanja tujih delavcev, kadar njihovo usposabljanje poteka le v slovenskem jeziku. Vedno bolj se pojavlja tudi usposabljanje prek spleta, kar pa ni vedno v skladu z veljavno zakonodajo in kar še zlasti velja za praktičen preizkus usposobljenosti

V letu 2022 so inšpektorji pri nadzorih na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva ugotovili 1129 kršitev. V 724 primerih predhodni ali obdobni zdravstveni pregledi niso bili izvedeni v opredeljenih rokih. Ustreznega sodelovanja z izvajalcem medicine dela in izvajanja zahtevanih nalog v skladu z določili ZVZD-1 v letu 2022 ni bilov v 207 primerih. V nadzorih je bilo ugotovljenih tudi 64 kršitev hrambe dokumentacije zdravstvenih pregledov delavcev.

V letu 2022 so inšpektorji ugotovili 15 kršitev 10. člena ZDR-1, ker delodajalci ob sprejemanju splošnih aktov, s katerimi so določali organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, niso
upoštevali svojih obveznosti (pošiljanje predloga splošnega akta v mnenje sindikatom, svetu delavcev ali delavskemu zaupniku oziroma obveščanje delavcev o vsebini predloga splošnega akta pred njegovim sprejetjem).

Celotno letno poročilo IRSD za 2022 na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2023 (9. 6. 2023): Nov celovit pristop EU k duševnemu zdravju

Evropska komisija je 7. 6. 2023 predstavila nov celovit pristop k duševnemu zdravju in tako vzpostavila nov steber evropske zdravstvene unije. Ta pristop je prvi in pomemben korak k temu, da se duševnemu zdravju nameni enaka pozornost kot telesnemu ter da se vzpostavi nov pristop k vprašanjem duševnega zdravja. Komisija bo z 20 vodilnimi pobudami in finančnimi sredstvi v višini 1,23 milijarde evrov iz različnih instrumentov EU podprla države članice pri osredotočanju na ljudi in njihovo duševno zdravje.

Sporočilo prihaja ob pravem času. Že pred pandemijo COVID-19 se je v EU z duševnimi težavami spopadalo približno 84 milijonov ljudi, od tedaj pa se je stanje le še poslabšalo. Pandemija je povzročila dodaten pritisk na duševno zdravje, zlasti pri mladih in osebah z že obstoječimi duševnimi težavami. V državah EU naj bi skupni stroški zaradi duševnih težav, ki zajemajo stroške za zdravstvene sisteme in programe socialne varnosti, pa tudi stroške zaradi nižje zaposlenosti in produktivnosti zaposlenih, znašali več kot 4 % BDP oziroma več kot 600 milijard evrov na leto.

Ukrepanje EU na področju duševnega zdravja v času pomembnih tehnoloških, okoljskih in družbenih sprememb, ki vplivajo na sposobnost ljudi za spoprijemanje z izzivi, bo temeljilo na treh vodilnih načelih:

(1) ustrezna in učinkovita preventiva,

(2) dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega zdravljenja in oskrbe na področju duševnega zdravja,

(3) ponovno vključevanje v družbo po okrevanju.

Na podlagi tega celovitega pristopa se bo duševno zdravje obravnavalo v vseh politikah – med drugimi Evropska komisija načrtuje tudi politiko zagotavljanja dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu z ozaveščanjem in izboljšanjem preventive, na primer z vseevropskimi kampanjami ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter morebitno prihodnjo pobudo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu.

Glej v slovenščini celotno sporočilo Evropske komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 24/2023: Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

Luka Lukić, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo

* Inšpektorat RS za delo (IRSD) je 5. 6. 2023 javnosti na kratko predstavil svoje ključne dosežke v zadnjem letu dni.

• Luka Lukić, novi vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja, je prinesel svež veter in nov zagon v delo inšpektorata. Z njegovim vodenjem so okrepili vizijo in cilje ter se še bolj osredotočili na učinkovit pregon nezakonitega izkoriščanja delavk in delavcev;
• kadrovske okrepitve IRSD (vlada odobrila 20 novih zaposlitev);
• Okrepili so eksterno komunikacijo, predvsem z namenom ozaveščanja javnosti o pravicah in dolžnostih na področju delovnih razmerij ter o primerih hujših kršitev zakonodaje, ki jih obravnavajo. Rezultat tega je bila povečana medijska odmevnost primerov, kot so Stominus in Pertas (podjetjem so izdali za 77.500 evrov glob), Moda Mi&Lan (podjetju so izrekli globe v vrednosti 10.000 evrov), Melamin (glej npr.: Nesreči v Melaminu, ki je vzela sedem življenj, bi se lahko izognili, izjava glavnega inšpektorja za delo, marec 2023), Selea, Amonte, Marinblu, Aktiva čiščenje, Cutting Edge …;
• V letu 2022 so opravili 15.698 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 14.351 kršitev in na podlagi tega izdali 7051 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 33 naznanil storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 2.751.981,11 evrov glob;
• podali so ključne predloge za izboljšanje zakonodajnega okvira in izvajanja inšpekcijskih postopkov;
• v letu 2022 so dosegli pomembne rezultate in napredke ter postavili trdne temelje za delo v prihodnosti. Zavezani so k nadaljnjemu izboljševanju delovanja, zaščiti pravic delavk in delavcev ter zagotavljanju spoštovanja delovne zakonodaje.

Celotno poročilo IRSD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 23/2023 (2. 6. 2023): Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen 23. 6. 2023 na ESS

Kot smo poročali v e-novici št. 22/2023 na e-Demokraciji poteka javna obravnava predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, na katerega lahko oddamo komentar do najdlje 12. 6. 2023.

Ključna novost, ki jo pravilnik prinaša, je priporočena nemška metoda ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem prenašanju bremen. Tudi po mnenju ZSSS in SDTS bo prinesla opazen napredek pri preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih.

Glej Predlog pravilnika na e-Demokraciji!

Na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 31. 5. 2023 pa je bilo napovedano, da bo ESS že 23. 6. 2023 obravnaval ta predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Odprti naj bi bili dve vprašanji, o katerih se naj bi ESS opredeljeval:

1. Delodajalci zahtevajo daljše prehodno obdobje pred začetkom uporabe novega pravilnika, ko se ta še naj ne bi uporabljal in naj bi bil namenjeno spoznavanju novosti v pravilniku.

2. Sindikati pa ocenjujejo, da bi bila najboljša rešitev, če se bi pri ocenjevanju tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj delavcev kot obvezne določilo vseh šest in ne le prve tri pod-metode MKK. Ministrstvo namreč predlaga, da se naj preostale tri objavi kot neobvezujoče smernice na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo. Priloge predloga pravilnika zato vsebujejo zgolj polovico presejalnega testa MKK in prve tri pod-metode MKK.  Primerjaj spodaj predlog pravilnika s celotnim besedilom MKK:

Presejalni test MKK

1- Ocena tveganja pri dviganju, držanju in prenašanju

2- Ocena tveganja pri vlečenju ali potiskanju

3- Ocena tveganja pri ponavljajočih gibih

4- Ocena tveganja pri silah celotnega telesa

5- Ocena tveganja pri prisilnih držah

6- Ocena tveganja pri gibanju celotnega telesa

E-novica ZSSS št. 22/2023 (31. 5. 2023): Javna obravnava predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je na e-Demokraciji od 29. 5. 2023 do 12. 6. 2023 v javni obravnavi predlog  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Komentar lahko oddate do 12. 6. 2023.

Pravilnik je bil pripravljen kot odziv na kampanjo ZSSS in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) “Tvoj sindikat zahteva omejitev pri ročnem premeščanju bremen”, ki se je začela 14. 6. 2021. V pogajanjih, ki so sledila na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so sodelovali predstavniki ZSSS in SDTS, delodajalskih organizacij ter strok medicine dela in varnosti pri delu.

Novost, ki jo predlog pravilnika prinaša, je priporočena nemška Metoda ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja nastanka mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen. Pilotni projekt je marca 2023 pokazal, da bo prinesla dejanski napredek pri ocenjevanju tveganja v korist ohranjanja zdravja delavcev.

Pomemben del za pravilno uporabo MKK bodo smernice, ki se naj bi objavile istočasno s pravilnikom in ki jih bo pripravila stroka.

Vabljeni k ogledu in komentiranju!

Povezava na javno obravnavo 

Povezava na kampanjo ZSSS in SDTS

E-novica ZSSS št. 21/2023 (23. 5. 2023): Evropsko leto veščin 9. maj 2023 – 9. maj 2024

Evropska komisija je na dan Evrope, 9. maja 2023, razglasila evropsko leto veščin. Cilj leta, ki bo trajalo do 9. maja 2024, je ozaveščati o pomenu znanj in veščin za zaposlovanje, konkurenčnost in rast.

Delavci s potrebnimi znanji in veščinami prispevajo k trajnostni rasti, spodbujajo inovacije in izboljšujejo konkurenčnost podjetij. Usposobljeni delavci imajo boljše zaposlitvene možnosti in širše možnosti za polno vključenost v družbo. To je ključnega pomena, da so gospodarsko okrevanje ter zeleni in digitalni prehodi socialno pravični in pošteni.

Evropsko leto postavlja veščine v središče pozornosti. To leto je namenjeno pomoči ljudem pri pridobivanju ustreznih znanj in veščin za kakovostna delovna mesta ter pomoči podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, pri odpravljanju pomanjkanja znanj in veščin v EU.

Kako? S predstavitvijo priložnosti in dejavnosti za razvoj veščin po vsej Evropi, s spodbujanjem lažjega čezmejnega priznavanja kvalifikacij, z združevanjem organizacij in ljudi, da si izmenjajo izkušnje in spoznanja, ter z opredelitvijo, kako lahko pomagajo pobude EU in možnosti financiranja.

Dogodki in kampanje za ozaveščanje bodo potekali po vsej EU. Naj vas navdihnejo, vključite se in pridobite znanje!

Prispevka Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA k evropskemu letu veščin bosta npr. projekt OSH Vet za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu med učitelji in študenti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ter naslednja kampanja agencije EU-OSHA za obdobje 2023–2025 „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Začela se bo v drugi polovici leta 2023. Delavce bo opremila z ustreznimi znanji in veščinami za digitalno preobrazbo dela.

Več o evropskem letu veščin ter dogodkih in dejavnostih, v angleščini

Glej tudi: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

E-novica ZSSS št. 20/2023 (19. 5. 2023): 15. kongres ETUC, 23.-26. maj 2023, Berlin

Od 23. do 26. maja 2023 bo v Berlinu v Nemčiji potekal 15. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je njena polnopravna članica že od leta 1999.

Dogodka se bo udeležilo približno 600 nacionalnih sindikalnih delegatov, vključno z generalnimi sekretarji in/ali predsedniki 93 nacionalnih sindikalnih organizacij iz 41 evropskih držav, 10 evropskih sektorskih sindikalnih zvez ter posebni gostje iz Evrope in širše. Voditelji evropskih sindikatov bodo štiri dni razpravljali o sindikalnih zahtevah in prednostnih nalogah za zagotovitev pravičnega dogovora za delavce. Izmenjali bodo mnenja o prenovi sindikatov, prihodnosti dela, novem gospodarskem modelu za ljudi in planet, prihodnosti Evrope in močnejši ETUC.

Na kongresu bodo obeležili tudi 50 let Evropske konfederacije sindikatov: 50 let boja za delavce.

Kongres bo izvolil novo vodstveno ekipo ETUC, potrdil poročilo o delu za obdobje 2019-2023, spremenil ustavo ETUC ter sprejel ključne dokumente, vključno z berlinskim manifestom in akcijskim programom ETUC 2023-2027. Z veseljem sporočamo, da je med tremi kandidati za konfederalne sekretarje tudi Tea Jarc, trenutna predsednica Sindikata Mladi Plus, ki je v sestavi ZSSS.

Med drugim bo sprejet tudi akcijski program ETUC za obdobje 2023-2027 z naslovom Skupaj za pravičen dogovor za delavce. V njem bo v poglavju št. 2.3. ocena trenutnega stanja varnosti in zdravja pri delu v EU in napoved prioritet ETUC na tem področju v obdobju 2023-2027.

Prevod v slovenščino osnutka poglavja 2.3. Varovanje zdravja in varnosti pri delu najdete na tej povezavi.

Predloge dokumentov, ki jih bo sprejemal 15. kongres ETUC, v angleščini in francoščini najdete na tej povezavi. Od 23. 5. 2023 dalje bodo na tej povezavi tudi posnetki razprav z izbranih sej.

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 19/2023 (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

Najhujša delovna nezgoda v zgodovini Slovenije se je zgodila 12. 5. 2022 v kemični tovarni Melamin Kočevje.  O tej nezgodi smo poročali v e-novicah ZSSS št. 21/2022 in 8/2023. Eksplozija se je zgodila, ker je Melaminov operater v pretakališču cisterno z dietilentriaminom napačno priklopil na rezervoar z epiklorohidrinom in začel prečrpavanje. Mešanje teh snovi namreč povzroči eksotermno reakcijo z visokimi temperaturami in posledično eksplozijo.  Po okoli dveh minutah je operater prečrpavanje ustavil, vzel vzorec za preverjanje kakovosti pripeljane surovine za laboratorij, nato pa prečrpavanje nadaljeval. Po približno 16 minutah prečrpavanja je rezervoar z epiklorohidrinom razneslo. V eksploziji, ki ji je sledil požar, je umrlo sedem delavcev, 32 ljudi pa je bilo lažje poškodovanih, materialna škoda je bila ocenjena na 37 milijonov eurov. Do večjega onesnaženja okolja ni prišlo. Vodstvo Melamina je kot vzrok eksplozije navedlo izključno človeško napako delavca v pretakališču Melamina in trdilo, da je bilo za varnost ljudi in okolja sicer ustrezno poskrbljeno.

Vir slike poročilo MOPE: Fotografija pretakalnega mesta za epiklorohidrin – iz Poročila Melamin/IJS/SIQ.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v nadaljevanju ob svetovnem dnevu dostojnega dela 7. 10. 2022 izjavila, da je nedostojno zvračati odgovornost kar na umrle delavce same, ki naj bi zagrešili človeško napako ter pozvala ustrezne inšpekcijske službe, da tudi po pogovoru z zaposlenimi in ne le z od delodajalca pooblaščenimi službami raziščejo organizacijske vzroke za kolektivne nezgode pri delu s smrtnim izidom, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov pri delodajalcu in podajo predloge za dopolnitev predpisov, da se podobna tragična nezgoda nikoli več ne ponovi. Glej e-novico ZSSS št. 49/2022. Da je bil poziv predsednice ZSSS utemeljen, kaže zaključno poročilo delovne skupine MOPE, da je bil pravi vzrok eksplozije pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti v Melaminu. Javnost je bila s poročilom seznanjena 4. 5. 2023.

Minister za okolje in prostor je namreč dne 26. 9. 2022 ustanovil delovno skupino za pripravo »Poročila o analizi izpusta nevarnih snovi 12. 5. 2022 v obratu večjega tveganja za okolje Melamin kemična tovarna d. d. Kočevje«. Poročilo je pripravilo pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), delovna skupina pa ga je sprejela na seji dne 29. 3. 2023.  Delovna skupina je ugotovila, da so bila delovna navodila pripravljena pomanjkljivo, saj Melamin d. d. ni predložil navodil za delo, ki bi vsebovala postopek prepoznavanja dobavljene kemikalije, s katerim bi se zagotavljala vhodna kontrola. Manjkala so torej delovna navodila, da istovetnost kemikalije pred začetkom pretakanja obvezno preveri laboratorij Melamina.

Zaključne ugotovitve delovne skupine MOPE (citat): Neposredni vzrok za nesrečo v skladišču nevarnih snovi Melamin d. d. Kočevje je bila eksotermna reakcija nekompatibilnih kemikalij. Ocenjevanje nevarnosti večjih nesreč, ki ga je izvedel Melamin d. d., je bilo pomanjkljivo, ker iz predložene dokumentacije nedvoumno sledi:

1. da v postopku ocenjevanja sprememb 2018, ki vključuje HAZOP analizo, ni bilo prepoznano možno odstopanje prečrpavanja napačne kemikalije;
2. da je dejansko stanje na dan nesreče v neskladju s postopkom ocenjevanja nevarnosti v obratu 2021 (Varnostno poročilo 2/3), ki vključuje HAZOP analizo; niti analiza kemikalije niti pregled prevoznih listin ali katerakoli druga vhodna kontrola z namenom prepoznavanja kemikalije se na dan nesreče pred prečrpavanjem ni izvajala. HAZOP skupina odstopanja – da se vhodna kontrola ni izvajala, oziroma, če se je kdaj izvajala, pa se je prenehala izvajati, ni prepoznala. Glede na to, da je Kamlock spojko z adapterjem, ki se je uporabljala na dan nesreče, možno priključiti na vsak ISO kontejner s katerikoli nevarno snovjo, lahko pretakanje napačne kemikalije v EPI rezervoar prepreči samo zanesljiva vhodna kontrola. Ukrep Kamlock spojke z adapterjem torej sam po sebi ne odpravlja nevarnosti zamenjave kemikalij ampak samo v povezavi z zanesljivo identifikacijo kemikalije;
3. da glede na zgoraj navedene ugotovitve ni razvidno, na podlagi katerih podatkov je HAZOP skupina zaključila, da vhodna kontrola in neprileganje specifičnega priključka zagotavljata inherentno varnost.

Delovna skupina je pripravila priporočila za preprečevanje podobnih nesreč v prihodnje. Melaminu med drugim priporočajo izdelavo natančnih protokolov predhodnega preverjanja pristnosti dobavljene snovi, redna izobraževanja zaposlenih na delovnih mestih, kjer obstaja tveganje za večjo nesrečo, in redno preverjanje njihove usposobljenosti.

Kot smo zapisali v e-novici ZSSS št. 8/2023, pa je Policijska uprava Ljubljana 22. 2. 2023 zoper štiri fizične in eno pravno osebo podala kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj Ogrožanje varnosti pri delu po  201. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z  zaporom od enega do osmih let) in Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let).” Kazensko prijavo je naredila tudi inšpekcija dela.

Celotno Poročilo delovne skupine MOPE o analizi izpusta nevarnih snovi 12. 5. 2022 v obratu večjega tveganja za okolje Melamin kemična tovarna d. d. Kočevje, na tej povezavi

Glej tudi Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso