E-novica ZSSS št. 63 (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

Tradicija zahteva, da vam ob koncu leta 2022 poročamo o delu, ki smo ga opravili, da bi nudili podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v skladu z nalogo, nam naloženo v programskih usmeritvah Kongresa ZSSS.

V letu 2022 smo prenovili spletno stran ZSSSzaupnikVZD, na kateri delavski zaupniki lahko najdete ne le celotno slovensko in evropsko zakonodajo ampak tudi arhiv pobud ZSSS za dopolnitev slovenskih predpisov in strategij. Našli boste tudi temeljne podatke o elementih sistema varnosti in zdravja pri delu. Na njihovem vedno daljšem seznamu jih je že 37. V meniju BAZA ZNANJA pa najdete še informacije o kemijskih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah pri delu. Če boste potrebovali bolj poglobljeno informacijo, boste našli tudi slovenske in evropske raziskave, knjižnico s publikacijami ZSSS za delavske zaupnike ter arhiv kampanj, ki smo jih vodili za interes delavcev za varno in zdravo delo.

Med letošnjimi kampanjami ZSSS je bila morda najpomembnejša kampanja Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Bili smo uspešni, saj kaže, da bo že v začetku leta 2023 objavljen novi Pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki naj slovenskim delavcem zagotovi podobno zaščito pred mišično-kostnimi obolenji kot v ostalih EU državah! Tradicionalna pa je gotovo naša kampanja ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu. Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022 najdete na tej povezavi. Pridružili smo se tudi kampanjama  Evropske konfederacije sindikatov ETUC Nič smrti pri delu ter za uzakonitev najvišjih dovoljenih temperatur na delovnem mestu v času poletnih vročinskih valov. Do njenega zaključka v novembru pa smo spremljali tudi evropsko kampanjo 2020-2022 Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta. Obiščite tudi, kar smo povezano s to kampanjo zbrali o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na Ročno premeščanje bremen in prisilne drže.

V letu 2022 vam je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu poslala 63 e-novic. Njihov arhiv najdete na tej povezavi. V njih smo vam v začetku leta v zadnjem valu epidemije covid-19 še posredovali informacije o ukrepih za zajezitev omikron različice koronavirusa ter o nasprotovanju ZSSS obveznemu cepljenju. Poročali smo vam o projektu PREMIK za reformo poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih, o kampanjah, o slovenskih raziskavah dela na domu in platformnega dela ter o raziskavi ZSSS nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Z vami smo proslavili, da od 1. 6. 2022 dalje končno velja mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3, kar je državi predlagala ZSSS v letu 2018. Poročali smo še o preprečevanju podnebnih sprememb in varovanju življenjskega okolja. Obveščali smo vas o zanimivih dogodkih.

Najbolj žalostna novica leta 2022 je bila eksplozija v pretakališču Melamina Kočevje 12. 5. 2022, v kateri je umrlo sedem ljudi, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Za vas smo spremljali rezultate inšpekcijskega nadzora in ob svetovnem dnevu dostojnega dela pozvali inšpekcijske službe, naj vzrokov ne iščejo zgolj v človeški napaki ampak predvsem v organizaciji dela in pomanjkljivih varnostnih protokolih. Seznam elementov sistema varnosti in zdravja pri delu smo zaradi te nesreče na naši spletni strani dopolnili s prispevkom Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso.

Najboljše e-novice 2022 pa so bile morda prav tiste, povezane z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Obvestili smo vas o zgodovinski vključitvi zdravega in varnega delovnega okolja med temeljna načela ILO, kar bo gotovo izboljšalo položaj delavcev v državah v razvoju. Poročali smo vam, da je ILO na našo pobudo začela postopek proti Sloveniji  zaradi kršitve leta 1992 ratificirane konvencije ILO št. 155, ker nima delujočega Pravilnika o poklicnih boleznih. Po 30 letih zaman pozivov slovenski vladi, naj ga sprejme, nam je s pomočjo ILO končno uspelo! Začela so se pogajanja med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in ministrstvoma za delo in za zdravje. Danes vam lahko že posredujemo najboljšo novico leta 2022, da se bo v petek, 23. decembra 2022 začela javna obravnava novega Pravilnika o poklicnih boleznih! Poklicno oboleli delavci bodo zato najbrž že od februarja 2023 dalje končno lahko uveljavili svoje pravice!

Ob koncu leta se vam zahvaljujemo za vašo pozornost! Če ste bili zadovoljni z našimi e-novicami, nanje opozorite ostale delavske zaupnike. Nanje se enostavno naročijo z vpisom svojega e-naslova v obrazec na dnu domače strani ZSSSzaupnikVZD. 

Voščimo vam prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in varno 2023!

________________________________

Dodatno:

Povezava na javno obravnavo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih – Komentar lahko oddate do 22. 1. 2023.

E-novica ZSSS št. 62/2022 (14. 2. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

V naši e-novici št. 58/2022 smo vam posredovali vabilo k sodelovanju v spletni Anketi ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Anketa je potekala med 15. 11. 2022 in 22. 11. 2022. Nanjo je v celoti odgovorilo 497 oseb, od tega 70 % žensk in 30 % moških. Največji delež anketirancev (51 %) spada v starostno skupino od 30 do 49 let, sledi starostna skupina nad 50 let (44 %), najmanjši delež anketirancev pa v starostno skupino med 15 in 29 let (5 %). Tokrat vam posredujemo rezultate te ankete.

Namen ankete je bil preveriti pojavnost spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v slovenskih delovnih okoljih. Zanimalo nas je, kolikšna je razširjenost neželenih ravnanj in vedenj, kako pogosto se ta dogajajo, kdo so storilci oziroma storilke, kakšne posledice občutijo žrtve, na koga se žrtve obrnejo po pomoč, ali in komu oziroma kam trpinčenje prijavijo, ter kakšne ukrepe za preprečevanje tovrstnih pojavov imajo sprejete in jih izvajajo v podjetjih oziroma organizacijah, v katerih so anketirani zaposleni.

66 % anketirancev ocenjuje, da je spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu pogosto oziroma zelo pogosto; tako ocenjuje 69 % žensk in 59 % moških. V zadnjih šestih mesecih je bilo trpinčenju na delovnem mestu izpostavljenih kar 35 % anketiranih. Več kot tretjina (38 %) respondentov poroča, da je bila deležna trpinčenja tedensko, skoraj petina (23 %) dnevno, 22 % mesečno in 18 % včasih. Med tistimi, ki so poročali, da so doživeli trpinčenje je 73 % žensk in 27 % moških. Spolno nadlegovanje pa je v zadnjih šestih mesecih doživelo 6 % vprašanih, od tega 87 % žensk in 13 % moških, več kot polovica žrtev (60 %) sodi v starostno skupino 30-49 let in je zaposlena v javnem sektorju (70 %).

Žrtve o doživetem trpinčenju najpogosteje povedo sodelavki oziroma sodelavcu (66 %), nadrejenim osebam (34 %) ter sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku v podjetju (32 %). Zgolj manjši delež žrtev trpinčenja je poročal o formalni prijavi, in sicer 6 % žrtev je podalo prijavo delodajalcu, 4 % na Inšpektorat RS za delo, 1 % zagovorniku načela enakosti ter 1 % je vložilo tožbo na sodišče. Razlogi, zaradi katerih se žrtve niso odločile za prijavo in jih navajajo anketiranci, so: strah pred izgubo službe, bojijo se nadrejenih, prepričani so, da se ne bi nič spremenilo ali bi se situacija celo poslabšala, ker je dejanja težko dokazati, ker imajo povzročitelji kritje s strani nadrejenih oziroma so ti sami povzročitelji.

Najpogostejše posledice, ki so jih žrtve trpinčenja ter spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu doživljale, so: izguba volje do dela (46 %), izčrpanost (40 %), jeza (34 %), strah in tesnoba (33 %), padec koncentracije (31 %), nespečnost (28 %), potrtost in obup (26 %), glavobol (24 %), nepojasnjene bolečine v telesu (13 %), nesposobnost za nadaljnjo delo (12 %), občutek krivde (12 %), slabost (10 %), dolgotrajna bolezen (7 %), samomorilne misli (4 %). Moški so pogosteje poročali o izgubi volje do dela, jezi, padcu koncentracije, občutkih krivde, ženske pa o izčrpanosti, občutkih potrtosti in obupa, nespečnosti, glavobolu, (nepojasnjenih) bolečinah v telesu, dolgotrajni bolezni.

45 % anketirancev je poročalo, da imajo v podjetju oziroma organizaciji sprejete formalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, kot je npr. akt o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu, ter 18 % da teh ukrepov nimajo sprejetih. 21 % anketirancev je odgovorilo, da v podjetju oziroma organizaciji izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Iz analize izhaja, da 37 % vprašanih, tako iz javnega kot zasebnega sektorja, ne ve ali imajo v podjetju sprejete formalne ukrepe, 40 % pa jih ne ve ali v podjetju izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

Poleg ankete je strokovna služba ZSSS pripravila tudi Priročnik o spolnem in drugem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu z nasveti sindikalnim zaupnikom ter žrtvam, kako ukrepati.

Vabljeni k branju celotnega poročila o anketi in priročnika na teh povezavah!

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD glej več tudi na povezavi:

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske kot ranljiva skupina zaposlenih

E-novica ZSSS št. 61/2022 (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Prihaja obdobje v letu z najnižjimi temperaturami, zato predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.

Mraz v delovnih prostorih: V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.

Mraz pri delu na prostem: Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.

Osebna varovalna oprema:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.

Slovenski standard: SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.

E-novica ZSSS št. 60/2022 (2. 12. 2022): Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

Obveščamo vas, da je Evropska komisija 30. 11. 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavila PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni.

Komisija je pri tem upoštevala mnenje tripartitnega Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), v katerem slovenske delavce zastopa predstavnica ZSSS Lučka Böhm. Svetovalni odbor je 18. maja 2022 priporočil vključitev COVID-19 v Prilogo I k Priporočilu 2003/670/ES z novim vnosom št. 408 v zvezi s COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe.

Države članice so pozvane, naj Komisijo najpozneje do 31. decembra 2023 obvestijo o ukrepih, sprejetih ali predvidenih v odziv na nov vnos v tem priporočilu, tj. vnos št. 408. Države članice so pozvane, naj Komisijo obvestijo, kadar koli se sprejmejo novi ukrepi v zvezi z izvajanjem tega priporočila.

Poziv velja tudi Sloveniji, ki je ena redkih držav v EU, ki COVID-19 šteje za poškodbo pri delu namesto za poklicno bolezen.

Glej o tem tudi e-novice ZSSS iz let 2020 in 2022:

18/2020: COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen
22/2020: COVID-19 kot poškodba pri delu
23/2022: Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen

E-novica ZSSS št. 59/2022 (24. 11. 2022): Nova publikacija o osebni varovalni opremi

Naprošeni smo bili, da vam predstavimo novo slovensko publikacijo o osebni varovalni opremi:

Osebna varovalna oprema, avtor dr. Jožef Horvat

Predstavitev na tej povezavi
Naročilnica na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 58/2022 (16.11. 2022): Anketa ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pripravili kratko anketo o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Vljudno vas vabimo k sodelovanju, vaši odgovori pa nam bodo v pomoč pri oblikovanju nadaljnjih aktivnosti in ukrepov za spoštljiva delovna mesta brez nadlegovanja in trpinčenja.

Sodelovanje je povsem anonimno, izpolnjevanje ankete pa vam bo vzelo samo nekaj minut vašega časa.

Povezavo na anketo lahko posredujete tudi sodelavcem in komurkoli na trgu dela. Več odgovorov bo, bolj zanesljivi bodo rezultati.

Anketo je mogoče izpolniti do vključno 22. novembra 2022. Najdete jo na tej povezavi.

Rezultati bodo predstavljeni ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, predvidoma 24. novembra 2022. Vabljeni k sodelovanju!

E-novica ZSSS št. 57/2022 (11. 11. 2022): Vrh evropske kampanje 2020–2022 Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, 14. 11. 2022

Povezava na vrh v živo: https://healthy-workplaces.eu/sl

Obveščamo vas, da bo 14. in 15. novembra 2022 potekalo srečanje v španskem Bilbau, ki bo zaključni vrh evropske kampanje Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta. Cilj kampanje je bil ozaveščanje o vzrokih in o preprečevanju kostno-mišičnih obolenj na delovnih mestih, ki so v vsej EU in tudi v Sloveniji med najbolj pogostimi razlogi za bolniško odsotnost z dela in delovno invalidnost. Pregledalo se bo rezultate kampanje v obdobju 2020-2022.

Na vrhu bodo podeljena tudi evropska priznanja DOBRA PRAKSA. Iz Slovenije ga bo prejela tudi Zavarovalnica Triglav d. d. za svoj program Za-varujmo zdravje. Obrazložitev priznanja na tej povezavi.

V triletnem obdobju 2020-2022 smo vam posredovali 12 e-novic o tej evropski kampanji.  Na tej povezavi jih najdete skupaj z glavnimi sporočili v slovenščini o preprečevanju poklicnih kostno-mišičnih obolenj in publikacijami kampanje na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD . Vabljeni k ogledu!

Vrh boste lahko v angleščini spremljali v živo na tej povezavi

Uradna spletna stran EU OSHA kampanje v slovenščini na tej povezavi

Predstavitev kampanje na spletni strani ZSSSzaupnikVZD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 56/2022 (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

Obveščamo vas, da je 20. oktobra 2022 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svojem spletnem seminarju Azbest v delovnem okolju, o katerem smo vas obvestili v naši e-novici št. 48/2022, napovedalo, da bo v naslednjih mesecih predlagalo novo slovensko mejno vrednost poklicne izpostavljenosti za azbest 0,01 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju.

Tudi Evropska komisija namerava v letu 2023 predlagati enako evropsko obvezujočo mejno vrednost, desetkrat ostrejšo od dosedanje. Azbest namreč ostaja najpogostejši ubijalec na delovnem mestu. Letno zaradi azbesta umre skoraj 100.000 Evropejcev in število umrlih še vedno narašča iz leta v leto.

Vabimo vas, da se informirate o utemeljitvi napovedane mejne vrednosti na našem novem prispevku na naši spletni strani na tej povezavi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu. Za vas smo na njej zbrali vrsto zanimivih informacij in opozoril. Azbest je namreč vgrajen v večino stavb v naši državi in v EU in zato se nevarna azbestna vlakna še vedno sproščajo pri njihovem vzdrževanju. Biti informiran o nevarnostih zaradi azbesta in o varnem delu z njim se zato splača ne le najbolj izpostavljenim gradbenim delavcem in krovcem ampak vsemu prebivalstvu!

Vabljeni k ogledu na Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 55/2022 (28. 10. 2022): Novi podporniki manifesta NIČ SMRTI PRI DELU in poslabšanje trendov kliče k budnosti

V naši e-novici št. 18/2022 smo vas obvestili, da je Evropska konfederacija sindikatov ETUC ob mednarodnem delavskem dnevu spomina na delavce, umrle pri delu, 28. aprila 2022 javnosti posredovala svoj Manifest NIČ SMRTI PRI DELU. V njem ETUC trdi, da “nič smrti pri delu” ni utopija. Trend na podlagi statistike do 2019 v vsej EU je namreč, da število smrtnih nezgod pri delu konstantno pada. Če bi EU voditelji predpisali več usposabljanja za varno delo in več inšpekcijskega nadzora, trdi ETUC, se bi trendi nižanja števila smrtnih nezgod pri delu pospešili in umiranja bi bilo lahko konec že  najkasneje 2030.

Graf, ki prikazuje nižanje števila umrlih v nezgodah pri delu na 100.000 zaposlenih po državah, na povezavi Fatal accident forecast analysis 2020 edition.xlsx – Google Preglednice

ETUC pa je 28. oktobra 2022 objavil analizo EUROSTAT statistike, ki upošteva tudi že EU statistiko iz leta 2020, da se je kar v 12 državah EU povišalo število smrtnih primerov. Največji skok števila umrlih je bil v Italiji (+285), Španiji (+45) in na Portugalskem (+27). V Sloveniji je bilo leta 2020 17 mrtvih v nezgodah pri delu ali 2 več kot v 2019. Napoved ETUC, kdaj se bo ob nespremenjenih trendih število umrlih znižalo na nič, se je zato zamaknilo za sedem let na leto 2062.

ETUC načrtuje, da bo institucijam EU končni manifest predala na mednarodni delavski dan spomina na delavce, umrle na delovnem mestu 28. aprila 2023. Dobra novica je, da se je že lepo povečalo število podpornikov manifesta med ministri in evropskimi poslanci. Z veseljem poročamo, da se je med podpornike manifesta podpisalo tudi že šest uglednih in vplivnih Slovencev:

1. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
2. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu
3. Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu
4. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
5. Maja Metelko, odgovorna urednica slovenske strokovne revije Delo in varnost
6. prof. dr. Simon Schnabl, predstojnik Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Podpisnikom čestitamo za družbeno angažiranost!

Izjava za javnost ETUC 28. 10. 2022 “V 12 državah EU povišano število nezgod pri delu s smrtnim izidom, na tej povezavi

Seznam podpisnikov manifesta 28. 10. 2022, na tej povezavi

Manifest v slovenščini (prevod ZSSS) na tej povezavi

ZSSS spletna stran kampanje Nič smrti pri delu na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 54/2022 (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 53/2022, od 24. do 28. oktobra 2022 po vsej EU poteka Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2022. Evropska konfederacija Sindikatov (ETUC) je ob tem tednu preverila, katere države v EU so ratificirale obe temeljni konvenciji ILO na področju varnosti in zdravja pri delu:  Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti.

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 27/2022, je namreč 10. 6. 2022 konferenca Mednarodne organizacije dela (ILO) odločila, da bosta zdravje in varnost pri delu odslej  priznana kot peto temeljno načelo in pravica pri delu ter hkrati uvrstila konvenciji št. 155 in 187 med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Analiza ETUC je pokazala, da je zgolj enajst od sedemindvajsetih držav v EU ratificiralo obe temeljni konvenciji ILO št. 155 in 187!

Obe temeljni konvenciji so ratificirale naslednje države: Španija, Belgija, Portugalska, Švedska, Češka, Slovaška, Danska, Finska, Slovenija, Luksemburg in Ciper. 

Konvencije št. 155 niso ratificirale naslednje države: Avstrija, Francija, Nemčija in Grčija. ETUC je zato tem štirim državam pokazala rumeni karton, ki se ga v športu podeli kot opozorilo igralcu ali kot začasno izključitev.

Konvencije št. 187 niso ratificirale naslednje države: Nizozemska, Madžarska, Hrvaška, Irska in Latvija. Tudi tem petim državam je ETUC pokazala rumeni karton.

Nobene od dveh temeljnih konvencij niso ratificirale naslednje države EU: Italija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Litva, Estonija in Malta. ETUC je sedmim državam EU, ki niso ratificirale niti ene od obeh temeljnih konvencij ILO, pokazala rdeči karton. V športu rdeči karton pomeni igralčevo izključitev in takojšnjo prepoved igre.

ETUC v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu 2022 poziva države, ki so prejele rumeni in rdeči karton, k ratifikaciji konvencij ILO št. 155 in 187!