Posredujemo vam vabilo NIJZ na brezplačni enourni spletni posvet v okviru projekta PKMO (Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu), ki bo 21. aprila 2021 ob 13.uri.
Prijava je možna do ponedeljka, 19. aprila 2021 na tej povezavi
Rednim bralcem e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost inj zdravje pri delu je znano, da ZSSS že 30 let poziva vsakokratne slovenske ministre za delo in zdravje naj končno sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, saj je brez njega poklicno obolelim delavcem nemogoče uveljaviti pravice, ki jim jih na papirju sicer zakonodaja zagotavlja (glej npr. pozive v zadnjih treh letih 21/2018, 21/2019, 26/2020). Pozivi so zbudili pozornost poslanca Dejana Židana in državnega svetnika Tomaža Horvata, ki sta letos trem ministrom postavila vprašanja, kdaj bodo pripravili zahtevani Pravilnik o poklicnih boleznih. Poslanec Dejan Židan tudi predlaga ustanovitev delovne skupine, ki naj do junija 2021 pripravi potrebno dopolnitev veljavnega zakona ZZVZZ.
Na kratko povzemamo ministrske odgovore: Ministri opozarjajo, da je bil predlog pravilnika pripravljen že leta 2018 in da bo manjkajoča pravna podlaga zanj pripravljena v novem ZZVZZ-1. Zaradi epidemije pa je, žal, delo na ZZVZZ-1 zastalo. Priznavajo nujnost hitrega sprejema pravilnika. Opozarjajo tudi na potrebno ločitev zavarovanj za poklicne bolezni, ki se tiče odgovornosti delodajalcev, od splošnega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja.
Opozarjamo na dve napaki v ministrskih odgovorih:
Bralce e-novic ZSSS bomo sproti obveščali, kaj bodo v letu 2021 pod te odgovore podpisani ministri storili za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih!
Posredujemo vam odgovore ministrov na vprašanja Židana in Horvata:
Odgovor predsednika vlade Janeza Janše v funkciji ministra za zdravje na vprašanje Dejana Židana, 5. 2. 2021
Odgovor ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja na vprašanje Dejana Židana, 12. 3. 2021
Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Tomaža Horvata, 12. 3. 2021
Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Dejana Židana, 15. 3. 2021
E-novica ZSSS 13/2021 (4. 3. 2021): E-učilnica na spletnem orodju PKMO
Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so že desetletja vodilni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti ter prezgodnjega upokojevanja delavcev. Posledice navedenih zdravstvenih stanj čutijo predvsem posamezniki, ki izgubljajo zdravje in možnost za pridobitno delo in s tem tudi socialno varnost.
Obveščamo vas, da vam je na voljo brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Nastalo je v okviru projekta “Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenji in psihosocialnih tveganj pri delu”, ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno.
Predstavljamo kazalo poglavij e-učbenika PKMO, v katerih najdete še bolj podrobna podpoglavja:
1. Z delom povezana kostno-mišična obolenja
2. Vloga ergonomije za ohranjanje zdravja delavcev
3. Vloga kineziologije za ohranjanje zdravja delavcev
4. Psihosocialni dejavniki tveganja na delu
5. Poklici z najvišjim tveganjem za kostno-mišična obolenja in stresne motnje
6. Nasveti za delodajalce
Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.
Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na spletni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=hyYEnjCp1Y8
Spletno orodje je brez dvoma eden od prispevkov ministrstva za delo k evropski kampanji EU OSHA Zdrava delovna mesta, ki v letih 2020-2022 poteka pod naslovom »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«.
Srečno in ostanite zdravi!
Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) je na redni vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 18. 2. 2021 poročal o delu inšpektorata glede obvladovanja širjenja epidemije v delovnih okoljih. Po razglasitvi epidemije marca 2020 se je način nadzora inšpektorata korenito spremenil, saj so nadzor v zvezi z njo izvajali vsi inšpektorji ne glede na svoje siceršnje področje dela. V letu 2020 so izvedli 7000 nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, kar je za 2000 več kot v letu 2019. Ugotovljeno je bilo 8000 kršitev in izdanih 3500 ukrepov.
IRSD ugotavlja, da je v prvem valu epidemije na lokacijah delodajalcev vladala zmeda, kako zaščititi zdravje delavcev in preprečiti širjenje okužbe. Na voljo so bila le priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), toda strokovne službe delodajalca in izvajalci medicine dela marsikje niso odigrali svoje vloge. V drugi polovici leta 2020 pa so se aktivno začeli vključevati tako strokovni delavci za varnost pri delu kot izvajalci medicine dela. Poudarek je bil dan predvsem zaščiti dihal delavcev, zagotavljanju priporočene medsebojne razdalje ter prezračevanju delovnih okolij. Nič manj pomembne niso bile spremembe v organizaciji dela: delo na domu, redčenje ljudi pri malicah in prihodih na delo ipd. Nadzor IRSD je pokazal, da so bili odrejeni zaščitni ukrepi bolj spoštovani v proizvodnji kot v pisarnah (npr. nošenje mask, medsebojna razdalja ipd.).
Pred izbruhom epidemije je v Sloveniji letno od doma delalo zgolj nekaj sto ljudi. Po izbruhu epidemije so delodajalci delo od doma odredili več stotisoč delavcem. Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenske poslovne točke SPOT. Samo v januarju 2021 je na ta način preko 1000 delodajalcev IRSD obvestilo o delu od doma več kot 40.000 delavcev. Digitalni pristop obveščanja omogoča IRSD večjo preglednost, v katerih dejavnostih in katera dela se opravlja od doma.
Na IRSD so se po razglasitvi epidemije po pomoč obračali tako delodajalci kot delavci. Delodajalci so iskali nasvete, kako ustrezno organizirati delo v razmerah epidemije, kako zagotoviti ustrezno higieno delovnih mest in osebno higieno ter o ustreznosti osebne varovalne opreme. Delavci pa so poizvedovali najpogosteje ali jim delodajalec res sme odrediti delo od doma ter ali res morajo nositi zaščitne maske na svojih delovnih mestih.
V letu 2020 je IRSD zabeležil 13.000 poškodb pri delu (v letu 2019 jih je bilo 10.000). Od tega jih je kar 5.000 bilo povezanih z okužbo covid-19 na delovnem mestu. Večina teh okužb se je dogodila v zdravstvu pri negovanju covid bolnikov. Okuženi zdravstveni delavci so se na IRSD obračali po nasvet, kako naj dokažejo, da so se okužili na delovnem mestu in ne v zasebnem času. V primeru poškodbe pri delu so jim namreč v času bolniške odsotnosti delodajalci dolžni izplačati 100 % odmere denarnega nadomestila.
Posnetek novinarske konference na tej povezavi (poročilo IRSD je od 43 minute posnetka dalje)
Končno vsaj ena dobra novica na področju poklicnih bolezni! Na spletni strani Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) je objavljen slovenski prevod Evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni. S tem je bila odpravljena pomembna ovira za sprejem novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki ga Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od ministrov za delo in za zdravje terja že od leta 1991 dalje. Slovenija namreč že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek za verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. ZSSS opozarja, da zaradi tega poklicno oboleli delavci v praksi ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih na papirju naša država sicer jamči. Enako pomembno pa je, da zaradi tega v Sloveniji ne preprečujemo poklicnih bolezni. Marsikateri delodajalec npr. sploh ni ocenil tveganja za nastanek poklicnih bolezni.
Zadnji poizkus priprave predloga pravilnika o poklicnih boleznih je bil aprila 2018, ko je bil v javni razpravi predlog, ki ga je pripravila tedanja ministrica za zdravje. Zaradi odstopa vlade Mira Cerarja je, žal, zmanjkalo časa za njegov sprejem. A pomanjkanje časa ni bila edina ovira za sprejem takratnega predloga pravilnika. Delodajalske organizacije so na primer leta 2018 napovedale, da bodo z vsemi pravnimi sredstvi preprečile uveljavitev pravilnika, če ne bodo pravočasno pripravljeni strokovni kriteriji za verifikacijo vsake od poklicnih bolezni na slovenskem seznamu poklicnih bolezni. V ta namen bi bilo med drugim potrebno v slovenščino prevesti Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Gre za izjemno zahteven tekst, ki poleg prevoda zahteva tudi podrobno strokovno recenzijo.
No, prevod končno imamo! Praznujmo, saj je to pomemben korak za preprečevanje poklicnih bolezni! Takole je KIMPDŠ predstavil ta prevod: »V dogovoru z Ministrstvom za zdravje smo pripravili prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila so namenjena zdravnikom, predvsem specialistom medicine dela, prometa in športa, raziskovalcem, socialnim partnerjem, odločevalcem in različnim strokovnjakom, ki jih zanima prepoznavanje in potrjevanje poklicnih bolezni. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.«
Minister za zdravje, pozivamo vas, da brez odlašanja pripravite nujno potrebni Pravilnik o poklicnih boleznih!
Glej več v arhivu e-novic ZSSS št. 13/2018
Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni na tej povezavi
Obveščamo vas, da lahko v slovenščini izpolnite spletno anketo evropske agencije EUROFOUND z naslovom »Življenje, delo in COVID-19«. Anketa bo odprta v februarju in marcu 2021. Podobno anketo, ki se jo je udeležilo 90.000 Evropejcev iz vseh držav EU, je EUROFOUND izvedel spomladi 2020 po prvem valu epidemije.
EUROFOUND vabi k anketi z naslednjimi besedami: »Čeprav je zdaj cepivo na voljo, ima pandemija bolezni covid-19 še vedno daljnosežne učinke na kakovost življenja in delo ljudi. Zato Eurofound še naprej spremlja, kako gospodarske in socialne posledice pandemije vplivajo na ljudi. Da bi upoštevali najnovejši razvoj dogodkov, so v ta krog raziskav vključena tudi nova vprašanja, na primer o tem, kaj ljudje mislijo o programih cepljenja ter o kakovosti in uporabi javnih storitev med pandemijo. Gre za vas. Vaše življenje. Vaše delo. Skupaj bomo prispevali k oblikovanju odziva na to krizo.”
Anketa je dostopna s klikom na tej povezavi.
Izberete vprašalnik v slovenščini tako, da povsem na dnu kliknete na izbor Slovenski.
Hitri test na covid-19 je v nekaterih dejavnostih, kot sta na primer šolstvo in zdravstvo, predpisan ukrep za preprečevanje širjenja okužbe na delovnih mestih. Delodajalci v drugih dejavnostih pa ga lahko uvedejo, če jim to kot utemeljeno priporoči stroka. Pri tem mora vsak delodajalec upoštevati, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 14. členu določa: »Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.«
A skupna izjava sindikalnih central z dne 11. 2. 2021 opozarja na nezakonite prakse nekaterih delodajalcev, ki od delavcev terjajo, naj si sami priskrbijo negativni test na covid, če želijo delati. Mnogi delavci naj bi zato porabili več ur svojega prostega časa za testiranje in ga nekateri celo sami plačali. Sindikalne centrale zato pozivajo delodajalce, inšpektorat za delo in vlado, naj zagotovijo zakonitost.
Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali je praksa pri delodajalcu v skladu s tolmačenji ministrstva za delo, ki smo vam jih predstavili v naši e-novici št. 4/2021: “V kolikor delodajalec sprejme ukrep testiranja delavcev z namenom zagotavljanja varnega in zdravega dela v delovni sredini, nosi tudi stroške testiranja, saj takšni ukrepi ne smejo bremeniti delavcev. Na podlagi interventne zakonodaje plačilo delodajalca za testiranje delavcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne šteje za boniteto, kar pomeni, da finančno ne obremeni delavcev. Nadalje je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) (Ur. list RS št.203/2020) uredil pomoč delodajalcem in samozaposlenim za izvedbo hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2.“
Če delodajalec kljub pozivom morebitne nezakonite prakse in njenih posledic takoj ne odpravi, naj delavski zaupnik v skladu z 48. členom ZVZD-1 k ukrepanju pozove inšpekcijo za delo.
Glej skupno izjavo sindikalnih central na tej povezavi
Srečno in varno!
Delavci se na delovnih mestih lahko srečajo z najrazličnejšimi nevarnimi kemikalijami. Nujno je zato vedeti, kako pravilno postopati v primeru zastrupitve. Obveščamo vas, da od 1. 1. 2021 dalje v skladu z uredbo 2017/542 v vsej EU in torej tudi v Sloveniji nacionalni centri za zastrupitve dokončno razpolagajo s ključnimi podatki, potrebnimi za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru zastrupitev s katerokoli od nevarnih kemikalij. Na podlagi te uredbe EU se namreč zbirajo informacije o nevarnih zmeseh, ki so v uporabi na slovenskem trgu, da lahko nacionalni center za zastrupitve v primeru akutne zastrupitve človeka v najkrajšem času določi način protiukrepanja in posledično omili/prepreči posledice zastrupitve. Vsi zavezanci (iz Slovenije in vseh drugih držav članic EU), ki dajejo nevarno zmes v promet v Sloveniji, morajo zahtevane informacije predložiti preko portala Evropske agencije za kemikalije ECHA.
Slovenski center za zastrupitve je CENTER ZA KLINIČNO TOKSIKOLOGIJO IN FARMAKOLOGIJO pri UKC Ljubljana. Najdete ga na teh naslovih: Zaloška 7, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 522 52 83. Vodja centra je doc.dr. Miran Brvar, dr. med.
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo zdravijo vse vrste akutnih in kroničnih zastrupitev ter nudijo 24-urno informacijsko konzultativno službo s področja klinične toksikologije vsem zdravnikom in drugim strokovnjakom v Sloveniji, na primer farmacevtom, veterinarjem, policistom itd. Pri svojem delu uporabljajo in redno vzdržujejo podatkovne zbirke o toksičnem delovanju zdravil, drog, kemikalij, fitofarmacevtskih sredstvih, strupenih rastlin, gob in živali. Poleg tega vodijo Register zastrupitev Republike Slovenije, ki vključuje vse zastrupitve in predstavlja pomembno osnovo za preventivno in izobraževalno dejavnost na državni ravni. V Enoti za farmakovigilanco vodijo Register neželenih učinkov zdravil UKC Ljubljana. Imajo depo pomembnejših antidotov, s katerim lahko pomagajo zdravnikom po celi Slovenije, ko se ti srečajo z redko zastrupitvijo in nimajo ustreznih zdravil.
Več o Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo na tej povezavi
Informacije Urada RS za kemikalije o obveznosti uvoznikov in drugih uporabnikov nevarnih snovi na podlagi uredbe 2017/542 najdete na tej povezavi
V vednost vam pošiljamo mnenje o uvedbi obveznega testiranja na okužbo s COVID-19 na ravni delodajalca, ki sta ga skupaj pripravila Pravna služba ZSSS in Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.
Več na naslednji povezavi
Obveščamo vas, da je na voljo novo brezplačno spletno orodje OiRA za ocenjevanje tveganja za okužbo s COVID-19 na delovnih mestih.
Razvila sta ga Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA in slovensko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Doslej je bilo v slovenščini razvitih že 20 spletnih orodij OiRA za ocenjevanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu. Orodje je interaktivno in pripravljeno za ocenjevanje tveganj v različnih gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem.
Vsebuje predvsem splošne metodološke ukrepe v smislu organizacije in postopkov, povezanih z epidemijo, kot so med drugim vzpodbujanje in omogočanje higienskega vedenja, upravljanje delovnega mesta, delo na daljavo, pot na delo in službena potovanja, organizacijo sestankov… Prav tako pa orodje omogoča dopolnitev in obravnavo specifičnih tveganj v posameznem podjetju.
Opozorite svojega delodajalca na novo spletno orodje OiRA za obvladovanje COVID-19 na delovnem mestu!
Več o spletnih orodjih OiRA in zlasti o novem orodju OiRA za oceno tveganja ogroženosti zaradi COVID-19 na tej povezavi
