E-novica ZSSS št. 31/2022 (20. 6. 2022): Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

Posredujemo vam izjavo Inšpektorata RS za delo z dne 17. 6. 2022 “Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu“:
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Izjava IRSD je na tej povezavi

Komentar: Izjava omenja zgolj predpis o zagotavljanju toplotnega udobja pri delu v prostorih. Pogrešamo pa predpis, ki bi določil zaščito delavcev, ki med vročinskimi valovi delajo na prostem. Kožni rak zaradi UV sevanja je npr. že tretja najpogostejša poklicna bolezen v Nemčiji.

Glej tudi kampanjo Varno delo na soncu, na tej povezavi!

Glej tudi kampanjo ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami na tej povezavi!

_____________________________________________

Dodatno:

• odgovor IRSD z dne 25. 7. 2022 na tej povezavi
• informacija IRSD z dne 19. 7. 2022 na tej povezavi

E-novica ZSSS 30/2022 (17. 6. 2022): Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

Vabimo vas, da si ogledate “Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih“, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v okviru evropske kampanje 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta“.

Iztočnice so namenjene skupinskim razpravam na delovnem mestu in razpravam v okviru poklicnega usposabljanja. Vključujejo scenarije, zasnovane za razpravo z delavci, ki opravljajo delovne naloge, pri katerih lahko pride do kostno-mišičnih obolenj, njihovimi vodji in nadzorniki.

Iz uvoda v iztočnic: “Namen je izpostaviti določene izzive, s katerimi se soočajo delavci na delovnem mestu. Pozornost se namenja tudi razumevanju postopkov, ki jih je organizacija uvedla za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, dolžnosti delodajalca in dolžnosti delavca. Iztočnice je mogoče prilagoditi potrebam vsake organizacije tako, da se vanje vključijo njene politike in postopki v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj. Z razpravo bi morali delavci dobiti občutek, da so bolje pripravljeni in bolje obveščeni za spoprijemanje s situacijami, v katerih se zahteva odločanje na podlagi presoje. Delavci, vodje in nadzorniki bi morali skozi razpravo spoznati pomen zgodnjega poročanja o simptomih, ki jih zaznajo. Le na ta način je mogoče zmanjšati tveganje za kostno-mišična obolenja in zagotoviti vzdržno poklicno življenje.”

Iztočnice v slovenščini najdete na tej povezavi!

Vabljeni tudi k obisku naše spletne strani, na katero smo naložili vse dokumente te kampanje v slovenščini (na tej povezavi)!

E-novica ZSSS 29/2022 (16. 6. 2022): Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu

Obveščamo vas, da je bila junija 2022 javnosti predstavljena nova slovenska raziskava “Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu” avtorice Sonje Robnik iz sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V spletni anketi ministrstva je od 3. do 20. novembra 2021 sodelovalo 3.368 zaposlenih ali samozaposlenih oseb.

Tudi v Sloveniji se je v času pandemije COVID-19 razmahnilo delo na daljavo oziroma delo od doma, ki delavcem prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delo na daljavo je s pomočjo informacijske tehnologije v praksi preizkušeno možno in zdi se, da bo pri večini delodajalcev ostalo vsaj kot občasna oblika dela. Z raziskavo o varnosti in zdravju pri delu na domu so želeli dobiti pregled nad dejavniki, s katerimi z vidika varnosti in zdravja pri delu ne moremo biti zadovoljni, zanimalo pa jih je tudi, kateri dejavniki so tisti, za katere lahko trdimo, da je njihov vpliv na varnost in zdravje delavk ter delavcev pozitiven ali vsaj nevtralen.

Vabimo vas, da si raziskavo ogledate na tej povezavi!

Hkrati vas obveščamo, da bo 30. 6. 2022 izšla tematska številka Delavske enotnosti z naslovom “Delo na daljavo in pravica do odklopa“. Delo od doma bo predstavljeno ne le z vidika varnosti in zdravja pri delu temveč tudi z vidika delovnih razmerij, stroškov dela, aktov delodajalca, kolektivnih pogodb ipd. Posebna pozornost bo namenjena z delom na daljavo povezani delavski pravici do odklopa, za katero koalicijski sporazum naše nove vlade napoveduje, da jo bodo uzakonili v svojem mandatu. Naročniki Delavske enotnosti boste seveda tematsko številko prejeli, ostali pa jo lahko do 24. 6. 2022 naročite z naročilnico na spletni strani ZSSS na tej povezavi ali po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si.

E-novica ZSSS št. 28/2022 (15. 6. 2022): Vloga Slovenije pri določitvi pravice do zdravega in varnega delovnega okolja za temeljno načelo v ILO

V e-novici ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu št. 27/2022 smo vam posredovali novico o zgodovinski razširitvi ILO nabora temeljnih načel in pravic pri delu tudi na pravico do zdravega in varnega delovnega okolja. Naloge Mednarodne organizacije dela (ILO) so namreč izboljšanje socialne pravičnosti in statusa delavcev po svetu, določanje mednarodnih standardov dela ter razvijanje politik in oblikovanje programov, ki spodbujajo dostojno delo za vse.

Konferenca ILO je namreč letos naboru temeljnih načel  v Deklaraciji o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 dodala tudi “pravico do zdravega in varnega delovnega okolja” ter hkrati na spisek temeljnih konvencij uvrstila še Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti.

Neuradni prevod ključnega dela Deklaracije ILO, ki je bil dopolnjen 10. 6. 2022 na letošnji Mednarodni konferenci dela ILO, najdete na tej povezavi

Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta ILO. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za delegatsko članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. Vsak junij pa zaseda Mednarodna konferenca dela kot najvišji organ ILO, ki se je udeležijo poleg delegata slovenske vlade tudi delegata slovenskih sindikatov in delodajalskih organizacij. Delegata socialnih partnerjev sta pri svojem glasovanju na konferenci ILO avtonomna oziroma neodvisna od stališč vladnih delegatov svoje države.

Za dopolnitev deklaracije so glasovali tudi delegati vlade in obojnih socialnih partnerjev iz Slovenije. Zaprosili smo samostojnega svetovalca ZSSS za pravno področje Matijo Drmota, ki je bil eden od sindikalnih delegatov na letošnji konferenci ILO, da pove, kako je nastajala ta zgodovinska odločitev ILO. Takole je zapisal:

“Prizadevanja, da bi kot temeljno pravico iz dela prepoznali tudi pravico do varnega in zdravega delovnega okolja, so se začela leta 2017, ko so EU in njene članice predlagale dopolnitev Deklaracije v tej smeri. Potrebno je pripoznati tudi vlogo slovenskega predstavništva v Ženevi, ki si je med slovenskim predsedovanjem EU prizadevalo za vključitev pravice do varnega in zdravega delovnega okolja v Deklaracijo. Pred letošnjo konvencijo ILO je bilo opravljenih več formalnih in neformalnih usklajevanj med sindikati, delodajalci in posameznimi državami. Tekom 110. seje mednarodne konference dela se je na odboru za splošne zadeve po več dneh zasedanj naposled doseglo soglasje med sindikalno stranjo, delodajalsko stranjo in državami članicami ILO. Usklajen predlog je bil nato posredovan Generalni konferenci ILO, ki je potrdila predlog vključitve pravice do varnega in zdravega delovnega okolja med temeljne pravice iz dela. Gre za zgodovinski premik na področju zagotavljanja varnih delovnih razmer na svetovni ravni, ki bo dvignil svetovno raven minimalnih pravic, ki izhajajo iz dela.”

E-novica ZSSS št. 27/2022 (12. 6. 2022): ILO konvencija 2022: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna

Delavci v vseh državah sveta bodo imeli neposredne koristi od 10. 6. 2022 sprejete odločitve letošnjega zasedanja konference Mednarodne organizacije dela (ILO), da bosta zdravje in varnost pri delu odslej  priznana kot peto temeljno načelo in pravica pri delu. Po četrt stoletja je to prva razširitev temeljnih človekovih pravic delavcev. Je rezultat triletne kampanje sindikatov, strokovnjakov ter zdravnikov in družin žrtev.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
3. Odprava dela otrok.
4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.

5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Po svetu namreč zaradi poklicnih vzrokov letno umre več kot 3 milijone delavcev, na desetine milijonov pa jih utrpi poškodbe pri delu ali poklicno bolezen. Generalni sekretar ITUC Sharan Burrow je ob tej zgodovinski zmagi izjavil: “Nihče ne bi smel umreti samo zato, ker je prisiljen izbirati med svojim zdravjem in možnostjo, da se preživlja z delom. Delavci in sindikati po vsem svetu vsako leto 28. aprila obeležujemo mednarodni dan spomina na delavce v znak žalovanja za umrlimi pri delu in boja za žive. Zdaj moramo proslaviti to zmago in se lotiti uresničevanja teh pravic.”

Glej sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na tej povezavi

Prihodnjič: Predstavnik slovenskih sindikatov na konferenci ILO 2022 bo poročal, kako je glasovala Slovenija in kaj je bilo potrebo storiti za tak rezultat glasovanja. Glej novico št. 28/2022!

V angleščini gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, na tej povezavi

________________________________________________________

Dodatno:

54/2022 e-novica ZSSS (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

Konvencija št. 191 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki jo je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Priporočilo št. 207 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki ga je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Poročilo o sprejetih instrumentih ter resolucijah Mednarodne organizacije dela ILO tekom 111. zasedanja Mednarodne konference dela, junij 2023

E-novica ZSSS št 26/2022 (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah  0,05 mg/m3

Praznujemo dokončno uveljavitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m³! Na dan 1. 6. 2022 se je namreč končalo prehodno obdobje za uveljavitev te mejne vrednosti, ki jo je leta 2018 zahtevala ZSSS v tristranskem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu ter na z njim povezanih pogajanjih v Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve.  To je dobra novica za 40.000 slovenskih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni kristalnemu kremenčevemu prahu. Najbolj so ogrožena dela:  izkopi, mletje, drobljenje, ali prevozi peska, zemlje, rudnin, peskanje ali brušenje kovinskih izdelkov (tudi kleparska dela), polaganja kamna (rezanje, brušenje kamnitih plošč), vrtanje kamnin (vrtine, predori, sondiranje), rezanje ali vrtanje betona, opeke ter  izdelava emajliranih izdelkov (nanašanje končnega sloja).

Čeprav je od leta 2017 evropska mejna vrednost zgolj 0,1 mg/m³, pa je ZSSS leta 2018 v svojih zahtevah sledila opozorilom znanstvenikov in  Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), da je potrebno zdravje delavcev zaščititi z ostrejšo mejno vrednostjo 0,05 mg/m³. Na pogajanjih je delodajalska stran trdila, da mejna vrednost 0,05 mg/m³ zanje tehnično še ni dosegljiva in da potrebujejo prehodno obdobje za njeno uveljavitev. Zato je bilo določeno naslednje prehodno obdobje:

• do 1. 6. 2019 mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m³ 
• od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 mejna vrednost 0,1 mg/m³
• od 1. 6. 2022 dalje mejna vrednost 0,05 mg/m³

Pa še to: raziskava iz leta 2020, ki jo je naročilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pokazala, da slovenski delodajalci v resnici brez težav dosegajo mejno vrednost 0,05 mg/m³, da pa zgolj dobrih 8 % delodajalcev sploh meri zaprašenost. Očitno je še kako potrebno ozaveščanje o rakotvornosti vdihanega kremenčevega prahu tako med delodajalci kot med delavci. Slovenska medicinska stroka namreč ocenjuje, da pri nas letno 30 pljučnih rakov povzroči prav kremenčev prah in sprašuje: »Ali je kremen novi azbest?«

Glej predpis, ki v prilogi III pod zaporedno številko 48 določa mejno vrednost 0,05 mg/m³ za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na tej povezavi – glej PRILOGA III – Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

DIREKTIVA (EU) 2017/2398 z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, ki določa evropsko mejno vrednost 0,1 mg/m³ na tej povezavi

Več o škodljivosti kremenčevega prahu:

Glej o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi

Dejstva o kremenevem prahu, letak Roadmap on carcinogenes na tej povezavi

Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi

Glej študijo Izpostavljenost delavcev kremenovemu prahu na delovnem mestu v Republiki Sloveniji, KIMPDŠ, 2020 nan tej povezavi

Glej tudi e-novice ZSSS:

62/2018: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

36/2019: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

E-novica ZSSS št. 25/2022 (4. 6. 2022): Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

Obveščamo vas, da bo po 1. 9. 2022 uvedena elektronska Prijava nezgode in poškodbe pri delu (ePrijava NPD), ki so jo skupaj pripravili Ministrstvo za javno upravo (MJU), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Inšpektorat RS za delo (IRSD) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nadomestila bo papirni obrazec – Prijava nezgode/poškodbe pri delu (obrazec ER-8).

To je prva uradna najava novega digitaliziranega obrazca, ki je 2. 6. 2022 prišla iz ZZZS in je seveda zato namenjena predvsem informiranju izvajalcev zdravstvenih storitev. Na najavo IRSD bo očitno treba še počakati.

Iz Navodila ZZZS z dne 2. 6. 2022: “ePrijava NPD se uvede s 1. 9. 2022. Z uvedbo ePrijave NPD se digitalizira postopek prijave poškodbe pri delu tako s strani delodajalcev kot s strani izbranih osebnih zdravnikov in na ta način poenostavlja in skrajšuje postopke prijave nezgode in poškodbe pri delu, zagotavlja večjo točnost in ažurnost podatkov, lažji dostop do podatkov, zagotavlja prihranke in razbremenitve pri delodajalcih, zavarovanih osebah, ZZZS, IRSD, NIJZ ter izvajalcih zdravstvenih storitev. V primeru poškodbe pri delu delodajalec takoj oziroma v najkrajšem možnem času elektronsko prijavi nezgodo in poškodbo pri delu tako, da v sistemu SPOT izpolni in elektronsko podpiše splošni del obrazca – ePrijava NPD.”

Naš komentar: Končno! Država namreč prav na področju varnosti in zdravja pri delu zamuja z digitalizacijo, kar še kako škodi učinkovitosti njene politike. Naj bo to njen korak v digitalizacijo, ki naj mu čim prej sledijo naslednji!

Pojasnilo o razliki med nezgodo pri delu in poškodbo pri delu: V skladu s 3. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu je (ZVZD-1) je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Poškodba pri delu pa je (na kratko) v skladu s 66. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) tudi poškodba na službeni poti ali dodatno na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec.

Novi obrazec Prijave nezgode/poškodbe pri delu na tej povezavi

Navodila za izpolnjevanje novega obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu (NPD) na tej povezavi

Več o še veljavni prijavi nezgode pri delu na spletni strani IRSD na tej povezavi

Obrazec še veljavnega Obveznega navodila in obrazca za prijavo prijave nezgode pri delu na tej povezavi

_____________________________________________________

Dodatno:

Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (pisrs.si), v Uradnem listu RS julija 2022

E-novica ZSSS št. 24/2022: Delo od doma oziroma delo na daljavo 

V času pandemije 2020-2021 se je tudi pri nas razmahnilo delo od doma oziroma delo na daljavo, ki ga omogoča IK tehnologija oziroma mobilni pametni telefoni, tablice in računalniki, povezani v svetovni splet. Pandemija je dokazala, da občasno ali celo trajno delo na daljavo na delovnih mestih, kjer se uporablja taka tehnologija, je mogoče. Seveda pa prinaša vrsto izzivov, ki jih bo moralo razrešiti delovno pravo. Izzivi pa so tudi na področju varnosti in zdravja pri delu, saj delovno mesto doma pogosto ni urejeno v skladu z ergonomskimi načeli. Raziskave namreč dokazujejo porast nekaterih mišično-kostnih in drugih obolenj zaradi dela na daljavo.

Tokrat vam posredujemo nasvete Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s konference v kongresnem centru Brdo pri Kranju Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu (24. 5. 2022), kako si naj vsak uredi delovno mesto pri sebi doma, da se izogne okvaram zdravja.

Tole je nekaj poudarkov iz zgibanke MDDSZ o delu od doma:

1. Si znate urediti delovno mesto tako, da je varno in zdravju neškodljivo?
2. Naloge v zvezi z delom na domu si delita delodajalec in delavec
3. Nekaj nasvetov za pravilno ureditev delovnega mesta (ledvena opora, stol, opora za noge, delovna miza, oddaljenost zaslona, zaslon, miška, tipkovnica, prostor, hrup, osvetlitev, zračenje…)
4. Aktivni odmor
5. Naj meja med službenim in zasebnim ne bo zabrisana ter pravica do odklopa

Vabljeni k ogledu zgibanke!

Glej zgibanko MDDSZ na tej povezavi!

E-novica ZSSS 23/2022 (20. 5. 2022): Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen 

Evropska komisija je 19. 5. 2022 sporočila javnosti, da bo dopolnila svoje Priporočilo z dne 19. 9. 2003 glede Evropskega seznama poklicnih bolezni, s katerim državam članicam EU priporoča, katere bolezni naj uvrstijo na svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni. V priporočeni seznam bo namreč vnesla tudi COVID-19 v dejavnostih z dokazanim večjim tveganjem okužbe.

Evropska komisija je sklenila dopolniti svoja priporočila iz leta 2003 na podlagi enotnega glasovanja 18. 5. 2022 predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev vseh držav članic EU na seji  Svetovalnega odbora EU za varnost in zdravje pri delu (ACSH). Glasovali smo, da je treba COVID-19 priznati kot poklicno bolezen na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter pomoči na domu, v primeru pandemije pa še v sektorjih, kjer pride do izbruha bolezni v dejavnostih z dokazanim tveganjem okužbe. Za razglasitev COVID-19 za poklicno bolezen sem 18. 5. 2022 glasovala tudi izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm, ki sem po sklepu Ekonomsko-socialnega sveta predstavnica slovenskih delavcev v ACSH.

Po mnenju Evropske komisije je razglasitev COVID-19 za poklicno bolezen v skladu s Strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela, saj je eden strateških ciljev povečanje pripravljenosti na morebitne prihodnje zdravstvene krize. To zahteva tudi več podpore delavcem med morebitnimi prihodnjimi valovi COVID-19.

Komisija bo torej na podlagi mnenja ACSH posodobila svoje priporočilo s seznamom poklicnih bolezni in dejavnikov, ki jih lahko povzročijo. Cilj je, da države članice prilagodijo svoje nacionalne sezname v skladu s posodobljenim priporočilom. Če bo poklicna bolezen v posamezni državi članici uvrščena na nacionalni seznam, bodo lahko delavci v ustreznih sektorjih, ki bodo na delovnem mestu zboleli za COVID-19, pridobili posebne pravice v skladu z nacionalnimi predpisi, na primer pravico do odškodnine.

Sedaj moramo torej samo še počakati, da Evropska komisija izpelje dopolnitev svojega priporočila, ki mu bo najverjetneje kmalu sledila tudi Slovenija.

Kot je znano, velja COVID-19 v Sloveniji za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, čeprav je ZSSS že leta 2020 ministra za zdravje pozvala, naj COVID-19 razglasi za poklicno bolezen. Po podatkih IRSD je bilo v Sloveniji v letu 2021 prijavljenih 1.944 poškodb pri delu zaradi COVID-19 in od tega 1.623 lažjih, 283 kolektivnih in 38 hujših. Ali se je katera od teh 38 “hujših” nezgod pri delu končala s smrtjo, pa IRSD ne ve, saj da “delodajalci na inšpektorat niso prijavili takšnih nezgod, najverjetneje iz razloga, ker so pred smrtjo delavcev že prijavili hujšo ali lažjo nezgodo in potem prijav niso več popravljali”. Vemo pa iz podatkov, ki jih je zbral ETUC, da so v drugih državah, kjer znajo voditi statistiko o smrtnih poklicnih boleznih pri delu, zabeležili kar precej smrtnih primerov zlasti v zdravstvu. ZSSS terja od slovenske države, da končno vzpostavi zanesljiv sistem beleženja posledic poklicnih bolezni.

Sporočilo javnosti Evropske komisije 19. 5. 2022 (v angleščini) na tej povezavi

Glej poziv predsednice ZSSS Lidije Jerkič, naj bo COVID-19 v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen, E-novica ZSSS št. 18/2020 z dne 27. 3. 2020 

Slovenski seznam poklicnih bolezni na tej povezavi

Poročilo IRSD za 2021 o številu nezgod pri delu zaradi COVID-19 na tej povezavi

___________________________________

Dodatno:

60/2022: Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

22/2020: COVID-19 kot poškodba pri delu

18/2020: COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

E-novica ZSSS št. 22/2022 (19. 5. 2022): V kakšni Sloveniji želimo živeti v letu 2030 – Vizija 2030

Za vas smo zbrali nekaj poudarkov iz menda že parafiranega Koalicijskega sporazuma 2022-2026 “V kakšni Sloveniji želimo živeti v letu 2030 – Vizija 2030“, kakršen že nekaj dni kroži po javnih medijih. Ima 85 strani in podpisale ga bodo tri politične stranke, ki so na aprilskih volitvah zbrale zadostno število poslanskih mest za večino v Državnem zboru RS (Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica) in bodo zato lahko postavile 15. Vlado Republike Slovenije za mandat 2022-2026.

Izbor poudarkov s področja varnosti in zdravja pri delu, promocije zdravja na delovnem mestu in preprečevanja podnebnih sprememb:

Ustrezneje bomo uredili pravno varnost delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov z namenov preprečevanja nelegitimnih povračilnih ukrepov.

Zagotovili bomo učinkovito zaščito delavskih predstavnikov in predstavnic (sindikalnih zastopnikov in zastopnic, članov in članic sveta delavcev) pred povračilnimi ukrepi delodajalcev zaradi njihovega statusa, aktivnosti kot predstavnikov in predstavnic delavcev in delavk, zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih. Uzakonili bomo zadržanje učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve delovnih sodišč za delavske predstavnike in predstavnice ter pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.

Prioriteta je zagotoviti zdrava delovna okolja in učinkovit nadzor zdravja delavcev

Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost.

Delavkam in delavcem moramo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom. Po vzoru iz tujine se bomo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.

Vzpostavili bomo sistem prepoznavanja in priznavanja poklicnih bolezni, s čimer bomo zagotovili pravično obravnavo delovnih invalidov.

Sofinancirali bomo ciljno usmerjene programe zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega ogljičnega odtisa.

Sistemsko bomo podpirali prioritetne ukrepe v okviru akcijskega načrta krožnega gospodarstva.

Z različnimi javnimi razpisi bomo podprli osveščanje glede škodljivosti tveganega vedenja. Izpostavljali bomo zlasti vedenje z večjim negativnim učinkom na javno zdravstvo, npr. uporaba tobačnih izdelkov, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, uživanje prepovedanih drog, prekomerno uživanje sladkorja itn. Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja.

Z različnimi ukrepi bomo čim več ljudi spodbudili k zdravi telesni aktivnosti in uživanju zdrave hrane po priporočilih medicinske stroke. Med pomembnejšimi ukrepi izpostavljamo predvsem trajnostno prometno infrastrukturo, ki omogoča alternativo avtomobilu in spodbuja vsakodnevno hojo oz. kolesarjenje.