E-novica ZSSS št. 53/2021 (27. 9. 2021): Osnutek dopolnitev Pravilnika o ročnem premeščanju bremen

Kot smo vas obvestili v e-novicah ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu št. 33/2021 in 41/2021, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) 14. junija 2021 na ministrstvo za delo naslovila poziv k posodobitvi Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Istočasno se je začela njuna kampanja “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“, da bi pravilnik predpisal med drugim največje mase, ki jih delavec oziroma delavka smeta dvigniti na enkrat, v delovnem dnevu in v delovnem tednu. Pozvala sta k dodatnim omejitvam za nosečnice, starejše, mlade in invalide. ZSSS in SDTS predlagata tudi, da pravilnik predpiše še druge ukrepe za zaščito zdravja delavcev, ki ročno premeščajo bremena, kot npr. kdaj naj bo obvezno delo v timu oziroma v paru in uporaba tehničnih pripomočkov ter obvezne sestavine ocenjevanja tveganja in usposabljanja za varno premeščanje.

Ministrstvo se je odzvalo in 27. septembra 2021 na 14. seji svojega posvetovalnega Sveta za varnost in zdravje pri delu socialnim partnerjem ter stroki medicine dela in tehniške varnosti predstavilo svoj osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika, ki upoštevajo tudi predloge ZSSS in SDTS. Spremembe je sooblikoval še Inšpektorat RS za delo. Predstavniki stroke so v razpravi podprli osnutek, a predlagali prehodno obdobje za postopno uveljavitev sprememb pravilnika. Ministrstvo do 7. oktobra 2021 od članov Sveta pričakuje  še pisne predloge za izboljšavo osnutka. O posodabljanju pravilnika vas bomo še naprej sproti obveščali.

Osnutek MDDSZ sprememb in dopolnitev pravilnika na tej povezavi
Predlog ZSSS in SDTS iz junija 2021 na tej povezavi
Spletna stran kampanje “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen” na tej povezavi

E-novica ZSSS 51/2021 (20. 9. 2021): Evropski teden mobilnosti

Od 16. do 22. septembra 2021 že dvajsetič poteka Evropski teden mobilnosti. Tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu ga želi obeležiti, saj je promet  eden glavnih virov onesnaževanja zraka in s tem vzrok podnebnih sprememb. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti bomo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

V preteklih letih sta se v Sloveniji opazno povečala število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Najhitreje narašča osebni motorni promet, predvsem zaradi zmanjšanega zanimanja ljudi za javni potniški in železniški promet.

Statistični urad RS o načinih mobilnosti Slovencev na tej povezavi

Evropski teden mobilnosti nas spodbuja k trajnostni mobilnosti in k omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Z ukrepi prometne politike je treba seveda zagotoviti, da bo potreba vsakogar po premikanju zadovoljena ob nižjih stroških in manjši porabi naravnih virov.

V številnih slovenskih občinah bo 22. septembra 2021 tradicionalni dan brez avtomobila, ko bosta brezplačna javni prevoz in parkiranje P+R. Sodelujmo!

Več o tem, katere slovenske občine in kako sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti na tej povezavi

Novica ZSSS 49/2021 (1. 9. 2021): COVID-19 in dolgotrajni COVID-19: vrnitev na delo

Tokrat vam predstavljamo dva nova vodnika agencije EU-OSHA o izzivih, ki jih morajo premagati delavci, ki se vrnejo na delo po preboleli bolezni COVID-19, ne glede na to, ali jih je prizadela akutna oblika bolezni ali pa imajo dolgotrajnejše simptome, znane tudi kot dolgotrajni COVID. Vsebujeta preproste rešitve, kako kar najbolj uspešno omogočiti varno vrnitev na delo.

Prvi vodnik je za delavce in drugi za menedžerje. Vsebujeta preproste nasvete o ohranjanju stikov med bolniško odsotnostjo, o razgovoru glede možne vrnitve na delo, o ukrepih, kot so začasne prilagoditve delovnega časa ali nalog, in o tem, kje je mogoče dobiti pomoč. Z vzajemnim sodelovanjem imajo lahko oboji koristi: delavci se znova vrnejo na delo, vodstveni delavci pa imajo cenjene sodelavce znova na voljo na delovnem mestu.

Vodnik za delavce (v slovenščini) na tej povezavi
Vodnik za menedžerje (v slovenščini) na tej povezavi

Kaj je dolgotrajni COVID?
Vsaka peta oseba ima simptome še po štirih tednih po preboleli bolezni COVID-19, pri vsaki deseti osebi pa simptomi trajajo 12 tednov ali dlje. Pri nekaterih simptomi lahko vztrajajo celo več mesecev. Simptomi so lahko nepredvidljivi in se sčasoma spreminjajo, pri nekaterih so prisotni dlje časa, pri drugih pa se pojavijo in hitro izzvenijo. Med pogostimi simptomi so:

• utrujenost, ki se kljub počitku ne zmanjša, zasoplost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine v prsih, kašelj, težave z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo in depresijo;
• glavobol, težave z razmišljanjem in iskanjem pravih besed, težave s srcem in krvnim tlakom, izguba zaznavanja vonja, kožni izpuščaji, prebavne težave, neješčnost in vneto grlo;
• pri dolgotrajnih težavah zaradi bolezni COVID-19 so lahko prisotni neobičajni vzorci: prenehanje simptomov in faze z novimi simptomi, ki so včasih neobičajni. Sprva blagim ali celo asimptomatskim simptomom lahko sledijo hudi bolezenski znaki, ki močno okrnijo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.

E-novica ZSSS 46/2021 (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

Od 2020 do 2022 poteka evropska kampanja “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” za preprečevanje mišično-kostnih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Tokrat vam želimo predstaviti sporočila te kampanje v zvezi z dvema vzrokoma mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu:

Dolgotrajno sedeče delo:
Vse več delovnih mest v sodobnem svetu vključuje dolgotrajno sedenje – na primer pred računalnikom. Povzroča številne zdravstvene težave zaradi premalo gibanja – celo sladkorno bolezen in bolezni srca. Ta tveganja je na delovnem mestu mogoče zmanjšati z dobro zasnovo ter s spodbujanjem telesne dejavnosti in pogostih sprememb drže pri delu. Predstavljamo vam povzetek publikacije kampanje za ozaveščanje delavcev o dobrih držah in praksah pri delu za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi dolgotrajnega sedenja.

Povzetek poročila v slovenščini o sedečem delu na tej povezavi

Dolgotrajno stanje na delovnih mestih:
Dolgotrajno stanje v istem položaju pomeni tveganje za zdravje, vključno s kostno-mišičnimi obolenji in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami. V  poročilu kampanje o dolgotrajnem stanju zvemo, kako pogosta je tovrstna prisilna drža na evropskih delovnih mestih in v katerih panogah ter katere skupine delavcev so najbolj prizadete in kakšne so varne meje dolgotrajnega stanja. Za aktivno in vzdržno delo so predstavljeni učinkoviti ukrepi za zmanjševanje dolgotrajnega stanja ter o prilagoditvah ocene tveganja in preventivnih ukrepov potrebam posameznikov. Povzema priporočila in napotke za strategije preprečevanja tveganj in obolenj.

Ker povzetka poročila v slovenščini še ni, vas vabimo, da si preberete povzetek v hrvaščini na tej povezavi!

E-novica ZSSS 45/2021 (19. 8. 2021): UMAR: Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je 18. 8. 2021 izdal novo publikacijo Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020. Da bi lažje predvideli, kaj bo za dosego teh pravic in načel treba storiti v Sloveniji, je UMAR v njej pregledal razvoj socialnih politik, politik trga dela in enakih možnosti za zadnjih dvajset let. Publikacija je sestavljena iz dvajsetih poglavij za vsako od dvajset načel in pravic stebra.

V publikaciji torej najdemo tudi poglavje Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov. V njem preberemo med drugim:

• Delež organizacij, leta 2019 izpostavljanih različnim dejavnikom tveganja za varnost in zdravje pri delu, je bil v Sloveniji veliko večji kot v povprečju EU, delež organizacij, ki so se na tveganja odzvale s preventivnimi ukrepi, pa veliko manjši kot v povprečju EU.
• V obdobju 2014–2019 so se v slovenskih delovnih organizacijah načrti in ukrepi za preprečevanje stresa in drugih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu povečali, a so bili tudi leta 2019 manj pogosti kot v povprečju EU.
• Leta 2019 je bila uporaba digitalnih tehnologij v slovenskih delovnih organizacijah pogostejša kot v povprečju EU, prav tako razprave o tveganjih zaradi digitalizacije, ki pa so bile manj pogosto kot v povprečju EU osredotočene na pričakovanja zaposlenih.
• V Sloveniji so se delovne organizacije redkeje srečevale z »glavnimi težavami« pri obravnavi vprašanj varnosti in zdravja pri delu kot v povprečju EU, pogosteje pa z ovirami pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj.
• Kljub ustrezno vzpostavljenim postopkom v Sloveniji se je o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu leta 2019 manj pogosto razpravljalo prek delavskega zastopništva kot v povprečju EU !!!

Vabljeni k ogledu te brezplačne publikacije UMAR! Najdete jo na tej povezavi.

OPOMBA: Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic, opredeljen na dvajsetih načelih in pravicah, ki se nanašajo na tri področja družbene blaginje: (i) enake možnosti in dostop do trga dela, (ii) pošteni delovni pogoji ter (iii) socialna zaščita in vključenost. Evropski parlament, Svet in Komisija so 7. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu podpisali akcijski načrt za njegovo uresničevanje ter določili glavne cilje, ki morajo biti doseženi na ravni EU do leta 2030.

Shema 20 načel in pravic Evropskega stebra pravic (UMAR) na tej povezavi