ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

E-novica ZSSS št. 50 (14. 9. 2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

 

Obveščamo vas, da je ZSSS ministrstvu za delo predlagala zvišanje predpisane mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za izpušne pline dizel motorjev z 0,05 na 0,01 mg/, merjeno kot elementarni ogljik. Na odziv ministrstva čakamo in vas bomo o njem takoj obvestili.

Izpušni plini dizel motorjev so dokazani karcinogen, kateremu je na delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev. Slovenija je zanje prvič določila mejno vrednost 0,05 mg/ (merjeno kot elementarni ogljik) v letu 2019 – vendar z uporabo šele od 21.2.2023 oziroma za podzemno rudarstvo in gradnjo predorov šele od 21.2.2026 dalje. Prehodno obdobje naj bi delodajalcem omogočilo dovolj časa za prilagoditev.

Toda od 1. 7. 2020 dalje velja na Nizozemskem nova višja mejna vrednost za izpušne pline dizel motorjev 0,01 mg/ (merjeno kot elementarni ogljik), ki so jo sporazumno dogovorili nizozemski sindikati in delodajalska združenja. To dokazuje, da je tehnično izvedljiva. Ker ZSSS zahteva za slovenske delavce enako varnost pri delu, kot je dosežena drugje po EU, smo takoj zahtevali, naj se napredek odraža tudi pri določitvi slovenskih mejnih vrednosti. Zaradi prehodnih obdobij in dolgotrajnega procesa pogajanj bomo na višjo mejno vrednost čakali še nekaj časa. Toda proces smo začeli, kar je pomembno.

Več na: Poziv ZSSS »Zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem” z dne 13. 9. 2020 na tej povezavi.

Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

E-novica ZSSS št. 49 (11. 9. 2020): Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

 

V naši e- novici št. 45/ 2019 z dne 16. 9. 2019 smo vas obvestili, da se je predsedstvo ZSSS takrat zavezalo k varovanju podnebja z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe«. Z njim je podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Odtlej  v naših e-novicah spremljamo tudi najpomembnejše dogodke, povezane s podnebnimi spremembami.

Tokrat vas zato obveščamo, da je Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi zavez Pariškega sporazuma, Okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov (2018/1999) pripravilo osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 in ga 31. 8. 2020 posredovalo v javno obravnavo. Osnutek podnebne strategije Slovenije do leta 2050 predvideva neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem “zastavlja izziv in priložnost sektorjem”, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki ter raba zemljišč. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050, ki naj bi jim posamični sektorji sledili in jih vgradili v sektorske dokumente in načrte. Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani.

Pripombe in predloge na osnutek strategije lahko javnost posreduje do vključno 30. septembra 2020 na e-poštni naslov gp.mop@gov.si.

Več na naslednjih povezavah:
Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050
Povzetek analize scenarijev za odločanje o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

 

Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

E-novica ZSSS št. 48 (7. 9. 2020): Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

 

Zaradi poletnih počitnic v tujini je znova več okuženih s COVID-19. Tudi na delovnih mestih moramo preprečiti drugi val letošnje epidemije, saj bo sicer gospodarska škoda katastrofalna. Statistični urad RS je na primer objavil, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju 2020 znižal za 13 % v primerjavi z istim četrtletjem 2019. Ponovno širjenje epidemije moramo torej preprečiti ne le iz zdravstvenih razlogov ampak tudi, da ne bo odpuščanj zaradi gospodarske škode. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant poudarja, da mora ena glavnih prioritet postati ta, da “ne hodimo v službo bolni. To je odgovorno do nas in drugih”. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek opozarja, da so nošenje zaščitne maske, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, tako v gospodarstvu kot tudi v vsakdanjem življenju naša nova realnost, brez katere ni mogoče gnati gospodarstva naprej in zmanjšati škode. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič pa poudarja, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirati delodajalčeve ocene tveganja in vključiti tudi ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato pozovejo svojega delodajalca k dopolnitvi ocene tveganja. Konkretni nasveti za dopolnitev so dostopni preko informacijske točke KIMPDŠ (e-naslov info.covid.kimdps@kclj.si  in telefon 01 522 26 92). Na naslednji povezavi so njihovi pisni nasveti, kako preprečevati COVID-19 v delovnem okolju (Kam po informacije in pomoč pri načrtovanju in izvajanju ukrepov proti novemu koronavirusu v delovnem okolju; Priporočila za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19; Reorganizacija dela; Higiena delovnega mesta in osebna higiena: Obveščanje in izobraževanje zaposlenih z novim načinom dela; Načrt ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju).

Več še na naslednjih povezavah:
Kratki filmi o primerih dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19
Priporočila za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred Covid-19
Priporočila glede psihološke podpore zaposlenih v času pandemije
Splošna osnovna priporočila Združenja za medicino dela, prometa in športa za delodajalce
Navodila NIJZ za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2

 

Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

E-novica ZSSS št. 47 (24. 8. 2020): Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) sporoča, da je Evropska komisija v petek, 15. avgusta 2020, predstavila takojšnje kratkoročne ukrepe za okrepitev zdravstvene pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19. Med njimi je tudi ukrep zmanjšanja bremena sezonske gripe s povečanim obsegom cepljenja, z namenom preprečitve dodatnega pritiska na že tako preobremenjene zdravstvene sisteme.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se hitro širi. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. Znaki virusa gripe so zelo podobni znakom koronavirusa. Na srečo zoper gripo obstaja cepivo, ki je najučinkovitejša zaščita. Z njim zavarujemo sebe, svoje bližnje, svoje sodelavce in stranke, zdravstveni delavci svoje paciente, učitelji svoje učence in vsak posameznik posredno naše najbolj ranljive v družbi ( starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice …) .

Čeprav sodi cepljenje proti sezonski gripi na področje javnega zdravja, pa se delno navezuje tudi na področje varnosti in zdravja pri delu. Nekatere skupine delavcev so lahko še posebej ogrožene, še zlasti delavci v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovci, učitelji, vzgojitelji, policisti, gasilci, čistilci, vozniki v javnem prometu itn. Zato nasvet vam delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in sindikalnim zaupnikom: predlagajte svojemu delodajalcu, da pregleda delovna mesta, na katerih prihaja do pogostih stikov s pacienti, učenci, strankami in ustrezno dopolni ocene tveganja z ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pojava sezonske gripe. Spodbujanje cepljenja proti sezonski gripi je lahko tudi delodajalčeva aktivnost na področju izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Družbeno odgovorni delodajalci bodo sledili vašemu predlogu!

Komisija bo jeseni na to temo izvajala kampanjo s podporo EU-OSHA, zato bomo o tej tematiki še pisali.

Sporočilo Evropske komisije: Smernice o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19

E-novica ZSSS št. 46 (19. 8. 2020): Sporočilo Evropske komisije: Smernice o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha  COVID-19

 

Obveščamo vas o Smernicah v slovenščini Evropske komisije o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19 z dne 16. 7. 2020. Nanašajo se na primer na sezonske delavce v kmetijstvu in turizmu in na napotene delavce. Smernice omenjajo tako sezonske delavce, ki so državljani EU in ki to niso. Omenjajo tudi varnost in zdravje pri delu sezonskih delavcev.

Komisija med drugim poziva države članice EU, naj povečajo ozaveščenost o zahtevah glede varnosti in zdravja pri delu, ki zadevajo sezonske delavce, in delodajalcem zagotovijo praktične informacije o tem, kako izvajati ustrezne pravne zahteve, ki zadevajo sezonske delavce v vseh sektorjih. Delodajalci bi morali ustrezno oceniti vsa morebitna poklicna tveganja in sprejeti ustrezne preventivne in zaščitne ukrepe, vključno z zagotovitvijo potrebne zaščitne opreme in prilagoditvijo ukrepov glede na spreminjajoče se okoliščine. Komisija poziva države članice, naj obravnavajo zlasti naslednje vidike:

  • natančno spremljanje in polno izvrševanje veljavnih pravil na podlagi okvirne direktive št. 89/391/EGS,
  • nizko stopnjo ozaveščenosti o varnosti in zdravju pri delu ter dojemanje tveganj zaradi opravljanja dela s prekinitvami, jezikovnih ovir in pomanjkanja usposabljanja sezonskih delavcev, v primerjavi z delavci, ki so zaposleni na stabilnejših delovnih mestih,
  • vključevanje sezonskih delavcev v mehanizme posvetovanja in sodelovanja, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

Da bi zmanjšali tveganje za okužbe, bi morali delodajalci sezonskim delavcem zagotoviti tudi enostaven dostop v smislu oblike in jezika do informacij o poklicnih tveganjih in varnostnih zahtevah ter vseh navodilih in postopkih na področju zdravja in varnosti.

Države članice bi morale spodbujati ustrezne smernice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), zlasti kar zadeva potrebne higienske ukrepe, in pri tem delodajalce opozoriti, da morajo zagotoviti ustrezne objekte, kjer je mogoče omejevanje fizičnih stikov, ter ustrezne objekte za pitje in prehranjevanje, pa tudi sanitarije in prhe.

Komisija tudi poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostojnih delovnih in življenjskih razmer za sezonske delavce. Vsem sezonskim delavcem bi morala biti med bivanjem v državi članici gostiteljici na voljo nastanitev s primernim standardom v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci zagotovijo ali poskrbijo za nastanitev po ceni, ki ni pretirana v primerjavi z njeno kakovostjo in neto plačilom sezonskih delavcev.

Komisija zato poziva države članice, naj izvedejo obsežne informacijske kampanje za delodajalce in sezonske delavce v zvezi z veljavnimi standardi in pravicami sezonskih delavcev.

Smernice najdete tudi na internetu na tej povezavi.

 

Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

E-novica ZSSS št. 45 (8. 7. 2020): Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

 

Tokrat vas  obveščamo o kratkih filmih, ki jih je v okviru kampanje o zaščiti zaposlenih pred širjenjem novega koronavirusa  pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).

Pred širjenjem novega koronavirusa se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi, med katere sodijo skrb za higieno rok in prostorov, vzdrževanje ustrezne razdalje (najmanj 1,5 metra) in nošenje zaščitne maske. Po prvem valu širjenja okužbe smo te ukrepe kar malo opustili, a jih je pametno ponovno obuditi, saj je virus še kako prisoten med nami.

Tveganje za okužbo je večje tam, kjer se srečuje večje število ljudi in je ukrepe tudi tejže vzdrževati. To še posebej velja za delovno okolje, kjer je treba splošna priporočila NIJZ ustrezno prilagoditi organizaciji dela in delovnim procesom ter spodbujati zaposlene, da se ukrepov dosledno držijo. KIMDPŠ je poiskal in posnel primere dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19, ki jih preko spodnjih kratkih filmov deli z nami:

Proizvodna dejavnost

Hotelirstvo in gostinstvo

Prodaja in druge storitvene dejavnosti

Množični mediji

Pisarniško delo

Zobozdravstvo

Predstavljeni preventivni ukrepi so posneti v naslednjih organizacijah: Aero print Ljubljana, BSH Hišni aparati, Hotel Slon Ljubljana, Maremico, Nepremičnine Plus, Plastika Skaza, Proteus TV, Radio Sora, Steklarna Hrastnik, Translat in Zdravstveni dom Ljubljana.

Vabljeni k ogledu!

Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

E-novica ZSSS št. 44 (7. 7. 2020): Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

 

Epidemija COVID-19 povzroča bolezen, smrt, gospodarsko krizo in izgubo na tisoče delovnih mest. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) lahko dnevno spremljamo statistiko COVID-19 v Sloveniji. V juliju 2020 je znova visoko število na novo okuženih. Samo 6. 7. 2020 je bilo zabeleženih 16 primerov novih okužb, kolikor jih je bilo na začetku epidemije.  Sprašujemo se, kako preprečiti nov val COVID-19 na delovnih mestih. V ta namen nam koristijo ugotovitve iz najnovejše meta-analize, izvedene po naročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katera zaščitna oprema in za koliko dejansko zmanjšuje tveganje za okužbo. Pripravila jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Dereka Chuja in bila objavljena v ugledni strokovni reviji The Lancet. Dostopna je na internetu na tej povezavi. Tveganje se zmanjša za:

  • 82 %, če se zagotavlja 1 meter razdalje med ljudmi. Vsak dodaten meter razdalje podvoji relativno  zaščito,
  • 67 %, če se uporablja maske,
  • 96 %, če se uporablja respiratorje (zlasti učinkoviti so N95 respiratorji),
  • 78 %, če se uporablja zaščita oči, saj je možna okužba preko oči s kapljičnim prenosom po zraku ali s samo-okužbo zaradi slučajnega dotika oči s prsti,
  • popolne zaščite ni.

Ta spoznanja je mogoče s pridom uporabiti za zaščito pred okužbo na delovnih mestih. Zagotoviti je treba vsaj meter razdalje med delavci, zagotoviti je treba maske ali še bolje respiratorje. Zagotovi se naj tudi zaščita oči z zaščitnimi očali, ki preprečujejo okužbo preko zraka in dotikom s prsti. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj terjajo zadostno razdaljo med sodelavci ter zaščito dihal in oči.

Glej tudi članek dr. Danija Mirnika v reviji Delo in varnost, 3/2020

Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

E-novica ZSSS št. 43 (2. 7. 2020): Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

Iz poročila:

Slovenski inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so še vedno preobremenjeni. IRSD ima za področje varnosti in zdravja pri delu 31  inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja odpade 7.104 poslovnih subjektov oziroma 29.088 delavcev. Kar 63 % pravnih subjektov, ki jih je lani prvič obiskal inšpektor za varnost in zdravje pri delu, dotlej še niso bili nadzirani na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so v letu 2019 opravili 5.891 inšpekcijskih pregledov. Enako kot v preteklih letih med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve v zvezi z/s:

  • postopki ocenjevanja tveganja v 26 % – največ glede vsebine in revizije tega dokumenta pa tudi zaradi neopredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev in ker se delodajalci z delavci niso posvetovali o ustreznosti ukrepov;
  • zdravjem pri delu v 16 %,  od tega kar 56% na zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov katerih delodajalci delavcem ne zagotavljajo v periodičnih rokih ali pa jih sploh ne zagotavljajo. Inšpektorji so ugotavljali tudi kršitve glede zagotavljanja prve pomoči, promocije zdravja, obvladovanja psihosocialnih tveganj, kajenja in alkohola na delovnem mestu.

Komentar: Inšpektorji v poročilu opozarjajo tudi na neizvajanje nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili ZVZD-1! Inšpekcija za delo torej ugotavlja isto kot Predsedstvo ZSSS, da medicina dela ne opravlja svojega dela v skladu s pričakovanji. Več o tem smo pisali v naši 38/2020 e-novici.

  • usposabljanjem delavcev za varno delo v 10 % (največ glede zagotavljanja izvajanja usposabljanja, programov usposabljanja, preverjanja usposobljenosti ter zagotavljanja usposabljanja v delovnem času delavcev);

Komentar: Inšpektorji v poročilu jasno povedo, da za večino delodajalcev ni pomembna vsebina usposabljanja in osveščanje delavcev glede nevarnosti in tveganj na delovnih mestih, temveč zgolj pridobitev dokazil, da je bilo usposabljanje izvedeno. To nam veliko pove o kvaliteti dela strokovnih delavcev za varnost pri delu!

  • z ustreznostjo delovne opreme, ki jo delavci uporabljajo v delovnem procesu v 9 %;
  • zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme v dobrih 8 %;
  • urejenostjo delovnih mest in ustreznostjo delovnega okolja v 5,6 %;
  • dokumentacijo o varnem in zdravem delu v 4,9 %;
  • nevarnostjo električnega toka v 2,5 %;
  • uporabo nevarnih snovi na delovnih mestih in v delovnem okolju v 1,4 %.

 

Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največ kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu (absolutno), primerjava 2017 – 2019.

 

V letu 2019 se je število ugotovljenih kršitev povečalo v primerjavi z letom poprej, enako velja za število izrečenih ukrepov. Na podlagi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih 4.745 upravnih in prekrškovnih ukrepov. V letu 2019 so inšpektorji podali tudi eno kazensko ovadbo.

IRSD je v letu 2019 prejel 995 prijav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.  Največ prijav so podali delavci, ki so opozarjali na neizvajanje usposabljanj delavcev za varno delo, nezagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev in neustreznih delovnih pogojev (delo v poletni vročini, v zimskem mrazu in prepihu na delovnem mestu).

Pristojni inšpektorji so v letu 2019 raziskali 85 nezgod pri delu, od tega 9 smrtnih, 58 težjih, 16 lažjih, 2 kolektivni nezgodi ter 2 nevarna pojava. Najpogostejši vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca, so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami in udarom električnega toka. Poleg nezgod pri delu pa so delodajalci dolžni IRSD prijavljati tudi ugotovljene poklicne bolezni.  V letu 2019 je IRSD prejel 1 takšno prijavo.

Več pa si preberite v Poročilu IRSD za leto 2019.

Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

E-novica ZSSS št. 42 (30. 6. 2020): Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

 

V naši e-novici št. 2/2020 smo vam predstavili, kje na spletni strani Evropske agencije za kemikalije ECHA najdemo seznam nevarnih kemičnih snovi, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni, če se z njimi srečujemo na svojih delovnih mestih. Gre za snovi, ki so karcinogene, mutagene ali strupene za rodnost (tj. reprotoksične) oziroma imajo lahko celo več od teh lastnosti hkrati. Seznam teh snovi se daljša. Osvežite si spomin o tem seznamu na tej povezavi!

Tokrat nam ECHA sporoča štiri nove kandidatne snovi na seznamu 209 snovi, ki vzbujajo skrb zaradi njihovega učinka na ljudi in življenjsko okolje. Slej ko prej se bodo preselile na seznam avtoriziranih snovi, za uporabo katerih mora delodajalec pridobiti dovoljenje oziroma so prepovedane. Direktorica ECHA za ocenitev nevarnosti Christel Musset namreč sporoča: »Kemikalije na kandidatni listi so med najbolj reguliranimi v EU in naš cilj je, da se jih  postopoma preneha uporabljati. Do takrat naj podjetja poskrbijo za njihovo varno uporabo in za transparentno opozorilo potrošnikom, ki imajo pravico vedeti, kje vse se te kemikalije uporabljajo. Njihovo nadomeščanje z alternativami lahko spodbudi inovativnost in vzpostavi trajnostno krožno gospodarstvo.«

Vsi proizvajalci in trgovci izdelkov, ki vsebujejo vsaj 0,1 % kandidatnih snovi, so dolžni svoje kupce o tem informirati. Do 25. 6. 2020 pa morajo o tem obvestiti ECHA.

Vprašajte svojega delodajalca, ali uporablja katero od teh snovi ter koliko učinkoviti so preventivni ukrepi!

Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

E-novica ZSSS št. 41 (29. 6. 2020): Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

 

V naši e-novici št. 30/2020 smo vas obvestili, da je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu 6. maja 2020 pozvala predstavnike slovenske vlade v organih EU, da naj glasujejo za klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v 4. rizično skupino v prilogi III Direktive Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takih tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. Enak poziv smo naslovili tudi na slovenske poslance v Evropskem parlamentu. V novici št. 33/2020 smo vas obvestili, da se je na naš poziv odzval poslanec dr. Milan Brglez, ki se je v odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje aktivno zavzel za kategorizacijo v 4. skupino, ker zagotavlja več delodajalčevih obveznosti za varno delo delavcev v razmerah pandemije.

Tokrat vas obveščamo o nadaljevanju te zgodbe. Objavljena je bila Direktiva komisije (EU) 2020/739 z dne 3. junija 2020 o spremembi Priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede vključitve SARS-CoV-2 na seznam bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi, in spremembi Direktive Komisije (EU) 2019/1833. Čeprav je bil koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS-CoV-2) v njej razvrščen v 3. rizično skupino, vseeno ugotavljamo, da je Evropska komisija le slišala pozive sindikatov in nekaterih evropskih poslancev. To namreč jasno nakazuje 6. junija 2020 objavljena Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s preventivo ter varovanjem zdravja in varnosti delavcev, ki so ali bi lahko bili poklicno izpostavljeni SARS-CoV-2. V 7. točki te izjave namreč komisija med drugim opozarja na posebne in stroge obveznosti glede zdravja in varnosti iz Direktive 2000/54/ES o bioloških dejavnikih in izrecno poudarja tisto, zaradi česar smo sindikati sploh zahtevali kategorizacijo v 4. rizično skupino. Namreč obveznost delodajalcev, ki je sicer praviloma vezana na 4. rizično skupino, da morajo neodvisno od razvrstitve SARS-CoV-2 v 3. skupino v skladu z 10. členom direktive zagotoviti pisna navodila in izobesiti obvestila, ki vključujejo postopek, po katerem je treba ravnati v primeru resne nesreče ali izrednega dogodka, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom. Nadalje Evropska komisija v svoji izjavi spodbuja vse države članice EU, da naj v nacionalnih predpisih zagotovijo, da se pisna navodila zagotovijo vsem delavcem, izpostavljenim SARS-CoV-2. Tudi Slovenija mora namreč to dopolnitev direktive najkasneje v petih mesecih vnesti v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Evropska komisija je očitno tudi prepoznala potrebo, da se kriterije za kategorizacijo dopolni s tveganjem za pandemijo. Prvi korak v to smer je bil storjen že prejšnji teden s pripravo osnutka mandata za delovno skupino Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ACSH, ki naj Evropski komisiji svetuje glede varnosti in zdravja na delovnem mestu v primeru pandemije. ACSH, v katerem slovenske delavce kot članica in nadomestna članica predstavljava Lučka Böhm in Katja Gorišek iz Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu, bo gotovo še letos imenoval to novo delovno skupino.

Skupna prizadevanja evropskih sindikatov, v katere se je vključila tudi ZSSS, so torej imela le učinek. Oborožimo se s potrpežljivostjo in ne odnehajmo, dokler ne dosežemo končnega cilja!

Več v angleščini v izjavi ETUC na tej povezavi.

Srečno in ostanite zdravi!