Invalidi

On 5. julija, 2022   /   Invalidi  

Invalidi

Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.

Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša  zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.

Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.

NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma Pupovzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.

Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija:

 

Poklicni rehabilitant s specialistko rehabilitacijske medicine preverja fino motoriko svoje desne roke,  M.P. – ilustracija naslovnice tematske številke DE, september 2024

 

Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, tematska številka DE, september 2024

Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo, Priročnik projekta 2020-2023 z istim naslovom, 2023

Obravnava bolnika po možganski kapi v procesu vračanja na delo, Zbornik URI Soča, 2018

Slovenija o zaposlovanju invalidov:

Kvotni sistem in spodbujanje zaposlovanja invalidov, zloženka, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Spodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

 

 

ZN in ILO o invalidih:

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in Vodnik po konvenciji, 2008

Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji: Posebno poročilo zagovornika načela enakosti iz avgusta 2024 je pregled izpolnjevanja obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela leta 2008, ko je ratificirala mednarodno Konvencijo o pravicah invalidov (Konvencija). Od Leta 2016 v Sloveniji velja tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD). Ta določa varstvo vsakega posameznika pred diskriminacijo, ne glede na njegove osebne okoliščine. Tako je prepovedana tudi diskriminacija na podlagi osebne okoliščine invalidnosti. Varstvo pred diskriminacijo je zagotovljeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, izobraževalnem ali drugem področju. Namen posebnega poročila je opozoriti na dolžnosti države glede  uresničevanja pravic ljudi z invalidnostmi do enake obravnave in enakih možnosti na vseh področjih družbenega življenja. Vse to natančno določata omenjeni zakon in Konvencija.

 

 

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu ILO, 2011

 

 

EU o zaposlovanju invalidov:

Predpisi:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)

Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD)

Back to Top

Mladi

On 5. julija, 2022   /   Mladi  

Mladi:

 

  Uvajanje mladih delavcev v delo 

Glej tudi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

________________________________________________________

Raziskave in statistika kažejo, da so mladi delavci najpogosteje izpostavljeni tem fizikalnim dejavnikom pri delu: hrupu, vibracijam, vročini in mrazu ter delu z nevarnimi snovmi. Zanje velja tudi višje tveganje za nezgode pri delu. Vzrok je med drugim  neizkušenost mladih delavcev, njihova fizična in duševna nezrelost ter premajhna ozaveščenost glede vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa tudi premajhna skrb delodajalcev za odpravljanje teh težav z ustreznim usposabljanjem, nadzorom in uvajanjem varnostnih ukrepov ter zaposlovanjem mladih na delovna mesta, ki so zanje najbolj primerna. Tveganja v zvezi z delom, ki so jim izpostavljeni mladi delavci, je treba jemati resno. Za številne dejavnike tveganja še vedno velja, da so povezani s tveganim vedenjem mladih delavcev ali z začasnostjo njihove zaposlitve.

Mladi ne smejo opravljati del, pri katerih so izpostavljeni škodljivemu sevanju, niti del, pri katerih so izpostavljeni strupenim snovem, ali del, ki presegajo njihove telesne in umske sposobnosti, kakor tudi ne del, ki pomenijo tveganje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa in vibracij, ter tudi ne del, pri katerih lahko pride do nezgod kot posledice neizkušenosti, slabe usposobljenosti in manjše pozornosti do varnosti in zdravja pri delu.

___________________________________________________

ZDR-1 o zaščiti mladih

 

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

–        dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

–        dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

–        dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

–        dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.

 

________________________________________________________

Več o varovanju mladih:

 

Varen začetek, publikacija MDDSZ

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

 

Dokumenti EU OSHA:

Promocija zdravja med mladimi delavci – Povzetek primerov dobre prakse

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani

Dobra praksa pri preprečevanju tveganj za mlade delavce – povzetek poročila

Mladi delavci – dejstva in številke: izpostavljenost tveganjem in vplivi na zdravje

Mladi delavci – dejstva in številke. Zaposlovanje mladih

Bodite pozorni na nevarnosti pri delu – nasveti za mlade

Vaša pravica do varnega in zdravega dela – nasveti za mlade ljudi

Varstvo mladih na delovnem mestu

Varnost mladih delavcev – nasveti za starše

Varnost mladih delavcev – nasveti za nadzornike

Varnost mladih delavcev – nasveti za delodajalce

A statistical portrait of the health and safety at work of young workers

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Direktiva Sveta 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu

 

Back to Top

Ranljive skupine delavcev

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Ranljive skupine delavcev

ZVZD-1 o varstvu ranljivih skupin delavcev:

Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so  ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in  starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu tudi z upoštevanjem temeljnega načela humanizacija dela: prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine.

Več o varnem in zdravem delu ranljivih skupin s klikom na teh povezavah:

Mladi

Invalidi

Ženske

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Tujci in etnične razlike

Starejši

 

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Publikacije:

Upoštevanje raznolikosti in diskriminacije pri ocenjevanju tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

 

Back to Top

Varovanje osebnih podatkov delavcev

On 5. julija, 2022   /   varovanje osebnih podatkov delavca  

Varovanje osebnih podatkov delavcev

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« so odgovor na vprašanja, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Smernice informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«, na tej povezavi

Ostale smernice informacijskega pooblaščenca na tej povezavi

Pojasnilo informacijskega pooblaščenca o varovanju osebnih podatkov na področju varnosti in zdravja pri delu, 2019, na tej povezavi

16/2019 e-novica ZSSS: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

Komentar:

Predpisi utemeljeno postavljajo meje rabi delavčevih osebnih podatkov, saj zlahka lahko pride do njihove zlorabe v škodo delavca. Delodajalec tako ne sme izvedeti za osebne podatke delavcev na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov, sme pa prejeti statistiko na njihovi podlagi, ki naj mu bo vodilo pri ocenjevanju tveganja.

Zakon pa bi moral urediti upravljanje s tistimi osebnimi podatki, ki jih delodajalec potrebuje za pravilno oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu in na tej podlagi za določitev preventivnih ukrepov. Na primer, delodajalec bi moral vedeti, če je delavcu priznana poklicna bolezen in katera poklicna bolezen. Ali pa če je pri delavcu nastopila delovna invalidnost zaradi vzrokov, povezanih z delom, ki ga opravlja.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

Predpisi:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

UREDBA (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

 

Back to Top

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

On 4. julija, 2022   /   Strokovna služba ZSSS za VZD  

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sindikat

Socialni dialog

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

ETUC in ETUI

Evropska unija

 

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu izvaja naloge ZSSS, določene v kongresnem programskem dokumentu, ki se tičejo varnosti in zdravja pri delu. Vodi jo izvršni sekretar ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Poleg socialnega dialoga o sistemu varnosti in zdravja pri delu in pogajanj o predlogih predpisov ter kampanj varnosti in zdravja pri delu je zadolžen/a tudi za strokovno podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu z e-novicami, spletno stranjo ZSSSzaupnikVZD, usposabljanjem v Sindikalni akademiji ZSSS in s pomočjo e-učilnice.

Po dogovoru v Ekonomsko-socialnem svetu zastopa interese slovenskih delavcev v organih in agencijah EU.

 

 

 

 

 

 

Logo e-mreže ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

 

Back to Top

ETUC in ETUI

On 4. julija, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Glej tudi

Sindikat

Socialni dialog

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

ETUC in ETUI

Evropska unija

Arhiv kampanj ZSSS

Publikacije ZSSS

________________________________________________

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC)

Evropska konfederacija sindikatov je bila ustanovljena leta 1973 in zdaj združuje 92 nacionalnih konfederacij sindikatov v 39 državah ter 10 evropskih sindikalnih zvez. ZSSS je polnopravna članica od leta 1999.

V ETUC deluje Stalni odbor za varnost in zdravje pri delu (angleško ETUC Standing Committee on Occupational Safety and Health), ki koordinira skupne aktivnosti sindikatov v državah članicah EU na področju varnosti in zdravja pri delu, kakršne so na primer kampanje. Te skupne akcije so ključne, saj so slovenski predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu obvezno usklajeni z evropskimi direktivami in je zato pomembno, da tudi slovenski sindikati preko ETUC sodelujemo v njihovem nastanku.

Pomembno je tudi, da ETUC z evropskimi delodajalskimi združenji sklepa evropske sporazume na področju varnosti in zdravja pri delu.

Glej npr.: 33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Glej Pobude ETUC za strategije in direktive EU na področju varnosti in zdravja pri delu (izbor)

Več o ETUC (v angleščini) na tej povezavi

_________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Evropski sindikalni inštitut je neodvisno raziskovalno in izobraževalno središče Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki povezuje evropske sindikate v enotno evropsko krovno organizacijo. ETUI postavlja svoje strokovno znanje – pridobljeno zlasti v okviru povezav z univerzami, akademskimi in strokovnimi mrežami – v službo interesov delavcev na evropski ravni in krepitve socialne razsežnosti Evropske unije.

V okviru ETUI deluje Oddelek za varnost in zdravje pri delu (HESA). Ima močno ekipo raziskovalcev in objavlja strokovne publikacije, ki so najmočnejši argument o pogajanjih evropskih sindikatov za boljšo zaščito poklicnega zdravja delavcev.

Več o ETUI na tej povezavi

 

Back to Top

Oznaka CE

On 1. julija, 2022   /   Oznaka CE  

Oznaka CE

Glej tudi

Standardi

Osebna varovalna oprema

Evropska unija

 

Vsak kos osebne varovalne opreme, ki je označen z zaščitnim znakom CE, pomeni, da je skladen z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami. Toda znak CE ni oznaka za kakovost. Oznaka CE pomeni zgolj, da proizvod izpolnjuje zahteve vseh ustreznih direktiv novega pristopa, katerih cilj je zagotoviti prost pretok proizvodov na notranjem trgu EU. Znak skladnosti je sestavljen iz začetnic CE (fr. Conformité Européenne – evropska skladnost). Oblika oznake, ki se mora uporabiti, je predpisana.

Če je pri preverjanju izdelane osebne varovalne opreme (primer osebna varovalna oprema kategorije III), vključen še priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti, mora biti osnovni oznaki dodana še identifikacijska številka tega organa. Oznako CE je treba namestiti na vsak kos proizvedene osebne varovalne opreme, in sicer tako, da je na vidnem mestu, da je čitljiva in obstojna v celotni dobi trajanja, ki je načrtovana zanjo. Če pa to zaradi značilnosti proizvoda ni možno, je treba oznako CE namestiti na embalažo ali na spremni dokument. Oznaka CE je namenjena predvsem organom nadzora kot tudi distributerjem, potrošnikom in drugim uporabnikom.

 

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, priporočila za inšpekcijski nadzor, SLIC, 2018

Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ)

SIQ je strokovna, neodvisna in nepristranska institucija, ki nudi celovite rešitve s področja preskušanja in certificiranja proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in izobraževanja. Ima status zavoda zasebnega prava. Njegovo delovanje upravlja in nadzira Svet SIQ. Upravljanje certifikacijskih sistemov, ki jih vodi institut, je v pristojnosti Upravnega odbora certificiranja. V upravnih organih instituta so predstavniki zainteresiranih javnih, gospodarskih, industrijskih in drugih združenj, ki predstavljajo interese odjemalcev storitev instituta.

S široko in celovito ponudbo podpira prizadevanja organizacij, da uresničijo svoje cilje za kakovost izdelkov in storitev ter sledijo svojim usmeritvam za povečanje produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Mednarodno veljavnost in strokovni nivo njihovega dela naj bi potrjevale številne akreditacije in članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih.

Je priglašeni organ št. 1304 za preverjanje skladnosti z vrsto direktiv EU – med drugim direktive o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Certificira proizvode in storitve ter sisteme vodenja po številnih mednarodnih standardih itd.

Spletna stran SIQ

 

Varnost potrošniških proizvodov in sistem RAPEX

Potrošniki so posebej ranljiva skupina, zato je za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov treba zagotoviti, da so na trgu le varni proizvodi. Če se na trgu pojavi nevaren proizvod, država članica o tem obvesti druge države članice prek sistema za hitro izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo glede ukrepov in postopkov v zvezi s proizvodi, ki pomenijo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov.

Glej: Varnost potrošniških proizvodov in sistem RAPEX

Nevarni proizvodi v Republiki Sloveniji

Seznam nevarnih proizvodov, v zvezi s katerimi so pristojni organi v Sloveniji sprejeli ustrezne ukrepe oziroma so ukrepe sprejeli proizvajalci sami.

Glej: Seznam nevarnih proizvodov

Back to Top

Standardi

On 1. julija, 2022   /   Standardi  

Standardi

 

Glej tudi

Oznaka CE

Osebna varovalna oprema

Nacionalni predpisi

Kaj je standard

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

Za podjetja so prednosti pri uporabi standardov nižji stroški, manj odpadkov in boljša učinkovitost, zagotavljanje kakovosti in varnosti proizvodov, združljivost izdelkov ali storitev in dostop do notranjega trga EU in ugled podjetij (uporaba standarda EN v evropskih državah, notranji trg ima 500 milijonov potencialnih potrošnikov).

Standardi so mednarodni (ISO), evropski (EN, CEN) in nacionalni SIST (izvirni – SIST EN, SIST ISO). Pripravljajo jih tehnični odbori, v katerih so praviloma predstavniki proizvajalcev, saj je sodelovanje zelo drago. Predstavniki sindikatov so lahko vključeni zastonj, da skrbijo, da je upoštevan interes delavcev. Evropska konfederacija sindikatov ima poseben oddelek, ki skrbi za interes sindikatov v procesu standardizacije.

Glej ETUC STAND project

Če niso predpisani v predpisu, je uporaba standardov za delodajalca prostovoljna.

Standardi so za razliko od predpisov plačljivi.

Nakup SIST standardov na tej povezavi

BREZPLAČNI ogled standardov v standardoteki SIST: e-naslov: knjižnica@sist.si

Ravni, področja in načela standardizacije v EU:

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST)

Je slovenski nacionalni organ, ki skrbi za pripravo in izdajanje slovenskih standardov SIST. Interese Slovenije zastopa v mednarodnih (ISO in IEC)  in evropskih organizacijah (CEN, CENELEC, ETSI) za standardizacijo. Člani slovenskih tehničnih odborov (SIST/TC) se   lahko enakopravno vključujejo v vse standardizacijske aktivnosti, tako v Sloveniji kot v Evropi in svetu, ter soustvarjajo evropske in mednarodne standarde. Skrbi za standardizacijo na slovenskem.

Kako nastajajo slovenski standardi:

V sistemu slovenske nacionalne standardizacije je veljavnih okoli 35.000 standardov. Strokovno standardizacijsko delo poteka v tehničnih odborih (SIST/TC). Trenutno je aktivnih 81 SIST/TC (48 na splošnem področju standardizacije). Čas priprave standarda je okvirno 2 leti, revizija standarda je načeloma vsakih 5 let. V  času javne obravnave je možnost brezplačnega dostopa do osnutkov standardov.

Članice CEN, CENELEC in ETSI morajo v roku 6 mesecev privzeti vse evropske standarde. Mednarodne standarde in druge nacionalne standarde lahko privzamejo s pobudo. Metode privzema standardov so enake v vseh primerih: metoda ponatisa, metoda prevoda in izvirni slovenski standard.

Več informacij najdete na spletni strani: www.sist.si

Informacije o standardih in predpisih: e-naslov: info@sist.si

Prodaja standardov: e-naslov: prodaja@sist.si

BREZPLAČNI ogled standardov v standardoteki: e-naslov: knjižnica@sist.si

Izobraževanja: e-naslov: seminarji@sist.si

SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo
Ulica gledališča BTC 2
1000 LJUBLJANA

Prodaja:  e-pošta: prodaja@sist.si, telefon: 01/478 30 61

Slovenski predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki omenjajo standarde z njihovim naslovom:

  1. Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem
  2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
  3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
  4. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu
  5. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
  6. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
  7. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Slovenski predpisi, ki standarde omenjajo na splošno:

  1. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka
  2. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu
  3. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Se sklicuje na določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Inšpektorat RS za delo, kateri standardi to so:

  1. SIST EN ISO 7730: 2006: Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje (96.80 EUR)
  2. SIST EN 27243:2001: Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT  (45.98 EUR)
  3. SIST EN ISO 9920:2010: Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (130.68 EUR)
  4. SIST EN ISO 8996:2005: Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote (72.60 EUR)

SKUPAJ: 346,06 €

ZSSS in standardi:

 

 

Glej publikacije ZSSS o standardih:

Letak ETUC »Standardi so pomembni tudi za delavce«

Publikacija »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«

67/2021 e-novica ZSSS: Poročilo o izvedbi webinarja “Standardizacija – pomembna je tudi za sindikate”, 30. 11. 2021

 

 

Slovenska akreditacija

Slovenska akreditacija (USM-SA) je javni zavod, ki s pooblastilom države kot edina, neodvisna in nepridobitna institucija opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe na reguliranem in nereguliranem področju ter zastopa interese Republike Slovenije v mednarodnih akreditacijskih združenjih. Slovenska akreditacija je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje strokovnega, neodvisnega in nepristranskega sistema akreditiranja v Sloveniji ter za opravljanje s tem povezanih nalog.

Sistem akreditiranja v Sloveniji je skladen z zahtevami Uredbe (ES) 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, SA je organizirana in deluje v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in upošteva pravila mednarodnih združenj za akreditacijo (EA, ILAC in IAF). S tem omogoča transparentno, verodostojno in mednarodno primerljivo izvajanje sistema akreditiranja v Sloveniji.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti s standardi in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.

Spletna stran Slovenske akreditacije

Seznam akreditiranih organov

Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ)

SIQ je strokovna, neodvisna in nepristranska institucija, ki nudi celovite rešitve s področja preskušanja in certificiranja proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in izobraževanja. Ima status zavoda zasebnega prava. Njegovo delovanje upravlja in nadzira Svet SIQ. Upravljanje certifikacijskih sistemov, ki jih vodi institut, je v pristojnosti Upravnega odbora certificiranja. V upravnih organih instituta so predstavniki zainteresiranih javnih, gospodarskih, industrijskih in drugih združenj, ki predstavljajo interese odjemalcev storitev instituta.

S široko in celovito ponudbo podpira prizadevanja organizacij, da uresničijo svoje cilje za kakovost izdelkov in storitev ter sledijo svojim usmeritvam za povečanje produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Mednarodno veljavnost in strokovni nivo njihovega dela naj bi potrjevale številne akreditacije in članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih.

Je priglašeni organ št. 1304 za preverjanje skladnosti z vrsto direktiv EU – med drugim direktive o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Certificira proizvode in storitve ter sisteme vodenja po številnih mednarodnih standardih itd.

Spletna stran SIQ

Predpisi:

Zakon o standardizaciji

Zakon o akreditaciji

Back to Top

Osebna varovalna oprema

On 1. julija, 2022   /   Osebna varovalna oprema  

Osebna varovalna oprema

 

 

 

 

 

 

 

 

Varnostni znaki v delovnem okolju, ki opozarjajo na obvezno uporabo posameznih vrst osebne varovalne opreme.

 

Glej tudi

Standardi

Oznaka CE

Ocena tveganja

Varnostni znaki

Delo na mrazu

____________________________________________________________________

Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Prav tako se za osebno varovalno opremo šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega cilja.

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. SIST = Slovenski inštitut za standardizacijo trži slovenske in nekatere druge standarde ter ostalo tehnično literaturo.

Osebna varovalna oprema je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Prav tako se za osebno varovalno opremo šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega cilja. Uporabljajo jo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, ter v primerih, ko delodajalec ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela.

Namen ocene tveganja ni le določiti stopnjo tveganja, pač pa na njeni podlagi določiti ukrepe za varno delo. Delodajalec določi osebno varovalno opremo na podlagi ocene tveganj za varnost in zdravje, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Pri tem upošteva temeljna načela varnosti in zdravja pri delu.

Ob upoštevanju resnosti tveganj delodajalec za vsakega delavca določi pogostnost izpostavljenosti tveganjem, značilnost delovnega mesta in potrebno izpopolnjenost osebne varovalne opreme, pa tudi razmere, čas in pogoje, v katerih jo mora delavec uporabljati.

____________________________________________________________________

Zahteve za osebno varovalno opremo

Osebna varovalna oprema mora biti skladna s predpisi:

  • varovati mora pred pričakovanimi tveganji in sama ne sme povzročati dodatnih nevarnosti,
  • ustrezati mora razmeram na delovnem mestu,
  • ustrezati mora ergonomskim potrebam in zdravstvenemu stanju delavca,
  • biti mora enostavno prilagodljiva,
  • pri sočasni uporabi več delov osebne varovalne opreme mora biti zagotovljena združljivost in učinkovitost,
  • načeloma je dana v osebno rabo,
  • če jo uporablja več oseb, je treba preprečiti higienske in zdravstvene tež

Pravilnik predpisuje okvirni seznam osebne varovalne opreme za:

  • varovanje glave,
  • varovanje oči in obraza,
  • varovanje sluha,
  • varovanje dihalnih organov,
  • varovanje rok,
  • varovanje nog,
  • varovanje trebušnih organov,
  • varovanje telesa,
  • varovanje pred ionizirnim ter neionizirnim sevanjem,
  • varovanje pred neugodnimi atmosferskimi učinki,
  • varovanje pred padcem z višine in za delo v globini,
  • varovanje pred utapljanjem v vodi.

 

Druge splošne obveznosti delodajalca glede osebne varovalne opreme:

  • delodajalec mora osebno varovalno opremo delavcem zagotoviti brezplačno,
  • zagotoviti mora njeno brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere in potrebno vzdrževanje ter popravila in nadomestitev,
  • delavce mora pred pričetkom dela seznaniti s tveganji, pred katerimi jih dodeljena oprema varuje, in jih teoretično in praktično usposobiti za njeno pravilno uporabo,
  • skrbeti mora, da se osebna varovalna oprema uporablja v skladu z navodili, ki morajo biti razumljiva.

                                          

POMNI:

Tehnični varstveni posegi naj imajo prednost pred uporabo osebne varovalne opreme! ZVZD-1 v 5. členu namreč določa temeljno načelo izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu, da je treba prioritetno obvladovati nevarnosti pri viru (in torej ne z osebno varovalno opremo). Obvladovanje nevarnosti pri viru je namreč za delavca bistveno bolj udobno in varno od uporabe osebne varovalne opreme. Tudi najboljša, najuspešnejša osebna varovalna oprema je za uporabnika dodatna obremenitev in jo žal mnogokrat občuti kot breme.

POMNI:

Najpomembnejša je zahteva, da je osebna varovalna oprema izdelana v skladu z zahtevami standardov EN in  SIST EN in da je takšne vrste in kvalitete, da jo bo delavec pri delu resnično uporabljal.

Znano je, kako zelo težko je doseči redno uporabo osebne varovalne opreme, predvsem opremo za varovanje glave, oči, obraza, dihal in sluha. To je tudi eden od poglavitnih razlogov, da naj imajo tehnično-organizacijski ukrepi prednost pred osebno varovalno opremo, seveda tam, kjer je to mogoč

In še temeljno pravilo, ki ga moramo vedno upoštevati, ko predpisujemo osebno varovalno opremo za varstvo pri delu: Osebna varovalna oprema naj se uporablja čim manj, in to vedno samo takrat, ko varnostno–tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov ne moremo izvesti ali če tveganja ni mogoče dovolj omejiti.

POMNI:

Material, iz katerega je izdelana osebna varovalna oprema oziroma njeni sestavni deli, ne sme biti neprijetnega vonja, ne sme dražiti kože in puščati barve.

Osebna varovalna oprema, ki jo uporabljamo na delovnih mestih, kjer obstaja nevarnost požara, mora biti izdelana iz negorljivega ali iz težko vnetljivega materiala.

Osebna varovalna oprema, ki jo uporabljamo na delovnih mestih, na katerih lahko pride do mehaničnega, električnega ali podobnega udara, mora biti dovolj odporna proti trganju, udarcu in lomu, prav tako ne sme biti električno in toplotno prevodna.

Poleg tega morajo biti materiali za njeno izdelavo dovolj odporni proti koroziji, temperaturnim spremembam, delovanju čistilnih in dezinfekcijskih sredstev.

 

____________________________________________________________________

ZVZD-1 o osebni varovalni opremi:

Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.

Eno od temeljnih načel za preventivne ukrepe je prilagajanje dela posamezniku z … izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

Tolmačenje MDDSZ: Vzdrževanje delovnih oblek, 12.1.2016

Tolmačenje IRSD: Na koliko časa nova OVO, 24. 7. 2023

Tolmačenje IRSD: Predpisi VZD o delovni opremi, ki v oceni tveganja je oziroma ni opredeljena kot OVO, 30. 8. 2023

Delavec mora v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom. zagrožena mu je globa, če v skladu z navodili delodajalca ne uporablja pravilno delovne opreme in drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami ter osebne varovalne opreme v skladu z njenim namenom.

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na preglede in preizkuse osebne varovalne opreme.

Delodajalcu in njegovi odgovorni osebi je zagrožena globa, če ne zagotavlja delavcem osebne varovalne opreme in njene uporabe, če sredstva za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

_________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu

Pravilnik o osebni varovalni opremi

Vodnik za razvrščanje OVO v ustrezne certifikacijske kategorije

_________________________________________________________________

Za več o osebni varovalni opremi naročite publikacije ZSSS:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

_________________________________________________________________

E-novice ZSSS:

59/2022 e-novica ZSSS (24. 11. 2022): Nova publikacija o osebni varovalni opremi

 

Back to Top

Predhodno varstvo

On 1. julija, 2022   /   Predhodno varstvo  

Predhodno varstvo

25. člen ZVZD-1 o predhodnem varstvu

Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga  sredstva za delo delavcem le, če je pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo in potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Določena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

  1. da v uporabo objekt, ne da bi pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter ne da bi pisno ocenil tveganje, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni;
  2. da v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo, ne da bi pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami oziroma potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.

KOMENTAR: Ker ZVZD-1 ne določa, da je Elaborat o varnosti in zdravju pri delu del obvezne gradbene dokumentacije, se v praksi predhodno varstvo pri gradnji objektov ne izvaja. Potrebna je dopolnitev ZVZD-1.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

_____________________________________________________________

Smernica Inženirske zbornice Slovenije za predhodno varstvo pri graditvi objektov:

Inženirska zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija, ki združuje cca 5000 pooblaščenih inženirjev in inženirk različnih strok, ki so povezani z graditvijo objektov in urejanjem prostora. Osnovno poslanstvo zbornice je dvigovanje gradbene kulture; v času, ki ga zaznamujejo vse nižje cene, tuji izvajalci, korupcija in podobno, zbornica skrbi za to, da je vse zgrajeno v skladu z bistvenimi zahtevami in standardi – po eni strani izobražujejo in informirajo tiste, ki to delajo, po drugi strani jih nadzirajo. V Matični sekciji IZS inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev (MST) so strokovnjaki različnih strok, katerih poslanstvo je grajenim objektom dodati uporabno vrednost. V tej sekciji so tudi strokovni delavci za varnost pri delu.

Spletna stran IZS na tej povezavi

Primož Gspan: Splošna smernica za pripravo projektne dokumentacije varnost in zdravje pri delu: 1. del: Splošno in 2. del: Posebni del, arhiv IZS, IZS MST 06/2012, 26 strani

Preberi še:

»Dokumentacija« in 25. člen ZVZD-1, Primož Gspan, Delo in varnost, št. 5, 2011

Vloga koordinatorja v fazi priprave projekta in predhodno varstvo – dobra in slaba praksa, Janez Fabijan, Zbornica VZD, maj 2017

_____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Back to Top