Prijavljeno delo je dobro za vse, kampanja ELA, 2026:

Prijavljeno delo je dobro za vse, kampanja ELA, 2026:

 

Začetek kampanje v Sloveniji: 18. 2. 2026

MDDSZ sporoča, da se Slovenija pridružuje kampanji: Prijavljeno delo je dobro za vse – ELA začenja kampanjo po vsej EU | GOV.SI

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 18. 2. 2026 objavilo, da se Slovenija pridružuje evropski kampanji “Prijavljeno delo koristi vsem”. Gre torej za kampanjo proti delu na črno. V letaku kampanje razberemo med drugim, da prijavljeno delo pomeni zaščito v primeru nezgod pri delu in poklicnih bolezni”, zato bomo kampanjo spremljali tudi v naših e-novicah.
Evropski organ za delo (European Labour Authority – ELA) začenja komunikacijsko kampanjo po vsej Evropski uniji za spodbujanje prijavljenega dela. Pobuda obeležuje deseto obletnico delovanja Evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu ter dodatno krepi skupno zavezanost držav članic k uveljavljanju pravičnih, zakonitih in preglednih delovnih praks.

Namen kampanje je povečati ozaveščenost o tveganjih in negativnih posledicah neprijavljenega dela, spodbujati prostovoljno spoštovanje delovne in socialne zakonodaje ter podpreti nacionalne organe pri preprečevanju kršitev in učinkovitem nadzoru. Obenem kampanja prispeva k enotnim in doslednim sporočilom o pomenu prijavljenega dela v vseh državah članicah.

Aktivnosti so usmerjene tako na delavce kot na delodajalce, saj učinkovito zmanjševanje neprijavljenega dela zahteva večjo ozaveščenost, preventivne ukrepe in odgovorno ravnanje vseh udeležencev na trgu dela.

Kampanja vključuje digitalno komuniciranje, večjezične informativne materiale ter video vsebine za širšo javnost. Osrednja videa sta posebej namenjena delavcem in delodajalcem, v prihodnjih tednih pa bodo postopno objavljena tudi dodatna pričevanja in kratki videoposnetki. Gradiva so na voljo v 29 jezikih, kar omogoča usklajeno komunikacijo po vsej Evropski uniji.

Kampanja nadgrajuje delo Evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu, ustanovljene leta 2016 in vključene v ELA leta 2021. Platforma omogoča sodelovanje med državami članicami, socialnimi partnerji in nadzornimi organi, spodbuja izmenjavo informacij in dobrih praks ter krepi čezmejno sodelovanje.

Z ozaveščanjem in usklajenim komuniciranjem kampanja dopolnjuje operativne aktivnosti ter prispeva k širšemu cilju – pravični mobilnosti delovne sile in enakim pogojem dela v Evropski uniji.

Več na:


E-novice:

Platformno delo

Platformno delo:

Glej: https://healthy-workplaces.osha.europa.eu/sl/about-topic/priority-area/digital-platform-work

  1. Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah
  2. Delo na digitalni platformi: posledice za varnost in zdravje pri delu
  3. Delo na digitalni platformi v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva: posledice za varnost in zdravje pri delu
  4. Raznolikost delovne sile in digitalne platforme dela: posledice za varnost in zdravje pri delu
  5. Nadzor in spremljanje delavcev, ki delajo na daljavo: posledice za varnost in zdravje pri delu
  6. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: pregled predpisov, politik, praks in raziskav
  7. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: pregled
  8. Tveganja za varnost in zdravje pri delu programerjev na daljavo, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  9. Tveganja za varnost in zdravje pri delu dostavljavcev paketov, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  10. Tveganja za varnost in zdravje pri delu pregledovalcev spletnih vsebin, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  11. Tveganja za varnost in zdravje pri obrtniških delih, ki se opravijo prek digitalnih platform dela
  12. Ukrepi inšpektoratov za delo in socialno varnost, usmerjeni v izboljšanje varnosti in zdravja na delovnem mestu pri platformnem delu
  13. Varnost in zdravje pri delu: spoznanja na podlagi predpisov, politik, ukrepov in pobud
  14. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: kratko poročilo

Avtomatizacija nalog

Avtomatizacija nalog:

Glej: https://healthy-workplaces.osha.europa.eu/sl/about-topic/priority-area/automation-tasks

  1. strategije za varnost in zdravje v avtomatiziranem svetu
  2. napredna robotika in sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog
  3. Napredna robotska avtomatizacija: primerjalno poročilo o študijah primerov
  4. Napredna robotika in avtomatizacija: posledice za varnost in zdravje pri delu
  5. Avtomatizacija kognitivnih nalog: posledice za varnost in zdravje pri delu
  6. Napredna robotika, umetna inteligenca in avtomatizacija delovnih nalog: opredelitev pojmov, uporabe, politike in strategije ter varnost in zdravje pri delu
  7. Sodelovalni robot, ki dviguje dele pri avtomobilskem in industrijskem dobavitelju (ID1)
  8. Sistem na podlagi umetne inteligence za vizualno prepoznavanje nevarnih delcev v vzorcu zraka (ID8)
  9. Programska oprema z umetno inteligenco kot pomoč zdravnikom pri diagnostiki v kolonoskopiji (ID9)
  10. Pametna avtomatizacija za zmanjšanje fizično zahtevnega dela v proizvodnji jeklenih izdelkov (ID12)
  11. Brezpilotni zrakoplovi izvajajo inšpekcijski pregled plinske infrastrukture (ID16)
  12. Avtomatizacija kognitivnih nalog na delovnem mestu z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci: primeri in priporočila
  13. Avtomatizacija fizičnih nalog z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu: primeri in priporočila
  14. Uvajanje napredne robotike in sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo opravil: dejavniki, ovire in priporočila
  15. Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?
  16. Napredna robotika in avtomatizacija: ključni vidiki interakcije s človekom in zaupanja

Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS št. 27/2024 (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

 

 

28. aprila je mednarodni delavski spominski dan na umrle in poškodovane delavce*, ki ga od leta 1996 po vsem svetu organizira sindikalno gibanje. Njegov namen je počastiti spomin na žrtve nezgod pri delu in poklicnih bolezni z mobilizacijo in kampanjami ozaveščanja. ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan objavi uradno statistiko in mednarodne ocene o številu na delovnem mestu poškodovanih in umrlih ter poklicno obolelih delavcev v preteklem letu ter poziva odgovorne ministre k sprejemu predpisov in politike preprečevanja.

* OPOMBA: Mednarodna organizacija dela (ILO) od leta 2003 dalje na isti dan obeležuje svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Njegov namen pa je promocija prevencije nezgod pri delu in poklicnih bolezni.

 

 

Pozivi ZSSS na 28. april 2024, mednarodni delavski spominski dan in svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

1. Statistika: V letu 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženo 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih ter 13.551 lažjih nezgod pri delu. Zabeleženih je bilo tudi 81 azbestnih poklicnih bolezni, 2 neazbestni poklicni bolezni ter 7 sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju dvajsetkrat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, torej ocenjujemo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni v letu 2023 v Sloveniji umrlo 380 oseb. Žalujemo za vsemi v letu 2023 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

2. Inšpekcijski nadzor je ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji inšpektor za delo zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev, zato je za nadzor varnosti in zdravja pri delu treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti.

3. Digitalizacija ključnih kazalnikov: Pozivamo pristojni ministrstvi za delo in za zdravje k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje na državni ravni ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu kot podlago za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.

4. Revizije ocen tveganja: V preteklem letu smo zabeležili napredek pri prenavljanju predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Omeniti je treba zlasti Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Pozivamo delodajalce, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma prvič ocenijo tudi tveganja za poklicne bolezni ter da določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja naj aktivno vključijo predstavnike delavcev.

5. Poklicne bolezni: Izvede se naj tristranski socialni dialog o prvem letnem poročilu Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni za leto 2023 in na tej podlagi pripravi potrebne nadgraditve novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Potrebno je predvsem dopolniti seznam poklicnih bolezni in merila za njihovo ugotavljanje. Poročila IRSD, ISS, ZPIZ in ZZZS kažejo na neusklajenost evidenc in postopkov v zvezi s poklicnimi boleznimi. ZSSS tudi ugotavlja, da je zaradi tridesetletne prekinitve ugotavljanja poklicnih bolezni potrebno z javno kampanjo javnost ozaveščati o poklicnih boleznih in postopku njihovega ugotavljanja.

6. Podnebne spremembe: Število smrti in bolezni zaradi vročine med delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je globalno naraslo, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost ter povečuje število poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila 2024 navaja, da “trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt”. ILO ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov  zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu. Ob 28. aprilu 2024 tako ILO kot sindikati po vsem svetu opozarjamo na vpliv klimatskih sprememb na slabšo varnost in zdravje pri delu. ZSSS zato znova poziva ministrstvi, pristojni za delo in za zdravje, k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavce, ki delajo na prostem. Konkretneje pa je treba določiti tudi tehnične ukrepe za toplotno udobje delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.

Poziv ZSSS v celoti na tej povezavi


 

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023

Kampanja ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023:


V letu 2023 je bilo po statistiki IRSD:

Inšpektorat RS za delo o nezgodah pri delu v 2023

  • 35 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, ki so nadzorovali 220.000 pravnih oseb
  • 14.543 nezgod pri delu in od tega
    • 19 smrtnih nezgod pri delu
    • 973 težjih nezgod pri delu
    • 13.551 lažjih nezgod pri delu
    • 22 nezgod na delu od doma
    • 358 nezgod pri delu napotenih delavcev v tujino
    • 423 nezgod na službeni poti
    • 98 nezgod na poti na delo in z dela, ko prevoz organizira delodajalec
  • 2 poklicni bolezni (delodajalec je prijavil le 1)
  • 5 sumov poklicne bolezni

V letu 2023 je bilo po statistiki Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa:

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa – poročilo o poklicnih boleznih v letu 2023

84 vlog za ugotovitev neazbestnih poklicnih bolezni – od tega:

  • 2 ugotovljeni poklicni bolezni (obe bolezni zaradi preobremenjenosti prirastišč mišic in tetiv – lateralni epikondelitis in bicipitalni tendinitis)
  • 7 sumov na poklicno bolezen (5 primerov sindroma karpalnega kanala, 1 rak dihal zaradi lesnega praha in 1 poklicna naglušnost)
  • 28 primerov, ko poklicna bolezen ni bila ugotovljena
  • 18 primerov, ko bolezen ni na seznamu poklicnih bolezni
  • 29 primerov se prenese v leto 2024

V letu 2023 je bilo po statistiki Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom na Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Celotno poročilo MDDSZ: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o azbestnih poklicnih boleznih v letu 2023

  • Komisija  je v letu 2023 prejela 77 zahtevkov za izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu
    • skupni znesek odškodnin je bil 1.287.181,19 EUR
    • noben od zahtevkov se ni nanašal na izpostavljenost azbestu po letu 1997
  • Komisija je v letu 2023 obravnavala 91 zahtevkov (poleg prejetih v letu 2023 tudi 27 zahtevkov, prenešenih iz leta 2022), 9 pa jih je prenesla v reševanje v leto 2024. Pozitivno je rešila 86 primerov, 5 pa jih je zavrnila:
    • 82 zahtevkov za odškodnino za poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu oziroma zaradi okoljskega mezotelioma – od tega:
      • 24 izplačil razlike odškodnine, ker so v preteklosti že prejeli odškodnino za lažjo obliko poklicne bolezni
      • 6 izplačil dedičem upravičencev
    • 4 zahtevki za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
  • vrste azbestne poklicne bolezni:
    • 32 plakov oziroma bolezni plevre
    • 29 azbestoz
    • 20 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov
    • 1 okoljski mezoteliom

Statistika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS):

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – poklicne bolezni in bolniška odsotnost z dela v letih 2012 –  2023


Statistika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ):

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – pravice iz invalidskega zavarovanja v letu 2023


 

 

Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. 4. 2024

E-novica ZSSS št. 18/2024 (25. 3. 2024): Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. april 2024

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 15. aprila 2024, v Kongresnem centru Brdo, organizira konferenco Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je avgusta 2023 izdal Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki se bo začel uporabljati 1. avgusta 2024. Pravilnik je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo skupaj s predstavniki Inšpektorata Republike Slovenije za delo, strokovnjaki varnosti pri delu, strokovnjaki medicine dela, pri nastajanju pravilnika pa so bili zelo močno vključeni tudi predstavniki delavcev in delodajalcev.

Na konferenci bo predstavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, predstavljen bo vidik inšpekcijskega nadzora nad tem pravilnikom, predstavljena pa bosta tudi vidika uporabe tega pravilnika v praksi s strani predstavnika stroke varnosti pri delu in stroke medicine dela. Na koncu konference bo okrogla miza, kjer bodo predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, stroke varnosti pri delu in stroke medicine dela skušali odgovoriti na čim več vprašanj v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen, predvsem v povezavi z novim pravilnikom na tem področju.

Konferenca je namenjena delodajalcem, delavcem, strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu, strokovnjakom varnosti pri delu, strokovnjakom medicine dela, delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in drugi zainteresirani javnosti.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bomo mogli zagotoviti udeležbe.

Prijave sprejemamo najkasneje do 5. aprila 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://gov-ankete.si/RocnoPremescanje.

Program konference


Dodatno:

23/2024 e-novica ZSSS (16. 4. 2024): Publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

Juvan: Zdravstvene težave, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen, so resen problem, novica gov.si z dne 16. 4. 2024

STA poročilo o konferenci

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016 – 2028)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

 

Trajanje zavezništva od 25. 5. 2016 do 12. in 13. 6. 2024

Na konferenci v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU  12. in 13. 6. 2024 zavezništvo podaljšano do 2028; več na tej povezavi

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

  • avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
  • BUSINESSEUROPE  (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
  • Evropska komisija;
  • Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
  • nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo  in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.


Dogodek ob zaključku, 12. in 13. 6. 2024:

Zavezništvo se je uspešno zaključilo med belgijskim predsedovanjem Svetu EU (www.belgium24.eu) 12. in 13. 6. 2024 (The Roadmap on Carcinogens Closing Event).

Program zaključnega dogodka na tej povezavi

Glej: v živo na https://virtual-live-events.be/event/RoadmaponCarcinogens ali na https://www.youtube.com/@FODWerkSPFEmploi/streams.


Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih


E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Kampanja EU OSHA 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025, EU OSHA – Zagotavljanje humanocentričnega pristopa k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu.

Glej tudi:

Digitalizacija dela

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

Kampanja se je zaključila 3. in 4. decembra 2025 na vrhu v Bilbau:

Glej: 55/2025 e-novica ZSSS (27.11.2025): V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

Posnetki sej, PowerPoint predstavitve, fotografije in povzetek dogodka kmalu objavljeni na spletni strani vrha: Summit website.

Na vrhu EU-OSHA o zdravih delovnih mestih z naslovom „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki je potekal 3. in 4. decembra 2025, smo dva dni delili znanje in se udeležili zanimivih razprav o tem, kako še izboljšati varnost in zdravje pri delu na evropskih delovnih mestih, zlasti v digitalnem svetu. V vzporednih sejah in plenarnih razpravah se je govorilo o vrsti zanimivih tem, kot so praktične aplikacije umetne inteligence (AI) na področju varnosti in zdravja pri delu, njena pravna in etična vpliva ter digitalne spretnosti strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu ter nastajajoča tveganja in priložnosti na digitalnih delovnih mestih. Če ste zamudili nekatere od teh razprav ali pa želite preprosto izvedeti več o vrhu, vas vabimo, da si ogledate povzetek dogodka, posnetke, predstavitve govornikov, fotografije in druge vsebine, ki so zdaj objavljene na spletni strani vrha. Oglejte si naš povzetek vrha, posnetke, prezentacije govornikov, fotografije in več, kar je sedaj objavljeno na spletni strani vrha Summit website.


Kampanja za zdravo delovno okolje 2023-2025 je osredotočena na varno in zdravo delo v digitalni dobi, otvoril pa jo je evropski komisar za zaposlovanje in socialne pravice Nicolas Schmit na tiskovni konferenci v Bruslju v okviru Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, ki bo potekal od 23. do 27. oktobra 2023.

Namen kampanje je promovirati humano-centrični pristop k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu. Torej pristop, kjer je v središču človek in ne stroj.

Cilji kampanje Zdravo delovno okolje 2023–2025 so:

      1. izpopolniti znanje o varni in produktivni uporabi digitalnih tehnologij v vseh gospodarskih panogah;
      2. ozaveščati o izzivih na področju varnosti in zdravja pri delu, povezanih z digitalno preobrazbo dela;
      3. širiti informacije o nastajajočih tveganjih in priložnostih;
      4. spodbujati ocenjevanje tveganj in varno upravljanje digitalnih tehnologij v podjetjih;
      5. spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse med ustreznimi deležniki

Mreža kontaktnih točk in drugih partnerjev kampanje bo po vsej EU organizirala dejavnosti in dogodke za ozaveščanje o varnem in zdravem prehodu na digitalno delo.

Ključni podatki, prednostna področja in podrobne informacije o natečaju za priznanja za dobro prakso v okviru kampanje za zdravo delovno okolje so že na voljo na spletišču kampanje. Na voljo je tudi popolnoma nov komplet gradiva za družbene medije, ki vsebuje sporočila, slogane in vizualno gradivo kampanje, ki se lahko uporabijo pri obveščanju.

Oglejte si celoten seznam dogodkov kampanje, ki bodo potekali po vsej Evropi!

Oglejte si različno gradivo na večjezični spletni strani kampanje.

 

Uporaba digitalnih tehnologij na delovnem mestu narašča  in njihov vpliv na delo in delovna mesta še ni popolnoma jasen, zato je potrebno ozaveščati za izpopolnitev strategij  za zaščito zdravja delavcev. Na to se osredotoča kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi, ki jo vodi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Cilj kampanje je spodbuditi sodelovanje za varno in produktivno digitalno preobrazbo dela, kar je mogoče doseči s strateškim načrtovanjem. Kampanja se zavzema za kulturo preventive in je skladna s cilji evropske digitalne strategije.

Kampanja traja od oktobra 2023 do novembra 2025

Povezava na spletno stran kampanje v slovenščini: Varno in zdravo delo v digitalni dobi, 2023-2025


 

Gradiva kampanje v slovenščini:

Vodnik po kampanji Varno in zdravo delo v digitalni dobi, kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025
Predstavitev kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025 – powerpoint prezentacija
Plakat kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025
Letak kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025
Letak natečaja priznanja za dobro prakso Varno delo v digitalni dobi 2023-2025
Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah, informativni list, v hrvaščini, 13. 2. 2024
Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu – njihove uporabe in izzivi
Avtomatizacija kognitivnih nalog: vpliv, tveganja in priložnosti za varnost in zdravje pri delu
Uvajanje sistemov upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, za produktivnejša, varnejša in bolj zdrava delovna mesta
Pametni digitalni sistemi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev
Pametni digitalni sistemi, ppt prezentacija

Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj pri delu na daljavo: Pandemija covida-19 je pospešila naraščajoč trend dela na daljavo. Delo od doma ima določene prednosti, kot je na primer prihranek časa, potrebnega za prevoz do pisarne in nazaj. Povezano pa je tudi s povečanjem dolgotrajnega sedenja, družbeno izolacijo od sodelavcev in težavami z odklopom. V tem informativnem biltenu je pojasnjeno, zakaj lahko to negativno vpliva na zdravje delavcev, ki opravljajo delo na daljavo, in prispeva k razvoju ali poslabšanju kostno-mišičnih obolenj. Vsebuje nasvete za delavce in delodajalce, kako ustvariti udobno in zdravo domačo pisarno ter kako ostati aktiven med delom na daljavo.

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom na daljavo – nasveti za zaposlene, ki delajo od doma: Pomen dela na daljavo v zadnjih nekaj letih narašča. Čeprav ima delo na daljavo veliko potencialnih prednosti, lahko vpliva tudi na zdravje delavcev in poslabša kostno-mišična obolenja, če ni ustrezno urejeno. Ta predstavitev v programu PowerPoint se osredotoča na delo na daljavo v domačem okolju in zakaj bi moralo biti del postopka ocenjevanja tveganja vsakega delodajalca. Opisuje tudi glavne dejavnike tveganja za kostno-mišična obolenja, povezana z delom na daljavo, in zagotavlja preventivne ukrepe za njihovo obravnavanje.


Gradiva kampanje v različnih jezikih po že objavljenih prednostnih področjih kampanje:

Platformno delo (januar 2024): Ustvarja nove priložnosti za podjetja in delavce, na primer za ljudi, ki bi lahko imeli več težav pri dostopu do tradicionalnega trga dela. Preprosto povedano, gre za delo, ki je zagotovljeno ali posredovano prek spletne platforme oziroma poteka na njej. Najpogostejši platformni poslovni model je spletna tržnica za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Pogosto se nanaša na delovna mesta v poklicih in dejavnostih, kot so promet (dostavljavci in vozniki taksijev), čistilci in mojstri (ki so izpostavljeni kemičnim izdelkom in velikemu tveganju za zdrse, spotike in padce). Platformne delavce upravljajo algoritmi, ki vplivajo na razporeditev dela in plačilo ter zbirajo podatke o delavcih, ki se lahko uporabijo za povečanje nadzora. Zaradi nestandardnih delovnih razmerij z operaterji digitalnih platform se tveganja za platformne delavce povečujejo. Poleg tega imajo majhno pogajalsko moč in šibek nadzor nad svojim delom. To je očitno v dejavnostih dostave in prometa, kjer so delavci na lokaciji, nižje kvalificirani in podvrženi visoki stopnji nadzora platform. Platformni delavci se srečujejo tudi z izolacijo, večjo intenzivnostjo dela, dolgim delovnim časom ter digitalnim spremljanjem in nadzorom, kar lahko privede do visokih ravni stresa. Vendar njihov zaposlitveni status omejuje njihov dostop do zaščite. Ker so platformni delavci običajno samozaposleni, so odgovorni za svojo varnost in zdravje pri delu. Platforme trdijo, da niso dolžne sprejeti ukrepov za povečanje zaščite platformnih delavcev. Preberite več o tem, kako preprečiti ali čim bolj zmanjšati tveganja, povezana s platformnim delom.

Avtomatizacija nalog (junij 2024), infografika: Ta infografika prikazuje glavna dejstva in številke, povezane z avtomatizacijo dela, kot del kampanje „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Izpostavlja tveganja za varnost in zdravje pri delu ter izzive, povezane z avtomatizacijo nalog, kot sta izguba avtonomije in pretirano opiranje na tehnologije. Osvetljuje pa tudi priložnosti, kot sta več časa za poklicno izpopolnjevanje in zmanjšanje izpostavljenosti nevarnim okoljem. V infografiki so predstavljene tudi gospodarske panoge, v katerih se uporablja avtomatizacija nalog, in primeri teh nalog.

Izpostavljenost delavcev tehnologijam virtualne in razširjene resničnosti ter metaverzuma (julij 2024): koliko vemo? Delavcem tehnologije virtualne, nadgrajene in razširjene resničnosti ter metaverzuma nedvomno koristijo, vendar so z njimi povezana tudi večplastna tveganja. Namen tega dokumenta za razpravo, ki temelji na pregledih literature in razgovorih, je natančno opredeliti vplive na varnost in zdravje pri delu z vidika priložnosti ter tveganj. Dokument poziva k celovitemu pristopu, ki med drugim upošteva poklicno okolje, učinke dolgoročnih, kombiniranih izpostavljenosti, premajhno standardizacijo in vključujočo zasnovo, primerno za raznoliko delovno silo. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo te tehnologije krepile produktivnost na delovnem mestu ter varnost in zdravje pri delu.

Delo na daljavo in hibridno delo (oktober 2024): Je delo, pri katerem delavec dela zunaj prostorov delodajalca, tudi od doma, pri delu pa uporablja digitalne tehnologije, kot so osebni računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki, programski paketi in internet. Če se delo na daljavo kombinira z delom v prostorih delodajalca, se to imenuje hibridno delo. Čeprav imajo delavci na daljavo koristi od samostojnejšega in prožnejšega delovnega časa, pa jim lahko ta povzroča nekatere izzive. Prvič, psihosocialna tveganja (ki izhajajo iz družbene izolacije, večje intenzivnosti dela, dela zunaj rednega delovnega časa ter neskladja med zasebnim in poklicnim življenjem) lahko privedejo do stresa in duševne bolezni. Drugič, dolgotrajno sedenje povečuje fizično tveganje za kostno-mišična obolenja, kot so bolečine v križu. Čeprav se delodajalci srečujejo s težavami pri izvajanju tradicionalnih ocen tveganja za zdravje in varnost na domu delavca, so ocene tveganja potrebne bolj kot kdaj prej. Zato je pomembno izboljšati naše znanje o praksah in praktičnih orodjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu na daljavo. Preberite več o dejavnikih tveganja, povezanih z delom na daljavo in hibridnim delom, ter o načinih njihovega preprečevanja.

Vodenje delavcev s pomočjo umetne inteligence (februar 2025): Uspešni vodstveni delavci si prizadevajo zagotoviti storilnost, spodbujati zaposlene in ustvariti pozitivno vzdušje. Umetna inteligenca in sistemi, ki temeljijo na algoritmih, lahko z avtomatizacijo nalog vodenja v delovnem okolju pomagajo vodstvenim delavcem. To lahko optimizira organizacijo dela tako za delodajalce kot za delavce. Algoritmi lahko na primer predvidijo prihodnje povpraševanje strank, kar lahko omogoči načrtovanje izmen v skladu z zahtevami po osebju in prepreči negativne učinke pomanjkanja osebja. Algoritemsko upravljanje se lahko uporablja tudi za dodeljevanje nalog delavcem na podlagi njihovih sposobnosti in spretnosti. Vendar pa je treba upoštevati več psihosocialnih tveganj. Delavci se najpogosteje pritožujejo, da se počutijo manj samostojni, ker je njihova sposobnost odločanja omejena. Imajo občutek, da nimajo več nadzora nad svojim delom. Poleg tega imajo občutek, da morajo hitreje delati, kar povzroča z delom povezan stres, zdravstvene težave in nezgode pri delu. Za zagotovitev pozitivnega vpliva sistemov upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci, je pomembno sodelovati z delavci, da bi vzpostavili zaupanje. Najprej se je treba posvetovati z delavci in jim omogočiti, da sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju sistemov algoritemskega upravljanja. Preglednost je ključnega pomena. Oglejte si vire naše kampanje in spoznajte, kako čim bolje izkoristiti sisteme upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Pametni digitalni sistemi (junij 2025): V ozadju velike spremembe na področju varnosti na delovnem mestu je uporaba tipal. Pametni digitalni sistemi varujejo delavce z ohranjanjem in povečevanjem varnosti pri delu v potencialno nevarnih panogah. Primeri vključujejo pametno osebno varovalno opremo, nosljive naprave, ki lahko zaznajo zgodnje znake fizične, mišične in duševne utrujenosti, ter premične ali nepremične sisteme, ki tipala ali kamere uporabljajo za odkrivanje nevarnosti. Čeprav so te tehnologije zasnovane za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, prinašajo tudi izzive in tveganja. Delavci imajo lahko na primer občutek, da so izgubili nadzor nad nalogami, ki jih opravljajo, in postanejo preveč odvisni od tehnologije. To preveliko zanašanje na tehnologijo lahko prispeva k napakam in poveča tveganje za nesreče. Lahko se tudi zgodi, da so podatki, ki jih zbirajo digitalni sistemi, netočni, omejeni ali celo pristranski. Poleg tega ti sistemi zbirajo zelo občutljive osebne podatke, ki jih je mogoče zlorabiti za spremljanje in nadzor delavcev. Za obravnavo vseh teh vprašanj je bistveno, da se z delavci in njihovimi predstavniki opravi posvetovanje na vsakem koraku – od faze zasnove do izvedbe.

 

Brezpilotna letala nadzirajo delovišče

 

Definicije:

Pametni digitalni sistemi: Krovni izraz za označevanje novih digitalnih sistemov za spremljanje in izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, vključno na primer s pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov in hrupa ter temperatur, ki lahko pomenijo tveganje), nosljivo opremo (ki komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilnimi ali statičnimi sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (na primer brezpilotna letala, ki učinkovito dosegajo in spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim).

Pametna digitalna orodja: Novi sistemi za opazovanje v delovnem okolju uporabljajo digitalno tehnologijo za zbiranje in analiziranje podatkov z namenom prepoznati tveganja, preprečiti ali zmanjšati poškodbe zdravja ter zagotoviti varnost in zdravje pri delu.

Nosljive naprave: Nosljive naprave so majhne elektronske naprave s senzorji in zmogljivostjo računanja (na primer pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali elektronskimi sledilnimi napravami), ki se lahko namestijo na različne dele telesa, da zbirajo podatke, ki se posredujejo drugim digitalnim sistemom za obdelavo. Uporabljajo se lahko za analizo fizioloških in psiholoških podatkov, kot so občutki, spanje, gibanje, srčni utrip, telesna temperatura in krvni tlak, prek aplikacij, nameščenih v sami napravi ali v zunanjih napravah, kot so pametni telefoni, povezani z oblakom.

Pametni digitalni sistemi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, v slovenščini
Pametni digitalni sistemi, ppt prezentacija, v slovenščini

Povezava do vodnika “Pametni digitalni sistemi: vodnik za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev“, v angleščini

Načela za oblikovanje in razvoj pametnih digitalnih sistemov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, v angleščini

Novi vodnik EU o biomonitoringu na delovnem mestu, v angleščini

Spodbujanje varnosti, pravičnosti in pravne urejenosti dela na digitalnih platformah | Safety and health at work EU-OSHA

Pametni digitalni sistemi (powerpoint prezentacija), v angleščini


 Ne zamudite novic, povezanih s kampanjo za zdravo delovno okolje!

Komplet gradiva za družbene medije

Nikoli še ni bilo lažje ostati na tekočem z dejavnostmi in dogodki kampanje EU OSHA. Ne glede na to, ali uporabljate Twitter, Facebook ali LinkedIn, boste s ključnikom #EUhealthyworkplaces obveščeni o prihodnjih mejnikih kampanje, dogodkih in navdihujočih virih, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi teme v vaših dejavnostih ozaveščanja.

Pridružite se EU-OSHA na FacebookuLinkedInu in Twitterju ter spremljajte naš kanal YouTube.

Če si želite ogledati fotografije z dogodkov kampanje, jih poiščite na portalu Flickr.

Bodite proaktivni in delite vsebino kampanje na družbenih omrežjih. Uporabite izbor EU OSHA za družbena omrežja in pomagajte širiti pomen preventivnih ukrepov in zaščite delavcev.


Za kaj gre?

Digitalne tehnologije napredujejo hitreje kot katere koli inovacije v naši zgodovini ter spreminjajo našo družbo in vsakodnevno življenje. Digitalna tehnologija delavcem in delodajalcem na številnih delovnih mestih in v vseh gospodarskih dejavnostih ponuja več priložnosti, hkrati pa prinaša večje izzive in tveganja glede varnosti in zdravja.

V skladu z raziskavo ESENER za leto 2019, ki jo je opravila EU-OSHA, je velika večina podjetij v EU v svoje delovanje vključila digitalne tehnologije, le 6 % podjetij pa je poročalo, da ne uporabljajo digitalnih tehnologij. Kljub vse večji uporabi robotov, prenosnih računalnikov, pametnih telefonov ali nosljivih naprav pa na manj kot enem od štirih delovnih mest (24 %) v EU razpravljajo o morebitnem vplivu teh tehnologij na varnost in zdravje delavcev.

Kampanja za zdravo delovno okolje za obdobje 2023–2025, namenjena ozaveščanju, zagotavljanju praktičnih virov in združevanju deležnikov, je v skladu s pristopom Evropske komisije Vizija nič za spodbujanje kulture preprečevanja. Temelji tudi na raziskavi, ki jo je opravila EU-OSHA za pregled varnosti in zdravja pri delu na področju digitalizacije za obdobje 2020–2023.


Priložnosti in tveganja

Vse večja digitalizacija gospodarstva in uporaba digitalnih tehnologij v delovnem okolju prinašata priložnosti za delavce in delodajalce, vključno z novimi priložnostmi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu.

  • Z avtomatizacijo se ponavljajoče se, delovno intenzivne in nevarne naloge dodelijo strojem.
  • Robotika in umetna inteligenca nadomeščata delavce v nevarnih delovnih okoljih.
  • Digitalne tehnologije in tehnologije za povečanje učinkovitosti (npr. eksoskeleti) izboljšujejo dostop do trga dela za prikrajšane delavce, na primer invalide, migrante ali delavce, ki živijo na območjih z malo zaposlitvenimi možnostmi.
  • Boljše spremljanje skupaj z masovnimi podatki omogoča bolj pravočasno in učinkovitejše ukrepanje.
  • Delavci, ki lahko delajo od doma, lahko bolje usklajujejo poklicno in zasebno življenje ter imajo več prožnosti in samostojnosti.

E-novice ZSSS o kampanji:

56/2025 e-novica ZSSS (9. 12. 2025): Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

55/2025 e-novica ZSSS (27.11.2025): V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

48/2025 e- novica ZSSS (15. 10. 2025): Spletni seminar “Izzivi hibridnega dela”, 12. 11. 2025

37/2025 e-novica ZSSS (28. 7. 2025): Uporaba umetne inteligence v Sloveniji in po svetu

28/2025 e-novica ZSSS (13. 6. 2025): Pametni digitalni sistemi za proaktivno in reaktivno varnost pri delu

26/2025 e-novica ZSSS (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave

17/2025 e-novica ZSSS (15. 4. 2025): Upravljanje delavcev z umetno inteligenco in algoritmi

16/2025 e-novica ZSSS (9. 4. 2025): Smernice ZSSS za platformno delo

10/2025 e-novica ZSSS (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

8/2025 e-novica ZSSS (14. 2. 2025): Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

55/2024 e-novica ZSSS (19. 12. 2024): Novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

46/2024 e-novica ZSSS (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” 

39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu

36/2024 e-novica ZSSS (16. 7. 2024): Tveganja za zdravje pri delu s pametnimi digitalnimi sistemi

31/2024 e-novica ZSSS (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

14/2024 e-novica ZSSS (29. 2. 2024): Razpis za nacionalno tekmovanje za priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2024-2025«

13/2024 e-novica ZSSS (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

51/2023 e-novica ZSSS (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

43/2023 e-novica ZSSS (20. 10. 2023): Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi

42/2023 e-novica ZSSS (12. 10. 2023): Trije brezplačni spletni seminarji MDDSZ

 

 

 

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Vabljeni k ogledu!

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu 

Home page new – EndStress.eu

Evropa potrebuje direktivo, posvečeno psihosocialnim tveganjem na delovnih mestih. Izkušnje s slabo izvajanim Okvirnim sporazum evropskih socialnih partnerjev o stresu v zvezi z delom iz leta 2004 so dokazale potrebo po pravno zavezujočih nalogah na širšem področju psihosocialnih tveganj. Pomembno je, da se razširi domet in definicija tako, da bodo poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje).

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 15. in 16. oktobra 2024

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red, sprejeta na seji izvršnega odbora ETUC, 25. – 26. junij 2018

Evropski sporazum o stresu, povezanem z delom, 2004

Evropski sporazum o nasilju in nadlegovanju, 2007


Predlog ETUC za direktivo EU o psihosocialnih tveganjih, 2018 in 2024:

Resolucija ETUC o ukrepih za boj proti stresu in odpravljanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: priprava strategije EU za odpravo stresa in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, sprejeta 2018, v angleščini in Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, 2018, na tej povezavi, v slovenščini

ETUC resolution on specific demands for a European Directive on the prevention of psychosocial risks at work, 15. in 16. oktober 2024, v angleščini

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 15. in 16. oktober 2024, prevod ZSSS v slovenščino


E-novice ZSSS:

49/2024 e-novica ZSSS (22. 10. 2024): Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu

E-novica ZSSS št. 56 (13. 10. 2020): Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

E- novica ZSSS št. 45 (24. 9. 2018): Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu