Platformno delo

Platformno delo:

Glej: https://healthy-workplaces.osha.europa.eu/sl/about-topic/priority-area/digital-platform-work

  1. Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah
  2. Delo na digitalni platformi: posledice za varnost in zdravje pri delu
  3. Delo na digitalni platformi v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva: posledice za varnost in zdravje pri delu
  4. Raznolikost delovne sile in digitalne platforme dela: posledice za varnost in zdravje pri delu
  5. Nadzor in spremljanje delavcev, ki delajo na daljavo: posledice za varnost in zdravje pri delu
  6. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: pregled predpisov, politik, praks in raziskav
  7. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: pregled
  8. Tveganja za varnost in zdravje pri delu programerjev na daljavo, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  9. Tveganja za varnost in zdravje pri delu dostavljavcev paketov, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  10. Tveganja za varnost in zdravje pri delu pregledovalcev spletnih vsebin, ki delo opravljajo na digitalnih platformah dela
  11. Tveganja za varnost in zdravje pri obrtniških delih, ki se opravijo prek digitalnih platform dela
  12. Ukrepi inšpektoratov za delo in socialno varnost, usmerjeni v izboljšanje varnosti in zdravja na delovnem mestu pri platformnem delu
  13. Varnost in zdravje pri delu: spoznanja na podlagi predpisov, politik, ukrepov in pobud
  14. Delo na digitalnih platformah ter varnost in zdravje pri delu: kratko poročilo

Avtomatizacija nalog

Avtomatizacija nalog:

Glej: https://healthy-workplaces.osha.europa.eu/sl/about-topic/priority-area/automation-tasks

  1. strategije za varnost in zdravje v avtomatiziranem svetu
  2. napredna robotika in sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog
  3. Napredna robotska avtomatizacija: primerjalno poročilo o študijah primerov
  4. Napredna robotika in avtomatizacija: posledice za varnost in zdravje pri delu
  5. Avtomatizacija kognitivnih nalog: posledice za varnost in zdravje pri delu
  6. Napredna robotika, umetna inteligenca in avtomatizacija delovnih nalog: opredelitev pojmov, uporabe, politike in strategije ter varnost in zdravje pri delu
  7. Sodelovalni robot, ki dviguje dele pri avtomobilskem in industrijskem dobavitelju (ID1)
  8. Sistem na podlagi umetne inteligence za vizualno prepoznavanje nevarnih delcev v vzorcu zraka (ID8)
  9. Programska oprema z umetno inteligenco kot pomoč zdravnikom pri diagnostiki v kolonoskopiji (ID9)
  10. Pametna avtomatizacija za zmanjšanje fizično zahtevnega dela v proizvodnji jeklenih izdelkov (ID12)
  11. Brezpilotni zrakoplovi izvajajo inšpekcijski pregled plinske infrastrukture (ID16)
  12. Avtomatizacija kognitivnih nalog na delovnem mestu z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci: primeri in priporočila
  13. Avtomatizacija fizičnih nalog z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu: primeri in priporočila
  14. Uvajanje napredne robotike in sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo opravil: dejavniki, ovire in priporočila
  15. Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?
  16. Napredna robotika in avtomatizacija: ključni vidiki interakcije s človekom in zaupanja

Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS št. 27/2024 (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

 

 

28. aprila je mednarodni delavski spominski dan na umrle in poškodovane delavce*, ki ga od leta 1996 po vsem svetu organizira sindikalno gibanje. Njegov namen je počastiti spomin na žrtve nezgod pri delu in poklicnih bolezni z mobilizacijo in kampanjami ozaveščanja. ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan objavi uradno statistiko in mednarodne ocene o številu na delovnem mestu poškodovanih in umrlih ter poklicno obolelih delavcev v preteklem letu ter poziva odgovorne ministre k sprejemu predpisov in politike preprečevanja.

* OPOMBA: Mednarodna organizacija dela (ILO) od leta 2003 dalje na isti dan obeležuje svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Njegov namen pa je promocija prevencije nezgod pri delu in poklicnih bolezni.

 

 

Pozivi ZSSS na 28. april 2024, mednarodni delavski spominski dan in svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

1. Statistika: V letu 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženo 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih ter 13.551 lažjih nezgod pri delu. Zabeleženih je bilo tudi 81 azbestnih poklicnih bolezni, 2 neazbestni poklicni bolezni ter 7 sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju dvajsetkrat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, torej ocenjujemo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni v letu 2023 v Sloveniji umrlo 380 oseb. Žalujemo za vsemi v letu 2023 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

2. Inšpekcijski nadzor je ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji inšpektor za delo zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev, zato je za nadzor varnosti in zdravja pri delu treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti.

3. Digitalizacija ključnih kazalnikov: Pozivamo pristojni ministrstvi za delo in za zdravje k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje na državni ravni ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu kot podlago za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.

4. Revizije ocen tveganja: V preteklem letu smo zabeležili napredek pri prenavljanju predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Omeniti je treba zlasti Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Pozivamo delodajalce, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma prvič ocenijo tudi tveganja za poklicne bolezni ter da določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja naj aktivno vključijo predstavnike delavcev.

5. Poklicne bolezni: Izvede se naj tristranski socialni dialog o prvem letnem poročilu Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni za leto 2023 in na tej podlagi pripravi potrebne nadgraditve novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Potrebno je predvsem dopolniti seznam poklicnih bolezni in merila za njihovo ugotavljanje. Poročila IRSD, ISS, ZPIZ in ZZZS kažejo na neusklajenost evidenc in postopkov v zvezi s poklicnimi boleznimi. ZSSS tudi ugotavlja, da je zaradi tridesetletne prekinitve ugotavljanja poklicnih bolezni potrebno z javno kampanjo javnost ozaveščati o poklicnih boleznih in postopku njihovega ugotavljanja.

6. Podnebne spremembe: Število smrti in bolezni zaradi vročine med delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je globalno naraslo, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost ter povečuje število poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila 2024 navaja, da “trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt”. ILO ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov  zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu. Ob 28. aprilu 2024 tako ILO kot sindikati po vsem svetu opozarjamo na vpliv klimatskih sprememb na slabšo varnost in zdravje pri delu. ZSSS zato znova poziva ministrstvi, pristojni za delo in za zdravje, k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavce, ki delajo na prostem. Konkretneje pa je treba določiti tudi tehnične ukrepe za toplotno udobje delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.

Poziv ZSSS v celoti na tej povezavi


 

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023

Kampanja ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023:


V letu 2023 je bilo po statistiki IRSD:

Inšpektorat RS za delo o nezgodah pri delu v 2023

  • 35 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, ki so nadzorovali 220.000 pravnih oseb
  • 14.543 nezgod pri delu in od tega
    • 19 smrtnih nezgod pri delu
    • 973 težjih nezgod pri delu
    • 13.551 lažjih nezgod pri delu
    • 22 nezgod na delu od doma
    • 358 nezgod pri delu napotenih delavcev v tujino
    • 423 nezgod na službeni poti
    • 98 nezgod na poti na delo in z dela, ko prevoz organizira delodajalec
  • 2 poklicni bolezni (delodajalec je prijavil le 1)
  • 5 sumov poklicne bolezni

V letu 2023 je bilo po statistiki Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa:

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa – poročilo o poklicnih boleznih v letu 2023

84 vlog za ugotovitev neazbestnih poklicnih bolezni – od tega:

  • 2 ugotovljeni poklicni bolezni (obe bolezni zaradi preobremenjenosti prirastišč mišic in tetiv – lateralni epikondelitis in bicipitalni tendinitis)
  • 7 sumov na poklicno bolezen (5 primerov sindroma karpalnega kanala, 1 rak dihal zaradi lesnega praha in 1 poklicna naglušnost)
  • 28 primerov, ko poklicna bolezen ni bila ugotovljena
  • 18 primerov, ko bolezen ni na seznamu poklicnih bolezni
  • 29 primerov se prenese v leto 2024

V letu 2023 je bilo po statistiki Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom na Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Celotno poročilo MDDSZ: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o azbestnih poklicnih boleznih v letu 2023

  • Komisija  je v letu 2023 prejela 77 zahtevkov za izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu
    • skupni znesek odškodnin je bil 1.287.181,19 EUR
    • noben od zahtevkov se ni nanašal na izpostavljenost azbestu po letu 1997
  • Komisija je v letu 2023 obravnavala 91 zahtevkov (poleg prejetih v letu 2023 tudi 27 zahtevkov, prenešenih iz leta 2022), 9 pa jih je prenesla v reševanje v leto 2024. Pozitivno je rešila 86 primerov, 5 pa jih je zavrnila:
    • 82 zahtevkov za odškodnino za poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu oziroma zaradi okoljskega mezotelioma – od tega:
      • 24 izplačil razlike odškodnine, ker so v preteklosti že prejeli odškodnino za lažjo obliko poklicne bolezni
      • 6 izplačil dedičem upravičencev
    • 4 zahtevki za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
  • vrste azbestne poklicne bolezni:
    • 32 plakov oziroma bolezni plevre
    • 29 azbestoz
    • 20 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov
    • 1 okoljski mezoteliom

Statistika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS):

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – poklicne bolezni in bolniška odsotnost z dela v letih 2012 –  2023


Statistika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ):

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – pravice iz invalidskega zavarovanja v letu 2023


 

 

Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. 4. 2024

E-novica ZSSS št. 18/2024 (25. 3. 2024): Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. april 2024

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 15. aprila 2024, v Kongresnem centru Brdo, organizira konferenco Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je avgusta 2023 izdal Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki se bo začel uporabljati 1. avgusta 2024. Pravilnik je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo skupaj s predstavniki Inšpektorata Republike Slovenije za delo, strokovnjaki varnosti pri delu, strokovnjaki medicine dela, pri nastajanju pravilnika pa so bili zelo močno vključeni tudi predstavniki delavcev in delodajalcev.

Na konferenci bo predstavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, predstavljen bo vidik inšpekcijskega nadzora nad tem pravilnikom, predstavljena pa bosta tudi vidika uporabe tega pravilnika v praksi s strani predstavnika stroke varnosti pri delu in stroke medicine dela. Na koncu konference bo okrogla miza, kjer bodo predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, stroke varnosti pri delu in stroke medicine dela skušali odgovoriti na čim več vprašanj v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen, predvsem v povezavi z novim pravilnikom na tem področju.

Konferenca je namenjena delodajalcem, delavcem, strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu, strokovnjakom varnosti pri delu, strokovnjakom medicine dela, delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in drugi zainteresirani javnosti.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bomo mogli zagotoviti udeležbe.

Prijave sprejemamo najkasneje do 5. aprila 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://gov-ankete.si/RocnoPremescanje.

Program konference


Dodatno:

23/2024 e-novica ZSSS (16. 4. 2024): Publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

Juvan: Zdravstvene težave, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen, so resen problem, novica gov.si z dne 16. 4. 2024

STA poročilo o konferenci

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016 – 2028)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

 

Trajanje zavezništva od 25. 5. 2016 do 12. in 13. 6. 2024

Na konferenci v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU  12. in 13. 6. 2024 zavezništvo podaljšano do 2028; več na tej povezavi

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

  • avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
  • BUSINESSEUROPE  (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
  • Evropska komisija;
  • Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
  • nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo  in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.


Dogodek ob zaključku, 12. in 13. 6. 2024:

Zavezništvo se je uspešno zaključilo med belgijskim predsedovanjem Svetu EU (www.belgium24.eu) 12. in 13. 6. 2024 (The Roadmap on Carcinogens Closing Event).

Program zaključnega dogodka na tej povezavi

Glej: v živo na https://virtual-live-events.be/event/RoadmaponCarcinogens ali na https://www.youtube.com/@FODWerkSPFEmploi/streams.


Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih


E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Kampanja EU OSHA 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025, EU OSHA – Zagotavljanje humanocentričnega pristopa k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu.

Glej tudi:

Digitalizacija dela

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

 

Nova kampanja za zdravo delovno okolje 2023-2025 je osredotočena na varno in zdravo delo v digitalni dobi, otvoril pa jo bo evropski komisar za zaposlovanje in socialne pravice Nicolas Schmit na tiskovni konferenci v Bruslju v okviru Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, ki bo potekal od 23. do 27. oktobra 2023.

Namen nove kampanje je promovirati humano-centrični pristop k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu. Torej pristop, kjer je v središču človek in ne stroj.

Cilji kampanje Zdravo delovno okolje 2023–2025 so:

      1. izpopolniti znanje o varni in produktivni uporabi digitalnih tehnologij v vseh gospodarskih panogah;
      2. ozaveščati o izzivih na področju varnosti in zdravja pri delu, povezanih z digitalno preobrazbo dela;
      3. širiti informacije o nastajajočih tveganjih in priložnostih;
      4. spodbujati ocenjevanje tveganj in varno upravljanje digitalnih tehnologij v podjetjih;
      5. spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse med ustreznimi deležniki

Mreža kontaktnih točk in drugih partnerjev kampanje bo po vsej EU organizirala dejavnosti in dogodke za ozaveščanje o varnem in zdravem prehodu na digitalno delo.

Ključni podatki, prednostna področja in podrobne informacije o natečaju za priznanja za dobro prakso v okviru kampanje za zdravo delovno okolje so že na voljo na spletišču kampanje. Na voljo je tudi popolnoma nov komplet gradiva za družbene medije, ki vsebuje sporočila, slogane in vizualno gradivo kampanje, ki se lahko uporabijo pri obveščanju.

Oglejte si celoten seznam dogodkov kampanje, ki bodo potekali po vsej Evropi!

Oglejte si različno gradivo na večjezični spletni strani kampanje.

 

Uporaba digitalnih tehnologij na delovnem mestu narašča  in njihov vpliv na delo in delovna mesta še ni popolnoma jasen, zato je potrebno ozaveščati za izpopolnitev strategij  za zaščito zdravja delavcev. Na to se osredotoča kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi, ki jo vodi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Cilj kampanje je spodbuditi sodelovanje za varno in produktivno digitalno preobrazbo dela, kar je mogoče doseči s strateškim načrtovanjem. Kampanja se zavzema za kulturo preventive in je skladna s cilji evropske digitalne strategije.

Kampanja traja od oktobra 2023 do novembra 2025

Povezava na spletno stran kampanje v slovenščini: Varno in zdravo delo v digitalni dobi, 2023-2025


Gradiva kampanje v slovenščini:

Vodnik po kampanji Varno in zdravo delo v digitalni dobi, kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025
Predstavitev kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025 – powerpoint prezentacija
Plakat kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025
Letak kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025
Letak natečaja priznanja za dobro prakso Varno delo v digitalni dobi 2023-2025
Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah, informativni list, v hrvaščini, 13. 2. 2024
Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu – njihove uporabe in izzivi
Avtomatizacija kognitivnih nalog: vpliv, tveganja in priložnosti za varnost in zdravje pri delu

Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj pri delu na daljavo: Pandemija covida-19 je pospešila naraščajoč trend dela na daljavo. Delo od doma ima določene prednosti, kot je na primer prihranek časa, potrebnega za prevoz do pisarne in nazaj. Povezano pa je tudi s povečanjem dolgotrajnega sedenja, družbeno izolacijo od sodelavcev in težavami z odklopom. V tem informativnem biltenu je pojasnjeno, zakaj lahko to negativno vpliva na zdravje delavcev, ki opravljajo delo na daljavo, in prispeva k razvoju ali poslabšanju kostno-mišičnih obolenj. Vsebuje nasvete za delavce in delodajalce, kako ustvariti udobno in zdravo domačo pisarno ter kako ostati aktiven med delom na daljavo.

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom na daljavo – nasveti za zaposlene, ki delajo od doma: Pomen dela na daljavo v zadnjih nekaj letih narašča. Čeprav ima delo na daljavo veliko potencialnih prednosti, lahko vpliva tudi na zdravje delavcev in poslabša kostno-mišična obolenja, če ni ustrezno urejeno. Ta predstavitev v programu PowerPoint se osredotoča na delo na daljavo v domačem okolju in zakaj bi moralo biti del postopka ocenjevanja tveganja vsakega delodajalca. Opisuje tudi glavne dejavnike tveganja za kostno-mišična obolenja, povezana z delom na daljavo, in zagotavlja preventivne ukrepe za njihovo obravnavanje.


Gradiva kampanje v različnih jezikih po že objavljenih prednostnih področjih kampanje:

Platformno delo (januar 2024)

Avtomatizacija nalog (junij 2024), infografika: Ta infografika prikazuje glavna dejstva in številke, povezane z avtomatizacijo dela, kot del kampanje „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Izpostavlja tveganja za varnost in zdravje pri delu ter izzive, povezane z avtomatizacijo nalog, kot sta izguba avtonomije in pretirano opiranje na tehnologije. Osvetljuje pa tudi priložnosti, kot sta več časa za poklicno izpopolnjevanje in zmanjšanje izpostavljenosti nevarnim okoljem. V infografiki so predstavljene tudi gospodarske panoge, v katerih se uporablja avtomatizacija nalog, in primeri teh nalog.

Izpostavljenost delavcev tehnologijam virtualne in razširjene resničnosti ter metaverzuma (julij 2024): koliko vemo? Delavcem tehnologije virtualne, nadgrajene in razširjene resničnosti ter metaverzuma nedvomno koristijo, vendar so z njimi povezana tudi večplastna tveganja. Namen tega dokumenta za razpravo, ki temelji na pregledih literature in razgovorih, je natančno opredeliti vplive na varnost in zdravje pri delu z vidika priložnosti ter tveganj. Dokument poziva k celovitemu pristopu, ki med drugim upošteva poklicno okolje, učinke dolgoročnih, kombiniranih izpostavljenosti, premajhno standardizacijo in vključujočo zasnovo, primerno za raznoliko delovno silo. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo te tehnologije krepile produktivnost na delovnem mestu ter varnost in zdravje pri delu.

Delo na daljavo in hibridno delo (oktober 2024)

Vodenje delavcev s pomočjo umetne inteligence (februar 2025)

Pametni digitalni sistemi (junij 2025)

Spodbujanje varnosti, pravičnosti in pravne urejenosti dela na digitalnih platformah | Safety and health at work EU-OSHA


 Ne zamudite novic, povezanih s kampanjo za zdravo delovno okolje!

Komplet gradiva za družbene medije

Nikoli še ni bilo lažje ostati na tekočem z dejavnostmi in dogodki kampanje EU OSHA. Ne glede na to, ali uporabljate Twitter, Facebook ali LinkedIn, boste s ključnikom #EUhealthyworkplaces obveščeni o prihodnjih mejnikih kampanje, dogodkih in navdihujočih virih, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi teme v vaših dejavnostih ozaveščanja.

Pridružite se EU-OSHA na FacebookuLinkedInu in Twitterju ter spremljajte naš kanal YouTube.

Če si želite ogledati fotografije z dogodkov kampanje, jih poiščite na portalu Flickr.

Bodite proaktivni in delite vsebino kampanje na družbenih omrežjih. Uporabite izbor EU OSHA za družbena omrežja in pomagajte širiti pomen preventivnih ukrepov in zaščite delavcev.


Za kaj gre?

Digitalne tehnologije napredujejo hitreje kot katere koli inovacije v naši zgodovini ter spreminjajo našo družbo in vsakodnevno življenje. Digitalna tehnologija delavcem in delodajalcem na številnih delovnih mestih in v vseh gospodarskih dejavnostih ponuja več priložnosti, hkrati pa prinaša večje izzive in tveganja glede varnosti in zdravja.

V skladu z raziskavo ESENER za leto 2019, ki jo je opravila EU-OSHA, je velika večina podjetij v EU v svoje delovanje vključila digitalne tehnologije, le 6 % podjetij pa je poročalo, da ne uporabljajo digitalnih tehnologij. Kljub vse večji uporabi robotov, prenosnih računalnikov, pametnih telefonov ali nosljivih naprav pa na manj kot enem od štirih delovnih mest (24 %) v EU razpravljajo o morebitnem vplivu teh tehnologij na varnost in zdravje delavcev.

Kampanja za zdravo delovno okolje za obdobje 2023–2025, namenjena ozaveščanju, zagotavljanju praktičnih virov in združevanju deležnikov, je v skladu s pristopom Evropske komisije Vizija nič za spodbujanje kulture preprečevanja. Temelji tudi na raziskavi, ki jo je opravila EU-OSHA za pregled varnosti in zdravja pri delu na področju digitalizacije za obdobje 2020–2023.


Priložnosti in tveganja

Vse večja digitalizacija gospodarstva in uporaba digitalnih tehnologij v delovnem okolju prinašata priložnosti za delavce in delodajalce, vključno z novimi priložnostmi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu.

  • Z avtomatizacijo se ponavljajoče se, delovno intenzivne in nevarne naloge dodelijo strojem.
  • Robotika in umetna inteligenca nadomeščata delavce v nevarnih delovnih okoljih.
  • Digitalne tehnologije in tehnologije za povečanje učinkovitosti (npr. eksoskeleti) izboljšujejo dostop do trga dela za prikrajšane delavce, na primer invalide, migrante ali delavce, ki živijo na območjih z malo zaposlitvenimi možnostmi.
  • Boljše spremljanje skupaj z masovnimi podatki omogoča bolj pravočasno in učinkovitejše ukrepanje.
  • Delavci, ki lahko delajo od doma, lahko bolje usklajujejo poklicno in zasebno življenje ter imajo več prožnosti in samostojnosti.

E-novice ZSSS o kampanji:

55/2024 e-novica ZSSS (19. 12. 2024): Novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

46/2024 e-novica ZSSS (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” 

39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu

36/2024 e-novica ZSSS (16. 7. 2024): Tveganja za zdravje pri delu s pametnimi digitalnimi sistemi

31/2024 e-novica ZSSS (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

14/2024 e-novica ZSSS (29. 2. 2024): Razpis za nacionalno tekmovanje za priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2024-2025«

13/2024 e-novica ZSSS (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

51/2023 e-novica ZSSS (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

43/2023 e-novica ZSSS (20. 10. 2023): Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi

42/2023 e-novica ZSSS (12. 10. 2023): Trije brezplačni spletni seminarji MDDSZ

 

 

 

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Vabljeni k ogledu!

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu 

Home page new – EndStress.eu

Evropa potrebuje direktivo, posvečeno psihosocialnim tveganjem na delovnih mestih. Izkušnje s slabo izvajanim Okvirnim sporazum evropskih socialnih partnerjev o stresu v zvezi z delom iz leta 2004 so dokazale potrebo po pravno zavezujočih nalogah na širšem področju psihosocialnih tveganj. Pomembno je, da se razširi domet in definicija tako, da bodo poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje).

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 15. in 16. oktobra 2024

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red, sprejeta na seji izvršnega odbora ETUC, 25. – 26. junij 2018

Evropski sporazum o stresu, povezanem z delom, 2004

Evropski sporazum o nasilju in nadlegovanju, 2007


Predlog ETUC za direktivo EU o psihosocialnih tveganjih, 2018 in 2024:

Resolucija ETUC o ukrepih za boj proti stresu in odpravljanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: priprava strategije EU za odpravo stresa in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, sprejeta 2018, v angleščini in Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, 2018, na tej povezavi, v slovenščini

ETUC resolution on specific demands for a European Directive on the prevention of psychosocial risks at work, 15. in 16. oktober 2024, v angleščini

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 15. in 16. oktober 2024, prevod ZSSS v slovenščino


E-novice ZSSS:

49/2024 e-novica ZSSS (22. 10. 2024): Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu

E-novica ZSSS št. 56 (13. 10. 2020): Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

E- novica ZSSS št. 45 (24. 9. 2018): Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami


21. 11. 2023

 

 

 

 

Poziv ETUC naj odločujoči politiki v EU zaščitijo delavce pred kožnim rakom zaradi UV žarkov na delovnih mestih na prostem v slovenščini na tej povezavi in v angleščini na tej povezavi

 

Heatwaves as an occupational hazard, The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities, raziskava ETUI, 2022 (v angleščini)

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

Anketa EU OSHA o najpogostejših karcinogenih na delovnih mestih v EU, 2023, na tej povezavi

 


25. 7. 2022

 

 

 

Kampanja ETUC, 25. 7. 2022: Evropa potrebuje varne najvišje temperature pri delu – Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

 


2018

Resolucija ETUC o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

Glej e-novico 48/2019 na tej povezavi

 

 


Aktualno:

15. 3. 2023: Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi in sklep RSK MDPŠ iz julija 2024 na tej povezavi

3. 8. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za določitev najvišje in najnižje temperature pri delu – dopolnitev pobude iz 7. 7. 2022, na tej povezavi

3. 8. 2022: 38/2022 e-novica ZSSS: Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

25. 7. 2022: Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

2021: publikacija ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard,
The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

7. 7. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za varovanje delavcev, ki delajo na prostem v času vročinskih valov, na tej povezavi

5. 7. 2022: Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi

23. 6. 2022: 32/2022 e-novica ZSSS: Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

7. junij 2022: Poziv ZSSS na MDDSZ za posodobitev predpisov za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

17. 6. 2022: Izjave Lučke Böhm, izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu v članku Gorazda Suhadolnika “Preživeti in delati v vročinskih valovih”, Finance, na tej povezavi

20. 6. 2022: 31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022


E-novice ZSSS:

40/2024 e-novica ZSSS (3. 9. 2024): Grški sindikati terjajo omejitve za delo na prostem med vročinskimi valovi

38/2024 e-novica ZSSS (8. 8. 2024): Prvi rezultati pozivov ZSSS za nove predpise o delu v visokih temperaturah

37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

33/2024 e-novica ZSSS (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

27/2024 e-novica ZSSS (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

24/2024 e-novica ZSSS (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

34/2023 e-novica ZSSS (16. 8. 2023): Vročina na delu – EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini

31/2023 e-novica ZSSS (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

30/2023 e-novica ZSSS (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

28/2023 e-novica ZSSS (3. 7. 2023): Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

27/2023 e-novica ZSSS (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

38/2022 e-novica ZSSS (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 35/2018 (11. 7. 2018): Izobraževalni film “Sonce na delu”

E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

E-novica ZSSS št. 45/2019 (16. 9. 2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest:

Glej stališča Predsedstva ZSSS (september 2019) na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

E-novica ZSSS 35/2021 (18. 6. 2021): Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

E-novica ZSSS 9/2022 (3. 3. 2022): Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost


Vse e-novice o vročini/temperaturi na delovnem mestu (v prostorih in na prostem) poišči na tej povezavi:

7/2015:  Prvi povzetek evropske ankete ESENER 2 iz oktobra 2014

21/2015: Ukrepi za zagotavljanje dostojnih pogojev bivanja – izmerimo temperature

22/2015: IRSD informira o potrebnih ukrepih v primeru visokih temperatur na delovnem mestu

24/2015: Visoke temperature ozračja in delovna mesta na prostem

28 /2015: Inšpekcija za delo: Visoke temperature na delovnem mestu

43/2015: Inšpektorat RS za delo o temperaturah v delovnih prostorih pri nizkih zunanjih temperaturah: 11.12.2012

 

23/2017: Ali je vaš delodajalec ocenil tveganje za nastanek kožnega raka in toplotni udar na delovnih mestih na prostem?

24/2017: Poklicne bolezni zaradi UV sevanja

29/2017: Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

30/2017: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

31/2017: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

32/2017: Kaj so vroči delovni prostori, kjer temperatura sme presegati +28 ˚C

75/2016: Poročilo EUROFOUND o rezultatih 6. evropske ankete o delovnih razmerah EWCS iz leta 2015

 

26/2018: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

31/2018: Opomnik: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

35/2018: Varno delo na soncu tudi to poletje

45/2018: Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

 

24/2019: Poročilo o delu IRSD za leto 2018

25/2019: Poročilo o delu ETUC 2015-2019

28/2019: Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

29/2019: Vabilo na 2. simpozij o vplivu vročine na delavce

33/2019: Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

34/2019: Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

45/2019: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

46/2019: Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

47/2019: Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

48/2019: Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

52/2019: Vabilo na posvet  ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

57/2019: O posvetu ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

 

35/2020: Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

43/2020: Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

24/2021: 15. maj 2021, svetovni dan podnebnih sprememb

35/2021: Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

39/2021: Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija