Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

  • avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
  • BUSINESSEUROPE  (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
  • Evropska komisija;
  • Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
  • nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo  in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.


Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih


E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Azbest

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Glej tudi: 

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

 

Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).

Slika: Smrti zaradi poklicnega raka, povzročenega z azbestom, EU 27, 2019 (ocena za EU 27 – 88.520 in za Slovenijo – 435 smrti); Vir: Strokovna revija The Lancet, okt. 2020

Komentar: Pravi vzrok mnogih azbestnih bolezni ni prepoznan, ker pri postavljanju diagnoze ni bila znana izpostavljenost bolnika azbestu zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha bolezni.

 

Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021

Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.

 

OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.

Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

_________________________________________

O nevarnostih azbesta:

Glej Informativni list o dejstvih v zvezi z azbestom, Roadmap on carcinogenes

 

                                                                       Iz publikacije HesaMag, št. 27, 2023

_________________________________________

Poklicne bolezni:

Po Pravilniku o poklicnih boleznih:

OPOMBA: Pravilnik v 4. členu določa: “Za poklicne bolezni s seznama poklicnih bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, se uporablja predpis, ki ureja pogoje za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merila za določitev višine odškodnine.”

Priloga 1 pa vseeno določa v skladu s priporočili EU naslednje azbestne poklicne bolezni:

301.21 Azbestoza

301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu

302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka

306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest

308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu

 

Po Pravilniku o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

azbestoza

bolezen plevre

pljučni rak

maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja

rak druge lokalizacije

_________________________________________

Veljavna slovenska mejna vrednost:

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.

Slovenska mejna vrednost je enaka trenutni EU mejni vrednosti. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Nižjo od evropske imajo v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/ cm3 na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm3 na 1 uro). Zunaj EU pa imata nižjo mejno vrednost zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).

OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm3. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili.)

OPOMBA: ZSSS je ministru za delo 26. 4. 2023 predlagala mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm3, na tej povezavi

_________________________________________

Aktualno – predlogi za ostrejšo mejno vrednost v EU in Sloveniji:

28. 6. 2023: Novica Evropske komisije: Boljša zaščita delavcev pred azbestom: Komisija pozdravlja politični dogovor o reviziji predpisov EU

Komisija pozdravlja politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami o predlogu Komisije za posodobitev direktive EU o azbestu pri delu.

To je pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu. To je del celovitega pristopa Komisije za boljšo zaščito ljudi in okolja pred azbestom ter zagotovitev prihodnosti brez azbesta.

Azbest je zelo nevarna snov, ki povzroča raka in je še vedno prisotna v številnih stavbah ter je vzrok za številne smrti v EU, ki se jim je mogoče izogniti. V skladu s političnim dogovorom in najnovejšimi znanstvenimi dokazi bodo nova pravila zagotovila, da v prehodnem obdobju noben delavec ne bo izpostavljen koncentraciji več kot 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (f/cm³). To je desetkrat manj od prejšnje mejne vrednosti izpostavljenosti.

Po tem prehodnem obdobju so se Evropski parlament in države članice EU dogovorili o tako imenovanem “dvojnem modelu”, ki državam članicam omogoča, da izbirajo med:

  • mejno vrednostjo, ki je enaka 0,01 vlakna na cm³, vključno s tanjšimi azbestnimi vlakni, ali
  • mejno vrednostjo, ki je enaka 0,002 vlakna na cm³, brez vključitve tanjših azbestnih vlaken.

Komisija bo državam članicam zagotovila smernice za lažje izvajanje revidirane direktive, ki bodo zajemale vidike, kot so prehod na sodobnejše metode štetja vlaken, programi usposabljanja in osebna zaščitna oprema.

Sporazum vključuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko prešle na sodobnejšo in občutljivejšo metodo za štetje azbestnih vlaken, in sicer s sedanje mikroskopije s faznim kontrastom na elektronsko mikroskopijo.

Potem ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo EU vključijo v nacionalno zakonodajo.

Povezava na novico

Celoviti dokumenti Evropske komisije na tej povezavi

_________________________________

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini

 

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final

Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos

    • sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;
    • predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.

_________________________________

MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!

Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi

OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.

PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).

 

 

 

 

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest

 

 

_________________________________________

Stališča ZSSS o azbestu:

ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.

Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm3, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.

To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.

 

 

Vir slike: MDDSZ 20. 10. 2022

Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.

Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.

Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/m3, 26. 4. 2023, na tej povezavi

_________________________________________

Smernice za varno delo z azbestom v slovenščini:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)

 

Povzetek za inšpektorje za delo

Povzetek za delodajalce

Evropska kampanja proti azbestu 2006

Dodatek o položaju v različnih državah

 

 

 

 

 

_______________________________

Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

 

Dodatno posamezna poglavja:

Kazalo

Cilji

Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov

2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest

3.1. Obolevnost

Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih

Priloga 4: število izpostavljenih delavcev

Število izpostavljenih delavcev

Priloga 6: kako varno delati z azbestom

Podjetja, ki so uporabljala azbest

Predpisi o azbestu

 

Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022

 

_________________________________________

Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:

 

 

 

 

 

 

Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015.  Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.

 

Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.

 

 

 

 

Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

 

Pričanje o posledicah dela z azbestom do prepovedi azbestne proizvodnje v Sloveniji, 2023

 

Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo. 

Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni  zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.

Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi

  • Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
  • Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)

OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada. 

_________________________________________

100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:

Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia

OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.

_________________________________________

Azbest na svetovnem tržišču:

Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia

ZDA, novica 18. 3 2024: prepoved krizotilnega azbesta v ZDA od 18. 3. 2024 dalje, glej novico ameriških sindikatov AFL-CIO in poziv, naj oblasti v ZDA kmalu prepovedo tudi druge vrste azbesta

Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000

Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!

_________________________________________

Priročniki o varnem delu z azbestom:

Varno delo z azbestom, priročnik MDDSZ, 2002

Promocija zdravja za varno delo z azbestom, Glasnik KIMPDŠ, 2016

Varno odstranjevanje azbestcementne kritine, priročnik, KIMPDŠ, 2016

Video o varnem delu za krovce, KIMPDŠ, na tej povezavi

Splošno o azbestu, Janja Šešok, IVZ, 2006

Azbest v gradbeništvu, EU OSHA, Facts/Dejstva, 2004

 

 

 

_________________________________________

Predpisi o varnem delu z azbestom:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 10/2010)

Pravilnik o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo

 

 

 

 

 

 

O čem mora delodajalec usposobiti delavce, ki delajo z azbestom, IRSD, 20. 10. 2022

 

__________________________________________

Predpisi o varnem ravnanju z azbestom:

Pristojen organ: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih

Uredba o odlagališčih odpadkov

Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin

Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta – na SPOT

Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta | SPOT (gov.si)

Evidenca oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta 

Vir slike: IRSD 20. 10. 2022

_________________________________________

Mednarodni predpisi:

DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Konvencija ILO št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986, ratificirana 1992, (angleška verzija), (slovenska verzija)

_________________________________________

Publikacije in raziskave:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, 2016

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, 2007

Problem azbesta kot nevarnega proizvoda, diplomsko delo, Klementina Jezeršek, 2002

Azbestna problematika v Sloveniji, diplomsko delo, Nataša Bratuž, 2008

Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

_________________________________________

Kampanje:

Kampanja 28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu (Glej statistiko od 2006 dalje zbrano ob 28. aprilu!)

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022

Kampanja STOP poklicnemu raku, 2015

_________________________________________

E-novice ZSSS o azbestu:

16/2023 e-novica ZSSS (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

17/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

48/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

45/2017 e-novica ZSSS (25. 10. 2017: Svarilo: abrazivni pesek podjetja podjetja Eurogrit / Sibelco je onesnažen z azbestom

2/2016 e-novica ZSSS (6. 1. 2016): Delavci v belgijski azbestno-cementni industriji umrli v povprečju 21 let prej

22/2016 e-novica ZSSS (8. 4. 2016): Verificirane azbestne poklicne bolezni v Sloveniji v letu 2015

Informativni listi o karcinogenih 1

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih:

Septembra 2023 je bil posodobljen seznam informativnih listov Roadmap on carcinogens v slovenščini na 21 snovi in postopkov (dostop do celotnega seznama):

NAVODILO za dostop: S klikom na spodnji seznam se vam odpre dostop do informativnega lista za posamezno snov ali postopek – Informacijo najdete pod rdečim poljem z naslovom!

Abrazija (postopek)

Zgorevanje (postopek)

Akrilamid

Azbest

Benzen

Berilij

Etilenoksid

Formaldehid

Hidrazin

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju – vključno z CR(VI) spojinami

Izpušni plini dizelskih motorjev

Kadmij

Lesni prah

Nikelj

Odpadna mineralna olja

Policiklični aromatski ogljikovodiki – PAO

Prah kristalnega kremena

Šestvalentni krom

Svinec

Trikloretilen

Vinilklorid


Primer informativnega lista (pred septembrom 2023):

Azbest

Benzen

Bisfenoli iz zbirke podatkov NIJZ

Formaldehid

Ftalati iz zbirke podatkov NIJZ

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI in krom VI  iz zbirke podatkov NIJZ

Parabeni iz zbirke podatkov NIJZ

Policiklični aromatski ogljikovodiki in PAH iz zbirke podatkov NIJZ

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Informativni listi o karcinogenih

Informativni listi o karcinogenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Karcinogeni / mutageni / teratogeni

Karcinogeni /mutageni / teratogeni

 

 

 

 

 

Tony Musu, samostojni raziskovalec  Evropskega sindikalnega inštituta ETUI – s svojim znanjem o nevarnih kemikalijah pomaga graditi stališča evropskih sindikatov in med njimi tudi ZSSS v zvezi z nevarnimi snovmi. Je tudi član posvetovalnega organa Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Njegovo delo neposredno učinkuje na nastajanje evropske zakonodaje. 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Informativni listi o 18 karcinogenih

Stavki o nevarnosti 

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Kampanja ETUC: STOP poklicnemu raku

Kampanja VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

 

______________________________________________________________

Karcinogene, ki povzročajo raka, delimo na fizikalne (npr. UV sevanje sončnih žarkov in rentgenski žarki), kemične (npr. aflatoksine, heterociklične aromatske amine, benzopirene, N-nitrozamine, katrane in akrilamid) in biološke (npr. virus hepatitisa B, virus Epstein-Barr, HTLV-1 in HIV) dejavnike. Rakotvorni so lahko tudi industrijski procesi (npr. abrazivni prah med vrtanjem, hlapi pri varjenju ali dizel motorjih). Vsaka država v nacionalnih predpisih določi seznam karcinogenov in mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti delavcev na delovnem mestu, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Ti seznami pa praviloma ne določajo vseh karcinogenov, ki jih je na podlagi znanstvenih dognanj Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razdelila na štiri skupine:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 113).

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka  (na seznamu jih je 66).

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 285).

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni razvrstljiva kot rakotvorna za človeka (na seznamu jih je 505).

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka (na seznamu je 1).

 

Mutagen: Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

Teratogen: Je vsak dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

 

POZOR: Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

_______________________________________________________________

Piktogram, ki na etiketi kemikalije opozarja na karcinogen, mutagen ali teratogen:

_______________________________________________________________

Stavki o nevarnosti na varnostnem listu, ki opozarjajo na karcinogen:

H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

_______________________________________________________________

Obveznosti delodajalca:

Glej Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

_____________________________________________________________________

Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Kampanja ETUC in ZSSS STOP POKLICNEMU RAKU

Kampanja “Ne izgubljajmo časa”  o smrtonosnosti vdihljivega kristalnega kremena

Kampanja “Ne  izgubljajmo časa” o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev 

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

Evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Video za ozaveščanje: Napo in skriti ubijalci, EU OSHA


Kremenov prah

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Avstralski kamnosek, ki je leta 2019 enako kot njegov brat umrl zaradi silikoze – iz avstralske kampanje STOPKILLERSTONE.COM.AU, katere namen je prepoved v Avstraliji umetnega kamna, popularnega za pulte v kuhinjah. Avstralska kampanja opozarja na super droben prah, ki lebdi v zraku po cele tedne in ga delavci vdihujejo. Je bolj nevaren od naravnega kremena. Delavci obolevajo zaradi silikoze bistveno mlajši (že kmalu po 30. letu starosti). Bolezen je neozdravljiva, edina možna pomoč je transplantacija pljuč. Tudi sindikati iz ZDA in EU poročajo o skokovitem porastu silikoze povsod, kjer se uporablja umetni kamen.

Avstralski video o smrtonosnosti silikoze

 

 


Azbest

Glej tudi: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Azbest, katerega proizvodnja in uporaba je prepovedana od sredine 1990-tih let, zaradi dolge latentne dobe še vedno povzroča največ umiranja zaradi poklicnih bolezni. Azbest pa je vgrajen tudi v številne objekte in se lahko sprošča pri prenovah ter še vedno ogroža ljudi.

Glej:

Praktični priročnik v zvezi z azbestom pri delu

Učinki azbesta na zdravje delavci

Vpliv azbesta na zdravje inspektorji

 Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu  i

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

https://www.gov.si/teme/azbest/http://www.mddsz.gov.si/

http://www.cilizadelo.si/si/search/?q=azbesthttp://www.cilizadelo.si

http://www.epa.gov/asbestos/

http://www.hse.gov.uk/asbestos/

Varno delo z azbestom za krovce

___________________________________________________________

Publikacije Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI):

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Rakotvorne snovi, za katere bi morale veljati zavezujoče omejitve izpostavljenosti delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Seznam nevarnih zdravil (HMP) ETUI, ki vključuje citotoksične snovi in temelji na sistemu razvrščanja rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi v skladu z uredbo EU o sistemu razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij,  Ian Lindsley in Tony Musu, v angleščini, 2022

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, ZSSS in ETUI, v slovenščini

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ, ZSSS in ETUI, v slovenščini

 

 

 

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

Predstavitev publikacije ETUI o nevarnih zdravilih iz leta 2022: 

Delavci, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom ali nevarnim zdravilom, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v smislu nedavno sprejete direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (CMRD – Direktiva (EU) 2022/431), morajo biti s strani delodajalcev deležni posebnega usposabljanja, da bi preprečili tveganje škodljivih učinkov na njihovo zdravje.

Da bi delodajalcem pomagala izpolniti njihove obveznosti, mora Evropska komisija do konca leta 2022 objaviti evropske smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili pri delu, vključno s citotoksičnimi snovmi, najpozneje do 5. aprila 2025 pa mora pripraviti opredelitev in oblikovati okvirni seznam nevarnih zdravil, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Cilj tega poročila ETUI in vključenega seznama je ugotoviti, katera nevarna zdravila spadajo na zakonodajno področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih ali snoveh strupenih za razmnoževanje v Evropi, tako da bodo uporabniki evropskih smernic iz leta 2022 vedeli, za katera nevarna zdravila sploh veljajo, in sicer precej pred okvirnim seznamom Komisije, ki bo objavljen šele enkrat do leta 2025.

POJASNILO: Revizija direktive EU 2022/431 – 9. marca 2022 – od delodajalcev zahteva, da vse zaposlene, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, obveščajo in usposabljajo o preprečevanju zdravstvenih tveganj, kadar jih proizvajajo, prevažajo, pripravljajo v tovarnah in lekarnah, injicirajo bolnikom, čistijo njihove ostanke in zagotavljajo njihovo varno odstranjevanje. V Evropi je skupno prizadetih skoraj 13 milijonov delavcev, od tega 7,3 milijona medicinskih sester! “Cilj boja, ki ga že več let vodimo na evropski ravni za vključitev nevarnih zdravil v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali za razmnoževanje strupenim snovem, je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o tveganjih za nastanek z delom povezanih rakov, pa tudi uskladiti in okrepiti njihovo preprečevanje,” pojasnjuje Tony Musu. 

Vpliv reprotoksičnih snovi: Poklicna izpostavljenost tem nevarnim zdravilom lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot so težave z dihanjem, izpadanje las, izguba okusa ali različne vrste okužb.

Direktiva prvič vključuje tudi tveganja za reproduktivno zdravje. Izpostavljenost tem tako imenovanim reprotoksičnim snovem na delovnem mestu, katerih posledice so kratkoročno nevidne, lahko sčasoma povzroči tragedijo. Takšne posledice vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, erektilno disfunkcijo, motnje menstrualnega cikla ali cikla jajčnikov, splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali rojstvo otrok z nizko porodno težo, prirojene malformacije in celo motnje v razvoju otrok.

___________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

___________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku