51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji

Slovenski anketiranci so aprila in maja 2022 poročali, da so v zadnjih 12 mesecih opazili pojav ali poslabšanje naslednjih zdravstvenih težav: splošna utrujenost (36 %), glavoboli in težave z očmi (30 %), kostno-mišične težave (28 %), stres, depresija in tesnoba (25 %), nalezljive bolezni (24 %), nezgode ali poškodbe pri delu ( 5 %), druge zdravstvene težave (34 %).

Obveščamo vas o vseevropski anketi »Flash Eurobarometer – OSH Pulse / Pulz varnosti in zdravja pri delu”, ki jo je naročila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), da bi dobila vpogled v varnost in zdravje pri delu v EU po pandemiji. Anketiranje je potekalo od 25. 4. do 23. 5. 2022 in je zajelo 25.683 zaposlenih iz EU, Islandije in Norveške. V Sloveniji je bilo anketiranih 1.007 zaposlenih.

Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.

Največji delež anketirancev iz EU – kar 46 % – poroča o izpostavljenosti hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom. Slovenija sodi v skupino sedmih držav, ki presegajo EU povprečje, saj je ta dejavnik tveganja navedlo 51 % slovenskih anketirancev.

Slabo komunikacijo in nizko raven sodelovanja v organizaciji je izpostavilo 26 % anketirancev iz EU in 22 % anketirancev iz Slovenije, medtem ko je 18 % anketirancev iz EU in Slovenije poročalo o pomanjkanju avtonomije ali pomanjkanju vpliva na tempo dela ali delovne procese.

V EU je 89 % vprašanih odgovorilo, da pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo; ta delež se giblje od 78 % na Portugalskem do 97 % na Švedskem, medtem ko v Sloveniji znaša 90 %.

O tem, da njihova organizacija uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen, poroča 30 % anketirancev iz EU in 18 % anketirancev iz Slovenije. Uporabo digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov) omenja 27 % anketirancev iz EU in 33 % slovenskih anketirancev, med tem ko  jih 25 % v EU in Sloveniji odgovarja, da se te naprave uporabljajo za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

Delež anketirancev, ki pravi, da se digitalne naprave uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov je najvišji v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem (od 29 % do 31 %) ter najnižji na Češkem, v Franciji in na Švedskem (od 13 do 14 %); v Sloveniji ta delež znaša 19 %, kolikor znaša tudi povprečje EU.

Poleg tega je 7 % anketirancev iz EU odgovorilo, da digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka. O tem je poročalo kar 26 % anketiranih zaposlenih iz Luksemburga in Nizozemske, 9 % iz Slovenije ter le 3 % vprašanih iz Češke, Danske, Estonije, Francije in Švedske.

V EU 28 % anketirancev ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z zdravjem kolegov in sodelavcev iste starosti kot »zelo dobro«, medtem ko jih 51 % meni, da je »dobro«. Ta delež je najnižji v Latviji in na Slovaškem (62 % odgovorov »dobro« in »zelo dobro«), najvišji pa na Poljskem in Malti (91 % oziroma 92 %), medtem ko v Sloveniji ta delež znaša 80 % (33 % jih opisuje svoje zdravje kot »zelo dobro« in 47 kot »dobro«).

Anketiranci iz EU so razdeljeni glede mnenja o tem, ali bi razkritje njihovega duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo poklicno pot; 50 % vprašanih se s to trditvijo strinja, za razliko od 45 % tistih, ki se s z njo ne strinja. Tudi slovenski anketiranci so razdeljeni, saj jih 45 % meni, da bi imelo takšno razkritje negativne posledice na njihovo poklicno pot, medtem ko jih 52 % meni nasprotno. V enajstih državah članicah EU se večina anketirancev strinja, da bi razkritje duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo kariero. Delež tistih, ki se s tem strinjajo, je še zlasti visok v Italiji (63 %), na Cipru (66 %), v Grčiji (66 %) in Franciji (68 %).

V EU se 81 % anketirancev strinja, da je izvajanje varnostnih pravil na delovnem mestu koristno, medtem ko jih 10 % odgovarja, da izvajanje varnostnih pravil otežuje delo; 4 % je takih, ki menijo, da sta oba odgovora pravilna, 4 % pa jih trdi, da na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil. Slovenski anketiranci so odgovarjali podobno: 82 % jih je menilo, da je izvajanje varnostnih pravil dobro; 7 % jih je menilo, da njihovo izvajanje otežuje delo; 4 % jih je trdilo, da sta oba odgovora pravilna in po mnenju 6 % na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil.

O ukrepih za ozaveščanje in informiranje o varnosti in zdravja pri delu je poročalo 59 % anketirancev iz EU in 64 % iz Slovenije. Najbolje so se na tem področju odrezale Finska (73 %), Malta (74 %) in Irska (77 %).

Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.

Zbirno poročilo o rezultatih ankete v angleščini na tej povezavi

Infografika v angleščini s pregledom glavnih ugotovitev na tej povezavi

50/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Sejem Varnost & preventiva 2022, 13. in 14. oktober 2022

Kot smo vas obvestili v e-novici št. 44/2022, bo 13. in 14. 20222 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Dunajska 18) sejem Varnost & preventiva, največji  dogodek na področju varnosti pri delu in varstva pred požarom v zadnjih letih.

Vstop je brezplačen. Program najdete na tej povezavi.

Na sejmu bo več kot 30 razstavljavcev. V forumskem delu sejma bodo vsako polno uro različne predstavitve in sicer o:
– poklicu varnostnega inženirja,
– gasilski šoli,
– dobri praksi na področju prenašanja bremen in
– programih različnih razstavljavcev na sejmu.

Na zunanji ploščadi bo mogoče videti:

Prvi dan, 13. 10. 2022:
ob 11.00: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon
ob 13.00: Predstavitev primerov dobre prakse s področja preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (obvezna je prijava na tej povezavi)
16.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov

Drugi dan, 14. 10. 2022:
ob 11.30: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon.
ob 13.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov

49/2022 e- novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

Obveščamo vas o izjavi za javnost predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela:

IZJAVA ZSSS OB 7. OKTOBRU 2022, SVETOVNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela opozarja, da se pri mnogih delodajalcih sindikalni zaupniki in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu srečujejo z nedostojno ignoranco vodilnih, ki ne želijo sprejeti pozivov delavskih predstavnikov k dodatnim ukrepom za varno in zdravo delo. Čeprav mednarodna stroka opozarja na pomen posvetovanj delodajalca z delavci, ki dejansko delajo na delovnih mestih z visokim tveganjem, pa marsikje z napuhom zavračajo opozorila zaposlenih, češ da primernost varnostnih protokolov presojajo zgolj strokovnjaki.

Podobno je bilo tudi v primerih nekaterih večjih industrijskih nezgod v preteklih letih, ko je umrlo večje število delavcev. Končalo se je z nedostojnim zvračanjem odgovornosti kar na umrle delavce same, ki naj bi zagrešili človeško napako.

In to kljub temu, da v Evropski uniji veljajo predpisi, ki temeljijo na načelu, da je vsako tveganje na delovnih mestih mogoče predvideti in zato tudi preprečiti. Tudi človeško napako je mogoče predvideti in s strokovno zasnovanimi protokoli varnega dela preprečiti.

V imenu dostojnosti od ustreznih inšpekcijskih služb pričakujemo, da tudi po pogovoru z zaposlenimi in ne le z od delodajalca pooblaščenimi službami raziščejo organizacijske vzroke za kolektivne nezgode pri delu s smrtnim izidom, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov pri delodajalcu in podajo predloge za dopolnitev predpisov, da se podobna tragična nezgoda nikoli več ne ponovi.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

_____________________________________

Dodatno:

8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

47/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti nas je zaprosilo, da vam posredujemo naslednje vabilo:

Obravnava tveganj zaradi izpostavljenosti azbestu je bistvenega pomena za varovanje zdravja ljudi in okolja ter zagotavljanje dostojnih življenjskih in delovnih razmer. Zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira spletni seminar Azbest v delovnem okolju, ki bo potekal v četrtek, 20. oktobra 2022, od 13.00 do 15.45.

Vljudno vabljeni!

47/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): 9. kongres ZSSS, 4. oktober 2022

Obveščamo vas, da bo v torek, 4. oktobra 2022 v Ljubljani 9. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo izvolil vodstvo ZSSS za obdobje 2022-2027, posodobil statut ZSSS,  sprejel poročilo o delu ZSSS v obdobju med 8. in 9. kongresom (2017-2022) ter določil Programske usmeritve za delo ZSSS v obdobju 2022–2027.

Geslo 9. kongresa ZSSS je: Solidarno. Za socialno pravičnost!

V poročilu o opravljenem delu med obema kongresoma  je tudi poglavje, kaj je ZSSS naredila na področju varnosti in zdravja pri delu – med drugim tudi o podpori delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v obliki e-novic in spletne strani ZSSSzaupnikVZD. Poročamo o kampanjah ozaveščanja in o kampanjah za boljše predpise ter o vlogi ZSSS pri prenovi predpisov. V programskih usmeritvah pa so med drugimi zapisane naloge, ki jih bo ZSSS za varnost in zdravje pri delu morala izpeljati do leta 2027.

Kongres je najvišji organ ZSSS in se sklicuje najmanj vsako peto leto. Delegati kongresa so:
• člani predsedstva Zveze,
• člani nadzornega odbora Zveze,
• delegati, ki jih izvolijo sindikati dejavnosti.

Delegatom na kongresu voščimo uspešno delo!

Podrobnosti o kongresu, vključno z vsemi dokumenti na spletni strani: https://www.zsss.si/9-kongres-zsss/

46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

V e-novici ZSSS št. 21/2022 smo vas obvestili o hudi kolektivni nezgodi pri delu 12. 5. 2022 v kemični tovarni Melamin d. d. Kočevje, v kateri je umrlo sedem delavcev. Njihova smrt nas je pretresla, nezgoda pa je sprožila civilno iniciativo okoliškega prebivalstva za preselitev nevarne proizvodnje iz Kočevja, saj naj bi le posredovanje gasilcev preprečilo še večjo eksplozijo, ki bi lahko zravnala pol mesta. Nezgoda, ki se ne bi smela zgoditi… Nezgoda, ki je ne smemo pozabiti. Nezgoda, zaradi katere se naj predpisi popravijo tako, da se ne bi nikoli več ponovila. Odkriti je treba njene prave organizacijske vzroke in je ne pripisati zgolj “človeškemu dejavniku”.

Ker je podjetje Melamin obrat večjega tveganja za okolje (SEVESO), je v preteklih štirih mesecih v skladu s 5. odstavkom 246. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Melaminu potekal inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), Inšpektorata RS za delo, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata za infrastrukturo ter Urada za kemikalije. Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru IRSOP bo pripravila njihovo skupno poročilo. Organ, priglašen pri Evropski komisiji, ki mora v skladu s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti ugotavljati skladnost s predpisanimi zahtevami v zakonodaji EU, pa je baje Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana. Skupnega inšpekcijskega poročila še ni.

A Inšpektorat RS za delo nas je že obvestil o rezultatih svojega nadzora. Opravil ga je ne le v Melaminu ampak tudi pri vseh drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v kolektivni nezgodi pri delu. Ukrepi IRSD so bili:

1. upravna odločba, ki se je nanašala na prijavo eksplozije na IRSD ter na priglašeni organ, ki naj v nadaljevanju raziskave poda mnenje o vzroku za nastanek eksplozije,
2. odločba o prekršku z izrekom opomina, ki se je nanašala na pisni sporazum po 39. členu ZVZD-1, saj Melamin tega dokumenta ni imel sklenjenega z zunanjimi delodajalci, ki so v času eksplozije opravljali delo na lokaciji družbe Melamin,
3. naznanilo pristojnemu tožilstvu kaznivega dejanja zaradi neravnanja po predpisih in tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih, kar naj bi privedlo do eksplozije in smrti sedmih delavcev,
4. uvedeni postopki o prekršku pri drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v tej eksploziji.

O nadaljnjih inšpekcijskih ugotovitvah vas bomo sproti obveščali.

Več na:

Dopis IRSD o rezultatih nadzora v Melamin Kočevje, 28. 9. 2022

Pravilnik o prozieksplozijski zaščiti

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

Dodatno:

1. Spremni dopis IRSOP k skupnemu poročilu, 3. 10. 2022, na tej povezavi
2. IRSOP 28. 9. 2022 – Poročilo o inšpekcijskem nadzoru obrata večjega tveganja za okolje Melamin d. d. Kočevje, zaradi večje nesreče dne 12. 5. 2022, na tej povezavi
3. 8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

45/2022 e-novica ZSSS (27. 9. 2022): Prva tri leta certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

Dobitniki pristopnih in naprednih certifikatov DOD, 27. 9. 2022

S svečano podelitvijo pristopnih in tudi nekaj že naprednih certifikatov Družbeno odgovoren delodajalec v ljubljanskem Grand Hotel Unionu se je 27. 9. 2022 zaključil triletni projekt, v katerem je v proces certificiranja vstopilo 200 slovenskih delodajalcev, ki zaposlujejo kar 38.505 delavcev. Ta podjetja so z vključitvijo v certificiranje vzpostavila lastno pot družbene odgovornosti, ki naj krepi organizacijsko kulturo in ugled zaposlovalčeve znamke – ne le v poslovnem okolju ampak predvsem pri lastnih zaposlenih.  V preteklih treh letih se je močno povečala informiranost in ozaveščenost podjetij in drugih delovnih organizacij na področju družbene odgovornosti. Inštitut Ekvilib kot nosilec certifikata je prepričan, da to zagotavlja njegovo prihodnost v Sloveniji tudi po zaključku projekta, ko je bilo certificiranje za sodelujoče delodajalce zastonj. Projekt »Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec« sta namreč sofinancirala Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec smo vam predstavili v naših e-novicah št. 5/2020 in  8/2020. Seznanili smo vas, da je nosilec projekta Inštitut Ekvilib, znan po že uveljavljenem certifikatu Družini prijazno podjetje, in da je eden od projektnih partnerjev tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlogo partnerja v projektu je ZSSS sprejela, ker smo v vsaki fazi certificiranja želeli zagotoviti aktivno vlogo zaposlenih in njihovih predstavnikov in ker smo v certifikat družbene odgovornosti želeli vključiti tudi varnost in zdravje pri delu in preprečevanje podnebnih sprememb. Takole smo projekt leta 2020 predstavili na spletni strani ZSSS: “Projekt certifikat Družbeno odgovorni delodajalec (DOD) bo skozi zastavljene aktivnosti celovito izboljšal družbeno odgovorno (DO) upravljanje podjetij in organizacij. Projekt naslavlja družbene in okoljske izzive ter podjetjem ter organizacijam ponuja ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne in povečevali pozitivne vplive na gospodarstvo, družbo in okolje. Certifikat bo preko nabora ukrepov ponujal delodajalcem priložnosti za izboljšanje na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, varnosti in zdravja na delovnem mestu, medgeneracijskem sodelovanju in na vsebinah, kot so etično vodenje in nediskriminacija na delovnem mestu. Na takšen način se bodo v posameznih podjetjih izboljšali delovni pogoji, vzpostavile fleksibilne oblike organiziranosti dela, dvignil nivo pozitivne organizacijske klime in delovne kulture, s čimer se bo vzpostavilo privlačno okolje za delo.”

Kako poteka certificiranje? Delodajalec s pomočjo zunanjega Ekvilibovega revizorja v prvih šestih mesecih po posvetovanju s predstavniki zaposlenih ter po informiranju vseh zaposlenih izvede uvodno načrtovanje in 12 temeljnih ukrepov družbene odgovornosti. Tako pridobi pristopni certifikat. Nato pa ima 36 mesecev časa za pridobitev naprednega certifikata z izvedbo izbranih ukrepov – izbirajo lahko med štirimi področji družbene odgovornosti:

1. celostno naslavljanje družbene odgovornosti v okviru organizacijskega upravljanja,
2. usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja,
3. medgeneracijsko sodelovanje in
4. varnost in zdravje pri delu (zdravju prijazne izboljšave delovnega in organizacijskega okolja).

Izkušnje kažejo, da zaposleni, katerih mnenje se išče in upošteva v procesu certificiranja, dejansko poročajo o izboljšanju organizacijske klime, čeprav delodajalci praviloma na začetku izberejo zgolj eno področje družbene odgovornosti. Le največji se takoj odločijo za pridobitev krovnega certifikata z vseh štirih področij. Certifikatu voščimo, da se bo obdržal, zaposlenim pa, da bo postopoma njihov delodajalec stopnjeval svojo družbeno odgovornost s pridobitvijo krovnega certifikata DOD!

Več o certifikatu na tej povezavi

Seznam imetnikov certifikata na tej povezavi

43/2022 e-novica ZSSS (13. 9. 2022): Evropski teden mobilnosti 2022, 16. – 22. 9. 2022

Letošnji, že 20. evropski teden mobilnosti bo potekal od 16. do 22. septembra 2022 in se bo tradicionalno sklenil z dnevom brez avtomobila. Geslo Trajnostno povezani poudarja, da je kakovost bivanja v skupnosti odvisna od dobre dostopnosti do dobrin in storitev tudi z raznovrstnimi alternativami osebnemu motornemu prevozu. Poziva k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza. Opozarja na nujnost sprememb potovalnih navad in preusmeritev k aktivni in trajnostni mobilnosti.

Dan brez avtomobila 22. 9. 2022 poziva: “Pelji se z javnimi prevoznimi sredstvi, kolesom ali peš vsakič, ko je to mogoče.”

Statistični urad RS opozarja, da  so 67 % poti prebivalci Slovenije leta 2021 opravili z avtomobili, 26 % pa peš ali s kolesom in le 3 % z javnim prevozom. Na 75 % poti na delo ali z dela smo se peljali z avtomobili. Te smo najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih smo zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti). Na delo smo se peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki. Javnega prevoza največkrat nismo uporabili, ker bi za pot do službe porabili preveč časa (33 %) ali pa ker javni prevoz ne vozi v času odhoda na delo oz. z dela (36 %). Skoraj nikogar pa od uporabe ni odvrnila (previsoka) cena vozovnice.

Kdo organizira in zakaj Evropski teden mobilnosti

Tema za leto 2022

Zakaj toliko hrupa zaradi prometa?

Kako lahko moja mobilnost reši stvari?

SURS o 20. evropskem tednu mobilnosti