Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

V e-novici ZSSS št. 21/2022 smo vas obvestili o hudi kolektivni nezgodi pri delu 12. 5. 2022 v kemični tovarni Melamin d. d. Kočevje, v kateri je umrlo sedem delavcev. Njihova smrt nas je pretresla, nezgoda pa je sprožila civilno iniciativo okoliškega prebivalstva za preselitev nevarne proizvodnje iz Kočevja, saj naj bi le posredovanje gasilcev preprečilo še večjo eksplozijo, ki bi lahko zravnala pol mesta. Nezgoda, ki se ne bi smela zgoditi… Nezgoda, ki je ne smemo pozabiti. Nezgoda, zaradi katere se naj predpisi popravijo tako, da se ne bi nikoli več ponovila. Odkriti je treba njene prave organizacijske vzroke in je ne pripisati zgolj “človeškemu dejavniku”.

Ker je podjetje Melamin obrat večjega tveganja za okolje (SEVESO), je v preteklih štirih mesecih v skladu s 5. odstavkom 246. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Melaminu potekal inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), Inšpektorata RS za delo, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata za infrastrukturo ter Urada za kemikalije. Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru IRSOP bo pripravila njihovo skupno poročilo. Organ, priglašen pri Evropski komisiji, ki mora v skladu s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti ugotavljati skladnost s predpisanimi zahtevami v zakonodaji EU, pa je baje Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana. Skupnega inšpekcijskega poročila še ni.

A Inšpektorat RS za delo nas je že obvestil o rezultatih svojega nadzora. Opravil ga je ne le v Melaminu ampak tudi pri vseh drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v kolektivni nezgodi pri delu. Ukrepi IRSD so bili:

  1. upravna odločba, ki se je nanašala na prijavo eksplozije na IRSD ter na priglašeni organ, ki naj v nadaljevanju raziskave poda mnenje o vzroku za nastanek eksplozije,
  2. odločba o prekršku z izrekom opomina, ki se je nanašala na pisni sporazum po 39. členu ZVZD-1, saj Melamin tega dokumenta ni imel sklenjenega z zunanjimi delodajalci, ki so v času eksplozije opravljali delo na lokaciji družbe Melamin,
  3. naznanilo pristojnemu tožilstvu kaznivega dejanja zaradi neravnanja po predpisih in tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih, kar naj bi privedlo do eksplozije in smrti sedmih delavcev,
  4. uvedeni postopki o prekršku pri drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v tej eksploziji.

O nadaljnjih inšpekcijskih ugotovitvah vas bomo sproti obveščali.

Več na:

Dopis IRSD o rezultatih nadzora v Melamin Kočevje, 28. 9. 2022

Pravilnik o prozieksplozijski zaščiti

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

 

Dodatno:

  1. Spremni dopis IRSOP k skupnemu poročilu, 3. 10. 2022, na tej povezavi
  2. IRSOP 28. 9. 2022 – Poročilo o inšpekcijskem nadzoru obrata večjega tveganja za okolje Melamin d. d. Kočevje, zaradi večje nesreče dne 12. 5. 2022, na tej povezavi
  3. 8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

Prva tri leta certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

45/2022 e-novica ZSSS (27. 9. 2022): Prva tri leta certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

 

Dobitniki pristopnih in naprednih certifikatov DOD, 27. 9. 2022

 

S svečano podelitvijo pristopnih in tudi nekaj že naprednih certifikatov Družbeno odgovoren delodajalec v ljubljanskem Grand Hotel Unionu se je 27. 9. 2022 zaključil triletni projekt, v katerem je v proces certificiranja vstopilo 200 slovenskih delodajalcev, ki zaposlujejo kar 38.505 delavcev. Ta podjetja so z vključitvijo v certificiranje vzpostavila lastno pot družbene odgovornosti, ki naj krepi organizacijsko kulturo in ugled zaposlovalčeve znamke – ne le v poslovnem okolju ampak predvsem pri lastnih zaposlenih.  V preteklih treh letih se je močno povečala informiranost in ozaveščenost podjetij in drugih delovnih organizacij na področju družbene odgovornosti. Inštitut Ekvilib kot nosilec certifikata je prepričan, da to zagotavlja njegovo prihodnost v Sloveniji tudi po zaključku projekta, ko je bilo certificiranje za sodelujoče delodajalce zastonj. Projekt »Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec« sta namreč sofinancirala Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec smo vam predstavili v naših e-novicah št. 5/2020 in  8/2020. Seznanili smo vas, da je nosilec projekta Inštitut Ekvilib, znan po že uveljavljenem certifikatu Družini prijazno podjetje, in da je eden od projektnih partnerjev tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlogo partnerja v projektu je ZSSS sprejela, ker smo v vsaki fazi certificiranja želeli zagotoviti aktivno vlogo zaposlenih in njihovih predstavnikov in ker smo v certifikat družbene odgovornosti želeli vključiti tudi varnost in zdravje pri delu in preprečevanje podnebnih sprememb. Takole smo projekt leta 2020 predstavili na spletni strani ZSSS: “Projekt certifikat Družbeno odgovorni delodajalec (DOD) bo skozi zastavljene aktivnosti celovito izboljšal družbeno odgovorno (DO) upravljanje podjetij in organizacij. Projekt naslavlja družbene in okoljske izzive ter podjetjem ter organizacijam ponuja ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne in povečevali pozitivne vplive na gospodarstvo, družbo in okolje. Certifikat bo preko nabora ukrepov ponujal delodajalcem priložnosti za izboljšanje na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, varnosti in zdravja na delovnem mestu, medgeneracijskem sodelovanju in na vsebinah, kot so etično vodenje in nediskriminacija na delovnem mestu. Na takšen način se bodo v posameznih podjetjih izboljšali delovni pogoji, vzpostavile fleksibilne oblike organiziranosti dela, dvignil nivo pozitivne organizacijske klime in delovne kulture, s čimer se bo vzpostavilo privlačno okolje za delo.”

Kako poteka certificiranje? Delodajalec s pomočjo zunanjega Ekvilibovega revizorja v prvih šestih mesecih po posvetovanju s predstavniki zaposlenih ter po informiranju vseh zaposlenih izvede uvodno načrtovanje in 12 temeljnih ukrepov družbene odgovornosti. Tako pridobi pristopni certifikat. Nato pa ima 36 mesecev časa za pridobitev naprednega certifikata z izvedbo izbranih ukrepov – izbirajo lahko med štirimi področji družbene odgovornosti:

  1. celostno naslavljanje družbene odgovornosti v okviru organizacijskega upravljanja,
  2. usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja,
  3. medgeneracijsko sodelovanje in
  4. varnost in zdravje pri delu (zdravju prijazne izboljšave delovnega in organizacijskega okolja).

Izkušnje kažejo, da zaposleni, katerih mnenje se išče in upošteva v procesu certificiranja, dejansko poročajo o izboljšanju organizacijske klime, čeprav delodajalci praviloma na začetku izberejo zgolj eno področje družbene odgovornosti. Le največji se takoj odločijo za pridobitev krovnega certifikata z vseh štirih področij. Certifikatu voščimo, da se bo obdržal, zaposlenim pa, da bo postopoma njihov delodajalec stopnjeval svojo družbeno odgovornost s pridobitvijo krovnega certifikata DOD!

Več o certifikatu na tej povezavi

Seznam imetnikov certifikata na tej povezavi

 

Sejemski dogodek Varnost & Preventiva 2022, 13. in 14. oktober 2022

44/2022 e- novica ZSSS (22. 9. 2022): Sejemski dogodek Varnost & Preventiva 2022, 13. in 14. oktober 2022

Obveščamo vas, da bo 13. in 14. oktobra 2022 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani kongresno sejemski dogodek Varnost & Preventiva 2022, ki ga organizira Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju s Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Gre za največji dogodek na področju varnosti pri delu in varstva pred požarom v zadnjih letih.

____________________

Kongresni del dogodka bo imel v dveh dneh veliko tematik na področju varnosti pri delu:

– Okrogla miza: Statusni položaj inženirja varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji

– Delavnica »Vzdrževanje opreme za delo na višini«

– Delavnica »Varno vzdrževanje el. vozil« 

– Mednarodna konferenca – Modul 1: Varnost pri delu

– Podelitev nagrade in priznanj Avgusta Kuharja za 2022

– Predstavitev primerov dobre prakse s področja preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

DODATNA INFORMACIJA: Kotizacije za predstavitev MDDSZ ni, obvezna pa je prijava na: https://form.jotform.com/222012479688361

____________________

Sejemski del dogodka bo brezplačen. Na njem se bo predstavilo veliko organizacij in podjetij s področja varnosti pri delu ter varstva pred požarom. Organiziran bo tudi forum in prireditveni prostor, kjer se bodo zvrstile zanimive predstavitve:

– ciljane predstavitve razstavljavcev

– predstavitev kampanje Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

– predstavitev gašenja litijevih baterij

– predstavitev reševanja iz utesnjenih prostorov

– predstavitev poklica varnostnega inženirja

____________________

Več informacij na spletni strani dogodka: https://bit.ly/3LJ8at2

Prijave na dogodke najdete na spodnji povezavi

https://www.szpv.si/varnost-in-preventiva-2022-za-obiskovalce/varnost-in-preventiva-2022-za-obiskovalce-program/

____________________
Organizatorji vas vljudno vabijo na dogodek.

Evropski teden mobilnosti 2022, 16. – 22. 9. 2022

43/2022 e-novica ZSSS (13. 9. 2022): Evropski teden mobilnosti 2022, 16. – 22. 9. 2022

Letošnji, že 20. evropski teden mobilnosti bo potekal od 16. do 22. septembra 2022 in se bo tradicionalno sklenil z dnevom brez avtomobila. Geslo Trajnostno povezani poudarja, da je kakovost bivanja v skupnosti odvisna od dobre dostopnosti do dobrin in storitev tudi z raznovrstnimi alternativami osebnemu motornemu prevozu. Poziva k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza. Opozarja na nujnost sprememb potovalnih navad in preusmeritev k aktivni in trajnostni mobilnosti.

Dan brez avtomobila 22. 9. 2022 poziva: “Pelji se z javnimi prevoznimi sredstvi, kolesom ali peš vsakič, ko je to mogoče.”

Statistični urad RS opozarja, da  so 67 % poti prebivalci Slovenije leta 2021 opravili z avtomobili, 26 % pa peš ali s kolesom in le 3 % z javnim prevozom. Na 75 % poti na delo ali z dela smo se peljali z avtomobili. Te smo najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih smo zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti). Na delo smo se peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki. Javnega prevoza največkrat nismo uporabili, ker bi za pot do službe porabili preveč časa (33 %) ali pa ker javni prevoz ne vozi v času odhoda na delo oz. z dela (36 %). Skoraj nikogar pa od uporabe ni odvrnila (previsoka) cena vozovnice.

Kdo organizira in zakaj Evropski teden mobilnosti

Tema za leto 2022

Zakaj toliko hrupa zaradi prometa?

Kako lahko moja mobilnost reši stvari?

SURS o 20. evropskem tednu mobilnosti

 

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Vabljeni k ogledu!

Obiščite prenovljeno spletno stran ZSSSzaupnikVZD

E-novica ZSSS št. 41/2022 (31. 8. 2022): Obiščite prenovljeno spletno stran ZSSSzaupnikVZD

 

 

Vabimo vas, da obiščete prenovljeno spletno stran ZSSSzaupnikVZD, ki je namenjena prav delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Zato ker so informiranost in usposabljanja temelj vaše učinkovitosti pri zastopanju interesa delavcev za varno in zdravo delo!

Na meniju najdete ključne informacije o:

Več na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

Varno in zdravju prijazno staranje na delovnem mestu, 3. 10. 2022, Brdo pri Kranju

E-novica ZSSS št. 40/2022 (24. 8. 2022): Varno in zdravju prijazno staranje na delovnem mestu, 3. 10. 2022, Brdo pri Kranju

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo vabilo na konferenco z naslovom “Varno in zdravju prijazno staranje na delovnem mestu“, ki bo 3. oktobra 2022 na Brdu pri Kranju.

Uveljavljeni strokovnjaki bodo govorili o številnih temah, ki so povezane z varnostjo in zdravjem pri delu:

  • zgodnji demenci,
  • doživljanju menopavze,
  • raku in dejavnikih tveganja,
  • pomenu spanja,
  • opažanjih medicine dela,
  • duševnem zdravju starejših delavk in delavcev,
  • kakovostnih delovnih mestih in družbeni odgovornosti delodajalcev,
  • o pogumu (ter ranljivosti),
  • in še o marsičem.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Prijave so obvezne – sprejemajo jih najkasneje do 26. 9. 2022 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav.

Vabilo s programom konference je na tej povezavi.

Prijava na tej povezavi 

V Sloveniji več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

E-novica ZSSS št. 39/2022 (18. 8. 2022): V Sloveniji več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

V Sloveniji je več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki, smo 11. 8. 2022 izvedeli  v revizijskem poročilu Računskega sodišča RS z naslovom “Učinkovitost Ministrstva za okolje in prostor na področju nevarnih odpadkov” v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2021. Ministrstvo bo še moralo preveriti, ali se na njih nahajajo tudi nevarni odpadki.

Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti (na primer eksplozivno, vnetljivo, akutno strupeno, rakotvorno in podobno), neustrezno ravnanje z njimi pa lahko privede do neželenih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. V letu 2020 je v Sloveniji skupaj nastalo 138.296 ton nevarnih odpadkov, kar je predstavljalo 1,8 % vseh (nevarnih in nenevarnih) odpadkov skupaj. Nekaj manj kot 95 % nevarnih odpadkov je nastalo v okviru proizvodnih in storitvenih dejavnosti, preostalo so predstavljali nevarni komunalni odpadki. Med letoma 2016 in 2020 se je skupna količina nevarnih odpadkov povečala za 15,3 %. V letu 2020 je skoraj polovica nevarnih odpadkov nastala pri 10 izvirnih povzročiteljih.

Največ nevarnih odpadkov je izvoženih (37,6 %) ter obdelanih s postopki reciklaže (28,3 %). Preostalo so predstavljali drugi postopki obdelave nevarnih odpadkov.

Več o sporočilih Računskega sodišča s klikom na naslednje povezave:

Revizijsko poročilo
Povzetek
Infografika

Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 38/2022 (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

Evropska konfederacija sindikatov ETUC, katere članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je 25. 7. 2022 evropsko javnost obvestila, da od Evropske komisije terja direktivo o najvišjih delovnih temperaturah pri delu, ki naj zaščiti delavce pred vročinskimi valovi v času naraščajoče podnebne krize.

Obremenitev zaradi visokih temperatur pri delu se ne sme podcenjevati. Omotica, glavoboli in mišični krči so zgodnji simptomi vročinskega stresa, ki, če ne ukrepamo, lahko privedejo do bruhanja, izgube zavesti in smrtnih žrtev. Zaradi vročinskega udara pri delu sta julija 2022 v Španiji umrla dva delavca, v Franciji pa je leta 2020 zaradi z vročino pri delu povezanih nezgod pri delu umrlo 12 ljudi.

Tudi ZSSS je v obdobjih vročinskih valov iz nekaterih podjetij prejela obvestila, da delavci in delavke omedlevajo zlasti zaradi kombinacije visokih temperatur in visoke vlage v zraku. Po podatkih Inšpektorata RS za delo pa so delodajalci tudi v Sloveniji prijavili nezgode pri delu zaradi visokih temperatur pri delu, ki pa na srečo niso povzročile smrti:

  • vročina in sončni udar: 14 prijav v letu 2019, 4 prijave v letu 2020 in 1 prijava v letu 2021;
  • drugi učinki temperaturnih ekstremov, svetlobe in sevanja: po 3 prijave v letih 2019 in 2021.

Anketa ETUC iz julija 2022 je pokazala, da večina držav v EU nima zakonodaje za zagotavljanje varnosti delavcev med vročinskimi valovi. Tiste države, ki jo imajo, pa najvišje temperature omejujejo v razponu od 28 do 36 stopinj Celzija. Ker se visoke temperature ne ustavijo na državnih mejah, bi direktiva EU zagotovila enako zaščito vsem delavcem v Evropi.

ETUC opozarja na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da ljudje običajno najbolje delajo pri temperaturi med 16 °C in 24 °C. Raziskave kažejo, da ko se temperatura dvigne nad 30 °C, se tveganje za nezgode na delovnem mestu poveča za 5 do 7 %, pri temperaturah nad 38 °C pa je verjetnost nezgod večja za 10 do 15 %.

Glej prevod obvestila ETUC javnosti o pozivu za novo direktivo na tej povezavi.

Glej podatke IRSD o prijavah nezgod pri delu zaradi visokih temperatur pri delu na tej povezavi.

Razpis za izvršnega direktorja EU OSHA

E-novica ZSSS št. 37/2022 (2. 8. 2022): Razpis za izvršnega direktorja EU OSHA

Obveščamo vas, da je bil 27. 7. 2022 v Uradnem listu EU  v vseh jezikih EU objavljen razpis za izvršnega direktorja / direktorice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Sedež agencije je v španskem Bilbau.

Razpis v slovenščini najdete na tej povezavi.

Rok za prijavo je 26. 9. 2022 ob 12.00 po srednjeevropskem času.

Prosimo vas, da povezavo na razpis posredujete zainteresiranim kandidatom iz Slovenije:
https://osha.europa.eu/en/about-eu-osha/careers/executive-director-ad-14