E-novica ZSSS št. 21/2024 ( 4. 4. 2024): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2024

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu – to je sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe  za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Obveščamo vas, da Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa organizira med 19. septembrom in 18. oktobrom 2024 izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu. Izobraževalni program bo potekal ob četrtkih in petkih med 9. in 16. uro. Izobraževalni program obsega splošne vsebine in osem modulov v skupnem trajanju 120 pedagoških ur (teoretični in praktični del ter samostojno učenje).
Okvirni termin za preverjanje znanja bo predvidoma 7. 11. 2024. Število udeležencev je omejeno.

Izobraževanje je plačljivo. Prispevek udeležencev znaša 450,00 EUR. Dodaten strošek v okvirnem znesku 200 EUR predstavlja še naročilo podatkov o bolniškem staležu pri NIJZ, ki jih udeleženec potrebuje za izdelavo načrta promocije zdravja pri delu za podjetje (projektna naloga).

Gre za celovito izobraževanje, ki nudi interdisciplinarno znanje, potrebno za načrtovanje in izvajanje učinkovitih programov promocije zdravja pri delu. Udeleženci se bodo seznanili z vsebinami s področja zdravja in promocije zdravja pri delu, timskega dela, načrtovanja programov in projektov promocije zdravja pri delu, analize zdravja delavcev, ergonomskih dejavnikov tveganja, kemijskih dejavnikov tveganja, dejavnikov tveganja za poškodbe pri delu, organizacije dela, doživetja preobremenjenosti pri delu, varovanja dostojanstva pri delu, preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi, prehrane in gibanja.

Več informacij o izobraževanju najdete na spletni strani Čili za delo.

E-novica ZSSS št. 20/2024 (29. 3. 2024): Naročite se lahko na tematsko številko DE “Inšpekcija dela”

Obveščamo vas, da bo 18. 4. 2024 izšla aprilska tematska številka DE z naslovom “Inšpekcija dela”.

Tematsko številko je kot vedno mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete na spletni strani ZSSS (v rubriki Delavska enotnost), pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 12. aprila 2024. Stane 10 € oziroma 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.

Ker je v sestavi Inšpektorata RS za delo tudi organizacijska enota Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu, bo tematska številka posebej zanimiva za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu.

Uredništvo napoveduje vsebino tematske številke: “Brez inšpekcijskega nadzora, opozarjajo kritični glasovi, so predpisi, zakonodaja, pravilniki, uredbe ipd. zgolj (mrtva) črka na papirju. Pogosto je klic na pomoč delovni inšpekciji namreč edino, kar ostane delavki oziroma delavcu, ki je delodajalca zaman opozarjal na svojo stisko oziroma težavo. Zato velja poznati zakonsko podlago, pa njena pooblastila in sankcije, inšpekcije dela, pa tudi druge vrste inšpekcijskega nadzora, povezanega s svetom dela; zato velja izvedeti več o delovanju Inšpektorata Republike Slovenije za delo; zato se je treba vprašati, kako okrepiti njegovo delovanje; prav tako ni odveč vedeti, kako narediti prijavo kršitve na inšpektorat, kaj počne Evropski organ za delo in podobno. Vsemu temu, pa še čemu vmes, se bomo aprila torej posvetili v novi tematski številki Delavske enotnosti.”

Vabljeni, da se na tematsko številko “Inšpekcija dela” naročite!

Dodatno:

Vabljeni k nakupu v elektronski obliki!

Inšpekcija dela, tematska številka Delavske enotnosti, april 2024

E-novica ZSSS št. 17/2024 (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

   V kemijskem laboratoriju, foto ECHA news

Z veseljem vas obveščamo o Direktivi (EU) 2024/869 z dne 13. marca 2024, ki je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 19. marca 2024 in bo začela veljati dvajseti dan po objavi. Slovenija ima dve leti časa, da nove določbe prenese v svojo nacionalno zakonodajo.

Direktiva 2024/869/EU spreminja dve direktivi: direktivo 2004/37/ES in direktivo 98/24/ES (vsa besedila na označenih povezavah so v slovenščini). Prinaša pa nove obvezujoče mejne vrednosti EU za svinec in njegove anorganske spojine ter za diizocianate. Gre za uskladitev njihovih EU mejnih vrednosti in bioloških mejnih vrednosti z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi dosežki ter ugotovitvami za boljše varovanje delavcev pred tveganjem zaradi poklicne izpostavljenosti.

Svinec in njegove anorganske spojine so nevarni reprotoksikanti. To pomeni, da škodljivo vplivajo na plodnost in razvoj ploda. Znanstveno ni mogoče določiti ravni, pod katero bi bila izpostavljenost svincu varna za razvoj potomcev delavk v rodni dobi. Zato bi delodajalci morali zagotoviti, da se poklicna izpostavljenost svincu in njegovim anorganskim spojinam delavcev zniža na tehnično najnižjo možno raven.

Diizocianati skupaj s polioli pa so kemični gradniki poliuretanov. So povzročitelji preobčutljivosti kože in dihal (astmageni). Povzročajo poklicne kožne bolezni in imajo lahko škodljive učinke na zdravje dihal, kot so poklicna astma, preobčutljivost na izocianate in bronhialna hiperreaktivnost.

Primerjava veljavnih slovenskih mejnih vrednosti in EU vrednosti, ki jih prinaša direktiva 2024/869/EU, kaže, da so slovenske še veljavne mejne vrednosti 10-krat višje od novih EU vrednosti. Zato pozdravljamo novo direktivo EU, ki prinaša na slovenska delovna mesta več kemične varnosti. Pozivamo ministrstvo za delo, da ne odlaša in direktivo čim prej prenese v slovenski pravilnik!

Direktiva št. 2024/869/EU, na tej povezavi, v slovenščini

E-novica ZSSS št. 13/2024 (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

Foto: ETUC

V naši e-novici št. 71/2021 smo vas obvestili, da je Evropska komisija decembra 2021 pripravila predlog Direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki bi izboljšal položaj 28 milijonov platformskih delavcev v EU. Namen predlagane direktive je bil zagotoviti, da se osebam, ki delajo prek digitalnih platform, dodeli pravni zaposlitveni status, ki ustreza njihovi dejanski ureditvi dela. Predstavljen je bil seznam kontrolnih meril za določitev, kdaj se platforma šteje za „delodajalca“. Če bi platforma izpolnila vsaj dvoje od teh meril, bi veljala pravna domneva, da je delodajalec. Osebe, ki delajo prek teh platform, bi bile zato upravičene do pravic iz dela in socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa delavca: pravico do minimalne plače, kolektivnega pogajanja, do varstva glede delovnega časa in varovanja zdravja, do plačanega dopusta, boljši dostop do zaščite pred nezgodami pri delu, do nadomestila za brezposelnost in nadomestila za primer bolezni ter do starostne pokojnine na podlagi prispevkov.

S sprejemom nove direktive morata soglašati oba so-zakonodajalca v EU – to je Evropski parlament in Svet EU. Ker direktivi med drugim nasprotuje vplivni lobi platform, so pogajanja o tem predlogu direktive potekala kar 800 dni. Januarja 2024 je bila  pripravljena zadnja kompromisna verzija predloga direktive, za katero je 16. februarja 2024 na sestanku Coreper (to je Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije) glasovalo 23 držav EU – med njimi tudi Slovenija. Proti pa so glasovale Nemčija, Francija, Estonija in Grčija. Njihov veto je onemogočil sprejem direktive. Ker so v juniju 2024 napovedane evropske volitve, je praktično zmanjkalo časa za nov poizkus iskanja kompromisa pred zaključkom mandata sedanje sestave Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Sprejem direktive nasploh je pod vprašajem.

Lobist platforme Uber, ki povezuje voznike in potnike na zahtevo, je veto komentiral: “Ta zadnja zavrnitev potrjuje, da države članice ne želijo odobriti dogovora, ki bi ustvaril še več pravne negotovosti za več sto tisoč voznikov v Evropi, ki se pri ustvarjanju prihodkov zanašajo na platforme. Zdaj je skrajni čas, da se razprave prekinejo in da se po evropskih volitvah oceni, ali obstaja podpora za to besedilo, za katero v treh letih ni bilo doseženo nobeno soglasje in ki ga ne podpirajo tisti, na katere bi to najprej vplivalo.”

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pa je veto komentirala (povzetek): “Milijoni delavcev bodo še naprej prisiljeni v lažno samozaposlitev, potem ko je majhno število nacionalnih vlad izničilo možnost dogovora o direktivi o delu na platformah… Lobiji platform, ki so trdili, da bi ta direktiva povzročila množično prerazvrstitev resnično samozaposlenih, so zgolj ščitili svoje dobičke. Dobro pa vedo, da ne bodo mogli ovreči pravne domneve, ki temelji na nacionalni opredelitvi delavca… Kljub temu, da direktiva o platformnem delu ni bila sprejeta, morajo Evropska komisija in države članice ukrepati, da milijoni delovno aktivnih ljudi ne bodo izpostavljeni izkoriščanju… 23 držav, ki so glasovale za, naj ne odlaša, temveč naj sodelujejo s sindikati in ukrepajo na nacionalni ravni za odpravo škandalozne navidezne samozaposlitve… Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo vsi delavci, vključno z delavci na platformah, zaščiteni v skladu z delovnopravno zakonodajo EU…”

Celotna izjava za javnost ETUC v angleščini na tej povezavi

Dodatno:

Ministri potrdili prva evropska pravila za platformne delavce, novica GOV.SI, 12. 3. 2024, na tej povezavi

Izjava za javnost Sveta EU: Svet EU potrdil dogovor o novih pravilih za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, 11. 3. 2024, v angleščini

Iz izjave za javnost: Gre za prvi zakonodajni akt EU, ki ureja algoritemsko upravljanje na delovnem mestu in določa minimalne standarde EU za izboljšanje delovnih pogojev za milijone delavcev platform po vsej EU. Danes potrjeni dogovor temelji na prizadevanjih prejšnjih predsedstev Sveta in potrjuje socialno razsežnost Evropske unije… Besedilo sporazuma bo prevedeno v vse uradne jezike, oba zakonodajalca EU pa ga bosta uradno sprejela. Po zaključku formalnih postopkov sprejemanja bodo imele države članice dve leti časa, da določbe direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.

Potrjeno besedilo predloga direktive v angleščini na tej povezavi, 11. 3. 2024

_____________

Europe Daily Bulletin No. 13352, 17. 2. 2024 – o neuspešnem glasovanju 17. 2. 2024, v angleščini, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 12/2024 (21. 2. 2024): Marca in aprila 2024 akcija IRSD za preprečevanje nezgod pri delu

Inšpektorat RS za delo bo marca in aprila 2024 izvedel vrsto aktivnosti, usmerjenih v preprečevanje nezgod pri delu. V akciji, ki bo potekala na celotnem ozemlju Republike Slovenije, bo sodelovalo 15 inšpektorjev s področja nadzora varnosti in zdravja pri delu. Nadzor bo izveden v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih iz dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in cestnega prevoza, ki so v letu 2023 na Inšpektorat za delo prijavila nezgode delavcev pri delu. Tovrstne akcije bodo z isto vsebino potekale istočasno v vseh državah članicah Evropske unije.

Inšpektorat opozarja: “Nezgode pri delu in poklicne bolezni niso neizogibne. Zanje vedno obstaja vzrok. Z vzpostavitvijo močne kulture preprečevanja je mogoče vzroke odpraviti in preprečiti nezgode pri delu, poškodbe in poklicne bolezni.

Smrtne primere, povezane z delom, je mogoče preprečiti s:

• preiskovanjem nezgod in smrti na delovnem mestu,
• ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za nezgode in smrti,
• povečanjem ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z nezgodami pri delu, poškodbami in poklicnimi boleznimi ter
• krepitvijo spoštovanja zakonodaje in smernic za varno delo.

Preprečimo nezgode pri delu!”

Vir na tej povezavi