E-novica ZSSS št. 21/2025 (25. 4. 2025): Hočemo novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu!

Na 28. april 2025, mednarodni delavski spominski dan se spominjamo delavcev, ki so izgubili življenje zaradi nezgod na delovnem mestu in poklicnih bolezni. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, pa opozarja, da ta dan ni namenjen le spominu, temveč tudi ukrepanju. Čeprav je bil dosežen velik napredek pri zmanjševanju fizičnih nevarnosti na delovnem mestu, so psihosocialna tveganja, kot so z delom povezan stres, izgorelost, nadlegovanje in negotovost pri delu, še vedno med najbolj razširjenimi in najmanj reguliranimi poklicnimi tveganji v Evropi. Ta tveganja ogrožajo zdravje delavcev in produktivnost na delovnem mestu, zato mora njihovo preprečevanje postati prednostna naloga.

ETUC bo zato 28. aprila 2025 v Bruslju organizirala konferenco, na kateri bodo strokovnjaki, oblikovalci politik in predstavniki sindikatov osvetlili najnovejše podatke o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom, njihovih gospodarskih in družbenih stroških ter nujni potrebi po novi direktivi EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu.

Na konferenci bo tudi okrogla miza na visoki ravni, na kateri bodo ključne zainteresirane strani – sindikati, oblikovalci politik in raziskovalci – razpravljale o naslednjih korakih na poti do zahtevane nove direktive EU. Ta razprava bo ključna priložnost za oblikovanje prihodnosti varnosti in zdravja pri delu, da bi zagotovila, da bo v prihodnosti duševno počutje na delovnem mestu imelo enako težo kot fizična varnost.

Program dogodka na tej povezavi

Registracija za udeležbo na dogodku v Bruslju na tej povezavi.

Geslo mednarodnega delavskega spominskega dne je: “Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!”

Več o mednarodnem delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS št. 20/2025 (24. 4. 2025): Statistika IRSD ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

  Vir: ILO

Inšpektorat RS za delo je ob 28. aprilu 2025, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, na vladnem portalu gov.si objavil svojo statistiko o nezgodah pri delu v letu 2024. Ker Mednarodna organizacija dela (ILO) za letošnjo temo svetovnega dne izpostavlja vlogo umetne inteligence in digitalizacije pri izboljšanju varnosti na delovnih mestih, so tudi pojasnili, da sta učinkovita regulacija ter odgovorna uvedba digitalnih tehnologij ključni za izboljšanje delovnih pogojev. Z natančnim spremljanjem podatkov in skrbno načrtovano uporabo umetne inteligence lahko izboljšamo varnost in zdravje pri delu ter zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo tehnološke inovacije.

IRSD še sporoča, da so delodajalci preko sistema Slovenske poslovne točke (SPOT) v letu 2024 prijavili 14.349 nezgod pri delu, ki so se zgodile na različnih delovnih mestih:

• 383 nezgod na običajnem delovnem mestu,
• 606 nezgod na začasnem delovnem mestu,
• 26 nezgod v povezavi z opravljanjem dela na domu,
• 318 nezgod na napotenem delovnem mestu v tujini,
• 368 nezgod na službeni poti,
• 103 nezgod na poti na delo ali z dela (prevoz, organiziran s strani delodajalca),
• 545 nezgod, pri katerih mesto nastanka ni določeno.

Če izvzamemo 103 nezgode, ki so se zgodile med organiziranim prevozom na delo ali z dela, ostaja 14.246 prijavljenih nezgod, med katerimi je bilo:

• 16 smrtnih nezgod
• 916 težjih nezgod
• 314 lažjih nezgod

Podatki o prijavljenih nezgodah pri delu v letu 2024 kažejo pomembne trende, ki vplivajo na delovno varnost:

• najpogostejši vzroki nezgod: izguba nadzora nad delovno opremo (28,4%),
• najpogostejši način nezgode: stik z ostrim ali grobim materialom (25,2%),
• najbolj prizadete panoge: predelovalna dejavnost (32,7%),
• najpogosteje poškodovan del telesa: prsti rok (26,6%),
• spolna porazdelitev: večinoma moški (69,7%),
• državljanstvo poškodovanih: večinoma slovenski državljani (74%).

Smrtne nezgode v letu 2024

V letu 2024 je bilo prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu. Najpogostejši vzroki teh nesreč so bili:

• padec z višine (5 primerov),
• prometne nesreče (3 primeri),
• padanje bremen (2 primera),
• nesreče zaradi premikajoče se mehanizacije (2 primera),
• nesreče pri premikanju delovne opreme (2 primera),
• zagrabitev delavca z delovno opremo (1 primer)
• udar električnega toka (1 primer).

Celotno sporočilo IRSD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 19/2025 (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu

Mednarodna organizacija za delo (ILO) bo 28. april 2025, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, obeležila s predstavitvijo poročila o novi raziskavi z naslovom “Revolucija na področju varnosti in zdravja pri delu: vloga umetne inteligence in digitalizacije pri delu“.

Poročilo osvetljuje, kako nove tehnologije spreminjajo varnost in zdravje pri delu, med drugim z avtomatizacijo nalog, uporabo pametnih orodij in sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, razširjeno resničnostjo in virtualno resničnostjo ter algoritemskim upravljanjem dela. Digitalno preoblikovanje dela je privedlo do razvoja delovnih ureditev, kot so delo na daljavo in digitalne platforme za delo. Poročilo analizira ta kritična vprašanja, oceni, kako lahko digitalna preobrazba izboljša varnost in zdravje pri delu, ter izpostavi odzive vlad, delodajalcev, delavcev in drugih deležnikov pri zmanjševanju morebitnih tveganj za varnost in zdravje pri delu.

Iz poročila ILO: Pet nevarnih opravil, ki jih roboti lahko varno opravijo: premeščanje težkih bremen,  mešanje staljene kovine pri 2.000 stopinjah Celzija, zbiranje in pakiranje radioaktivnih odpadkov, delo v onesnaženih in prašnih okoljih ter ponavljajoči se telesni gibi.

Mednarodna organizacija dela bo 28. aprila 2025 ob 13.30 v Ženevi gostila tudi poseben dogodek, na katerem bodo sodelovali  mednarodni strokovnjaki, da bi preučili, kako umetna inteligenca in digitalizacija preoblikujeta sisteme varnosti in zdravja pri delu v različnih sektorjih in državah. Ta dogodek boste lahko po internetu spremljali v živo s klikom na gumb, ki ga najdete na tej povezavi.

Do poročila ILO v angleščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 18/2025 (17. 4. 2025): Poročilo o delu Inšpektorata za delo za leto 2024

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je objavil Poročilo o svojem delu za leto 2024, v katerem so zbrane ugotovitve iz opravljenih inšpekcijskih nadzorov, statistike ter predlogi za izboljšanje zakonodaje in delovnih pogojev v Sloveniji.

Ob zaključku leta 2024 je bilo na IRSD na področju varnosti in zdravja pri delu zaposlenih 32 inšpektorjev, kar pomeni, da pade na posameznega inšpektorja nadzor 7.687 poslovnih subjektov in 29.325 delavcev.

Opravljenih je bilo skupaj 4.569 inšpekcijskih pregledov. Pristojni inšpektorji so v letu 2024 zaključili z raziskavami 47 nezgod pri delu, od tega je bilo 5 smrtnih, 30 težjih, 10 lažjih ter 2 kolektivni. Delodajalci so za leto 2024 prijavili 14.349 nezgod v zvezi z delom delavcev, med katerimi tudi 16 smrtnih in 916 težjih. Podali so 7 prijav ugotovljenih poklicnih bolezni. V letu 2024 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu obravnaval 1.300 prijav. Večinoma so se nanašale na neustrezne delovne pogoje, neustrezno delovno opremo, nezagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcem in neizvajanja usposabljanja delavcev za varno delo.

Ugotovili so skupaj 9.396 kršitev. Največ jih je bilo v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja, sledijo jim kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem, glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev in glede osebne varovalne opreme. Največ jih je bilo pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 5 do 19 zaposlenih.

Še vedno veliko ocen tveganj ne povzema dejanskega stanja pri delodajalcih, saj so tveganja pogosto zelo splošno opredeljena in delodajalci nimajo ocenjenih pomembnejših tveganj, kot so delo z nevarnimi snovmi, električni tok in različna sevanja, ali pa so ta tveganja ocenjena neustrezno in ukrepi v zvezi s takšnimi tveganji ne zagotavljajo zadostne varnosti in zdravja delavcev.

Še vedno niso ustrezno ocenjena tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Pogosto se izbere najenostavnejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki pa ni vedno ustrezna in primerna za večja tveganja, tako so tudi ukrepi presplošni in neustrezno določeni. Neustrezno identifikacijo tveganj pogosteje ugotavljajo pri manjših delodajalcih. Izvajalci medicine dela pogosto ne sodelujejo v postopkih ocenjevanja tveganj, še zlasti glede ogleda delovnih mest in svetovanja delodajalcem v zvezi z ergonomsko ureditvijo delovnih mest.

Kršitve glede sodelovanja delavcev so bile ugotovljene pri postopkih ocenjevanj tveganj v 169 primerih. V 17 primerih delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja ter v 2 primerih delavci niso imeli možnosti vpogleda v izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Dogaja se, da delodajalci delavcev sploh ne usposabljajo za varno delo oziroma ne usposabljajo delavcev ob sklenitvi delovnega razmerja temveč z zakasnitvijo takrat, ko je potrebno usposobiti večje število delavcev.

Inšpektorji so izdali skupaj 3.805 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Z upravnimi prepovednimi odločbami so delodajalcem prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Od teh se je 95 odločb nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izdali 2.113 ukrepov in sicer 1.010 z odločbami o prekršku (359 z izrečeno globo in 651 z izrečenim opominom), 700 s plačilnimi nalogi ter 403 z opozorili po ZP-1. Inšpektorji so v letu 2024 izrekli tudi 203 opozorila po ZIN.

Inšpektorji so posebno pozornost namenili nudenju strokovne pomoči delavcem pa tudi delodajalcem. V letu 2024 je bilo s področja varnosti in zdravja pri delu danih 245 pisnih odgovorov.

Za več glej 4. poglavje v: Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2024

E-novica ZSSS št. 17/2025 (15. 4. 2025): Upravljanje delavcev z umetno inteligenco in algoritmi

  Vir: EU OSHA

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EUOSHA) v letih 2023–2025 izvaja vseevropsko kampanjo “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, da bi ozaveščala o posledicah uporabe digitalnih tehnologij za varnost in zdravje pri delu. Te so lahko varne in produktivne le, če so načrtovane ter se izvajajo, upravljajo in uporabljajo ob upoštevanju pristopa, osredotočenega na človeka. Ker uporaba teh tehnologij na delovnem mestu narašča, njihov vpliv na delo in delovna mesta pa še ni popolnoma jasen, je pomembno razumeti, kako prilagoditi strategije, ki spodbujajo ter ščitijo varnost in zdravje delavcev.

V okviru omenjene kampanje EU OSHA je bil v slovenščini objavljen informativni bilten o upravljanju delavcev s pomočjo umetne inteligence in algoritmov. Šlo naj bi za priložnosti za krepitev varnosti in zdravja pri delu, kot sta usklajevanje nalog z znanji in spretnostmi delavcev ter spremljanje pogojev na delovnem mestu in opozarjanje na tveganja. Opisani so tudi izzivi, kot sta pomanjkanje preglednosti in izolacija delavcev.

Ključni poudarki:
• Upravljanje delavcev, ki temelji na umetni inteligenci in algoritmih, se nanaša na digitalne sisteme, ki uporabljajo podatke o delovnem prostoru, delavcih ter nalogah. Podatki se posredujejo algoritemskim sistemom ali sistemom umetne inteligence, ki sprejemajo samodejne ali polsamodejne odločitve o delovnih izmenah, dodeljevanju delovnih nalog, nadzoru delavcev in ocenjevanju njihove uspešnosti.
• Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, omogočajo avtomatizacijo nalog upravljanja ter vodijo k optimizirani organizaciji dela, kar pomaga delodajalcem in delavcem, kadar se ustrezno upoštevajo temeljni elementi varnosti in zdravja pri delu.
• Uporaba teh sistemov lahko vpliva na avtonomijo dela, delovno obremenitev, stres in zasebnost delavcev, zato je pri njihovem uvajanju ključnega pomena pristop, osredotočen na človeka (v tem primeru na delavca).
• Z ustreznim načrtovanjem, izvajanjem, uporabo in sodelovanjem delavcev lahko ti sistemi izboljšajo njihovo produktivnost, pa tudi delovno obremenitev, intenzivnost dela ter varnost in zdravje.

Vabljeni k ogledu informativnega biltena v slovenščini!

Glej: Uvajanje sistemov upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, za produktivnejša, varnejša in bolj zdrava delovna mesta, informativni bilten v slovenščini

E-novica ZSSS št. 16/2025 (9. 4. 2025): Smernice ZSSS za platformno delo

Foto: ZSSS

Obveščamo vas, da je Predsedstvo ZSSS na svoji 13. seji, 8. 4. 2025 oblikovalo svoje “Smernice ZSSS za implementacijo Direktive EU 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Regulacija platformnega dela in zaščita prekarnih delavcev“.

Kot je v uvodu poudarila Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi Plus, mora Slovenija najkasneje do 2. 12. 2026 uskladiti slovenske predpise z direktivo 2024/2831/EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Platformna ekonomija temelji na digitalnih platformah, ki ne ponujajo zgolj dostopa do dela, temveč aktivno določajo pogoje in cene storitev ter opredeljujejo nove poslovne modele. Model opravljanja dela v načinu poslovanja, ki ga uporabljajo podjetja kot sta Uber in Wolt, v večini ne predstavlja delovnih razmerij, niti klasičnega samozaposlovanja, temveč obliko prikritega delovnega razmerja, ki prekarizira delo in delavce postavlja v podrejeni položaj. Platforme prevzemajo dejansko vlogo delodajalca, a se izogibajo delodajalskim obveznostim in s tem ustvarjajo netransparentne in izkoriščevalske pogoje dela, v katerih sta socialna varnost in zaščita na delovnem mestu, če sploh, izredno šibki. Učinkovita implementacija direktive 2024/2831/EU je lahko ključna za preprečevanje zlorab in izboljšanje položaja vseh delavcev v netipičnih oblikah zaposlitve in med drugim spodbuja kolektivna pogajanja. Platformnim delavcem bo zagotovila osnovne delavske in socialne pravice.

Predsedstvo je zato sprejelo usmeritve za implementacijo Direktive EU 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki se nanašajo na zaščito delavcev, algoritmično upravljanje, pravice pri organiziranju delavcev ter tudi na ozaveščanje javnosti o položaju platformnih in drugih prekernih delavcev.

Med drugim gre torej tudi za vsebine, ki jih naslavlja evropska kampanja EU OSHA “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki v letih 2023-2025 opozarja na potrebo po humanocentričnem pristopu k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu.

Vabljeni k seznanitvi s smernicami ZSSS za regulacijo delovnih pogojev pri platformnem delu!

Več v: Smernice ZSSS za implementacijo Direktive EU 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Regulacija platformnega dela in zaščita prekarnih delavcev

E-novica ZSSS št. 15/2025 (2. 4. 2025): Podpisan dogovor o pokojninski reformi

Podpis dogovora, 2. 4. 2025

Foto: Miha Poredoš, Delavska enotnost

Obveščamo vas, da je bil na Vladi RS v sredo, 2. aprila 2025 ob 10.30 javni podpis Dogovora socialnih partnerjev o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S podpisom tega dogovora so se zaključila šestmesečna tristranska pogajanja vlade in obojnih socialnih partnerjev o vladnih izhodiščih za reformo pokojninsko-invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Dogovor so podpisali na vladni strani predsednik vlade Robert Golob, ministri Luka Mesec, Klemen Boštjančič in Matjaž Han. Na strani sindikalnih zvez in konfederacij so bili podpisniki med drugimi tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, Jakob Počivavšek za Pergam in Branko Štrukelj za KSJS. Za delodajalske organizacije v ESS pa so ga med drugimi podpisali predsednik ZDS Marjan Trobiš in generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Podpisniki so poudarili, da je rezultat pogajanj sprejemljiv kompromis, ki naj pokojninski sistem pravočasno pripravi na tako imenovani demografski prehod, za katerega je potrebno v naslednjih letih pripraviti pogoje za njegovo takratno javnofinančno vzdržnost. Kompromis med drugim današnjim generacijam, ki so se izčrpale s težkim fizičnim delom v desetletjih neergonomskih delovnih razmer, zagotavlja dolgo in postopno prehodno obdobje.

Prihodnja zvišana upokojitvena starost seveda zahteva učinkovitejšo zaščito poklicnega zdravja današnje in jutrišnje aktivne generacije. Zato je na primer minister za delo Luka Mesec že leta 2023 z bolj učinkovito zaščito poklicnega zdravja utemeljil sprejem novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Danes podpisani dogovor pa v 10. točki določa še, da bodo podpisniki med drugim v nadaljevanju tudi:

• opredelili dodatne ukrepe v Zakonu o urejanju trga dela, ki naj bi ohranjali  zdravje in delovno zmožnost starejših delavcev ter omogočili postopen prehod iz delovne aktivnosti v upokojitev,
• pripravili Uredbo o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno poklicno zavarovanje. Napovedana je tudi vključitev še dodatnih poklicev v poklicno zavarovanje.

Glej besedilo: Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

E-novica ZSSS  št. 14/2025: Poletni čas zmoti cirkadiani ritem v organizmih

Vir: Wikipedija

V nedeljo, 30. marca 2025 smo znova premaknili ure za eno uro naprej in s tem za pol leta prešli s standardnega časa na poletni čas. Ure bomo znova premaknili nazaj v nedeljo, 26 oktobra 2025. V Sloveniji ure premikamo na poletni čas od 27. marca 1983 dalje. Pravna podlaga za premik ur je Zakon o računanju časa. Omeniti je treba še Direktivo 2000/84/ES o ureditvi poletnega časa, ki predvsem zagotavlja, da države v EU premik ure opravijo na isti dan.

Namen poletnega časa naj bi bil boljši izkoristek dnevne svetlobe, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije  sonce in da bi se spomladi in poleti delovne in šolske ure lepše prilegale uram dnevne svetlobe in da bi posledično prihranili energijo. Prav prihranek na energiji se najpogosteje navaja kot utemeljitev, zakaj je pametno premikati ure na poletni čas.

Žal pa ima premikanje ure tudi negativen učinek. Študija, ki jo je leta 2018 naročil Evropski parlament, kaže, da premikanje ure na poletni čas vpliva na primer na promet, notranji trg, kmetijstvo, energetski sektor in javno zdravje.  V kmetijstvu premikanje ure negativno vpliva na pridelek in dobrobit živali, saj moti bioritem živali, to pa na primer vpliva na urnik molzenja krav. Premikanje ure negativno vpliva tudi na javno zdravje, pri čemer posledice najbolj občutijo otroci in starejši. Premikanje ure povzroči splošno slabše počutje ljudi, saj moti cirkadiani ritem, povzroči več težav s spanjem in utrujenost. V energetskem sektorju pa menda ni mogoče opaziti kakršnih koli jasnih prednosti premikanja ure.

Evropski parlament je februarja 2018 sprejel resolucijo, v kateri je Evropsko komisijo pozval, naj znova preuči direktivo o premikanju ure na poletni oz. zimski čas in jo po potrebi prilagodi. Evropska komisija je poleti 2018 izvedla javno posvetovanje, v okviru katerega je prejela okrog 4,6 milijona odgovorov, pri čemer je 84 % sodelujočih podprlo opustitev premikanja ure. Evropska komisija je septembra 2018 predložila predlog spremembe direktive o premikanju ure. V predlogu je predlagala opustitev premikanja ure od 1. aprila 2019 dalje, pri čemer državam članicam dopušča možnost, da same izberejo svoj standardni čas.

Opustitev premikanja ure na poletni čas pa je bila menda odložena marca 2020 zaradi izbruha pandemije COVID-19.

E-novica ZSSS št. 13/2025 (17. 3. 2025): V Sloveniji kar 7.000 ocen tveganja, izdelanih s pomočjo aplikacije OiRA

Spletna aplikacija OiRA je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 17. členu določa, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni pri delu. Čeprav praksa kaže, da zlasti mikro in mali delodajalci z majhnim številom zaposlenih tovrstne strokovne naloge praviloma poverijo zunanjim službam, pa smejo načeloma tveganje oceniti tudi kar sami. Pri tem naj bi jim bilo v pomoč spletno orodje OiRA, razvito v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA).

Malim delodajalcem je v Sloveniji v slovenščini na voljo že več kot 20 aplikacij OiRA za naslednje poklice: avtoserviser, cestni transport, Covid-19, čiščenje poslovnih prostorov, elektroinštalater, frizerski saloni, gradbeništvo, kovinar, krovec, kuhar, mesar, mizarske delavnice, natakar, novinar, parketar, pekarne pisarne, prodajalne, skladiščnik, slikopleskar/črkoslikar/fasader, učitelj in vulkanizer.

EU OSHA je v letu 2025 objavila svojo raziskavo o uporabi spletnega orodja OiRA. Ta med drugim poroča, kako se spletno orodje OiRA uporablja tudi v Sloveniji. Baje je bilo namreč v Sloveniji s pomočjo aplikacije OiRA izdelanih kar 7.000 ocen tveganja ne le za male ampak celo za nekatere srednje velike delodajalce! Ob nastanku slovenskih aplikacij OiRA se je pričakovalo, da jim bodo v skrbi za izgubo posla nasprotovali ponudniki zunanjih strokovnih storitev. V nasprotju s pričakovanji pa menda v Sloveniji orodja OiRA praviloma niso izbrali sami delodajalci ampak kar njihove zunanje službe!

Zunanji strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu so se najpogosteje odločili za uporabo OiRA v malih in srednje velikih podjetjih z manj zapletenimi delovnimi okolji. Cenijo, da olajšuje odločanje v procesu ocenjevanja, zaradi uporabniku prijaznega vmesnika, ker ga navodila vodijo korak za korakom, in zaradi možnosti vključevanja delodajalcev v postopek. Toda zunanji strokovnjaki so pri ocenjevanju hkrati uporabljali še druge metode, orodje OiRA pa so uporabili bolj kot pripomoček za usposabljanje delodajalca.

V Sloveniji se aplikacije OiRA uporablja seveda zgolj v dejavnostih in za poklice, za katere so izdelane. Menda naj bi bila uporabna predvsem za samostojne podjetnike. A tudi v teh dejavnostih se mali delodajalci obotavljajo, da bi z njo samostojno ocenjevali tveganje, saj naj bi OiRA vseeno zahtevala nekaj specialističnega znanja. Ocenjevanje s pomočjo OiRA so raje izvajali v sodelovanju s najetim zunanjim strokovnjakom. Običajno je trajalo od nekaj ur do enega dneva, pri čemer je večina uporabnikov upoštevala kronološki vrstni red in po potrebi preskočila nepomembne module. Vsekakor pa slovenski uporabniki pohvalijo, ker se z OiRA poveča temeljitost, ozaveščenost ter ustreznost ocenjevanja tveganja. Pri vključevanju delavcev v postopek pa menda ni bilo doslednega pristopa.

Povezava na aplikacije OiRA v slovenščini

Ocenjevanje tveganja na evropskih delovnih mestih s pomočjo OiRA, primerjalno poročilo, EU OSHA, 2025, v angleščini

E-novica ZSSS št. 12/2025 (11. 3. 2025): Poklicne bolezni – poročilo za leto 2024

V skladu z 10. členom novega Pravilnika o poklicnih boleznih mora izvedenski organ, ki ugotavlja obstoj poklicne bolezni, najkasneje do 31. marca pripraviti letno poročilo o prejetih vlogah delavcev, da imajo poklicno bolezen, o sumih na obstoj poklicne bolezni in o potrjenih poklicnih boleznih ter o postopku ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni. Ta izvedenski organ je interdisciplinarna skupina strokovnjakov (ISS), ki jo imenuje minister za zdravje. Deluje na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) v Ljubljani. Poročilo za preteklo leto predstojnik KIMDPŠ posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za delo, Ekonomsko-socialnemu svetu, Svetu za varnost in zdravje pri delu, Razširjenemu strokovnemu kolegiju za medicino dela, prometa in športa ter Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Poročilo za leto 2024, ki ga je torej marca 2025 prejel Ekonomsko-socialni svet, je drugo po vrsti, saj je Pravilnik o poklicnih boleznih začel veljati in se uporabljati šele leta 2023.

V letu 2024 je ISS prejela 100 vlog. Končala je obravnavo še nedokončanih 23 vlog iz leta 2023 in dodatnih 64 vlog, prejetih v letu 2024. Priznanih je bilo 11 poklicnih bolezni in 4 sumi na poklicno bolezen. V 21 primerih poklicna bolezen ni bila priznana, v 25 primerih pa je šlo za bolezen v zvezi z delom. V 14 primerih je bila vložena vloga za bolezen, ki je ni na seznamu poklicnih bolezni.

Enajst poklicnih bolezni, ki so bile priznane, so: ekstrinzični alergijski alveolitis (3 delavke z usnjem), sindrom karpalnega kanala (avtomehanik, utopni kovač, mesar, rudar, maserka), preobremenjenost prirastič mišic in kit (delo za trakom, ročno zbijanje okvirjev).

Sum poklicne bolezni pa je bil podan za siderozo (varilec), poklicno naglušnost (vzdrževalec strojev), virusni hepatitis (strežnica) in sindrom karpalnega kanala (vzdrževalec).

Vabimo k ogledu celotnega poročila za leto 2024 na tej povezavi!

Več o poklicnih boleznih na tej povezavi