Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti 

 

 

Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev  evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.

___________________________________________________________________

Evropske mejne vrednosti:

 

 

 

 

Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.

 

 

ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.

Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.

Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.

Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).

Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).

Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi

Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi

___________________________________________________________________

Definicije:

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

____________________________________________________________

Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:

Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.

Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

Ukrepi se določajo glede  na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.

 

 

 

 

Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.

____________________________________________________________

E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

17/2018 e-novica (9.4.2018): Vložen predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov

____________________________________________________________

Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:

2022:

2020:

  • Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
  • Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
  • Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi

2019:

2018:

  • ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

____________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s prilogami

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem s prilogami

Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov

Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva
v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“;

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

____________________________________________________________

Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

   STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC

 

 

 

 

 

Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta,  kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019