Azbest

On 7. novembra, 2022 / Karcinogeni mutageni teratogeni, Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Glej tudi:

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni list o dejstvih v zvezi z azbestom

Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).

Slika: Smrti zaradi poklicnega raka, povzročenega z azbestom, EU 27, 2019 (ocena za EU 27 – 88.520 in za Slovenijo – 435 smrti); Vir: Strokovna revija The Lancet, okt. 2020

Komentar: Pravi vzrok mnogih azbestnih bolezni ni prepoznan, ker pri postavljanju diagnoze ni bila znana izpostavljenost bolnika azbestu zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha bolezni.

Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.

Iz publikacije HesaMag, št. 27, 2023

Poklicne bolezni:

Statistika:

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih 2012-2024

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024

Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021

OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.

Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

Veljavna slovenska mejna vrednost:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, Uradni list RS št. 4/2026 z dne 16. 1. 2026:

9. člen

(mejne vrednosti)

(1) Delodajalec zagotovi, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu v prehodnem obdobju ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,01 vl/cm³ v osemurnem časovno tehtanem povprečju.

(2) Po prehodnem obdobju delodajalec zagotovi, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejnih vrednosti za azbest, ki znašajo:

− 0,01 vl/cm³ v osemurnem časovno tehtanem povprečju, pri čemer se upoštevajo tako vlakna iz sedmega odstavka prejšnjega člena, kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm, ali

− 0,002 vl/cm³ v osemurnem časovno tehtanem povprečju.

(3) Delodajalec zagotovi, da se upošteva vsaj ena od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka.

(4) Delodajalec zagotovi, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejnih vrednosti, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena.

10. člen

(prekoračitev mejne vrednosti)

(1) Delodajalec v primeru prekoračitve mejne vrednosti iz prejšnjega člena ali kadar je prišlo do sprostitve materialov, ki vsebujejo azbest in niso bili odkriti pred začetkom dela ter je zato nastal prah, ki vsebuje azbest, delo takoj ustavi. Delodajalec v takem primeru ugotovi vzroke za prekoračitev mejne vrednosti in takoj sprejme ukrepe za njihovo odpravo ter izboljšanje razmer.

(2) Delodajalec ne sme nadaljevati dela na prizadetem območju, dokler ne sprejme ustreznih ukrepov za varovanje prizadetih delavcev.

(3) Učinkovitost sprejetih ukrepov iz prejšnjega odstavka delodajalec preveri s takojšnjo izvedbo kontrolnih meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu.

(4) Delodajalec v primeru, da izpostavljenosti delavcev ni mogoče primerno zmanjšati z drugimi ukrepi in morajo delavci zaradi vrednosti koncentracij azbesta v zraku na delovnem mestu uporabljati osebno varovalno opremo za varovanje dihal, upošteva dejstvo, da ta ukrep ne sme biti trajen in mora biti uporaba osebne varovalne opreme za varovanje dihal za vsakega posameznega delavca omejena na najmanjšo možno mero. Če je možno zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu le z uporabo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, delodajalec po posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki in glede na fizične in klimatske pogoje predpiše primeren način izvajanja odmorov.

22. člen

(veljavnost mejnih vrednosti za azbest)

(1) Od začetka veljavnosti tega pravilnika do 20. decembra 2029 se uporablja mejna vrednost za azbest v osemurnem časovno tehtanem povprečju 0,01 vl/cm³, pri čemer se upoštevajo samo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim, od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

(2) Od 21. decembra 2029 dalje se uporabljata mejni vrednosti za azbest v osemurnem časovno tehtanem povprečju:

− 0,01 vl/cm³, pri čemer se upoštevajo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1, kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm, ali

− 0,002 vl/cm³, pri čemer se upoštevajo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

Iz zgodovine mejne vrednosti za azbest

Smernice za varno delo z azbestom:

Večja zaščita delavcev z novimi smernicami o azbestu in posodobljenim seznamom poklicnih bolezni, novica Evropske komisije, 18. 12. 2025

Smernice za pomoč državam članicam pri spoštovanju pravil EU, ki znatno zmanjšujejo izpostavljenost delavcev azbestu, vključno s praktičnimi nasveti o usposabljanju in nadzornih ukrepih, 18. 12. 2025, v angleščini

OPOMBA: Prevod smernic v slovenščino pripravlja Evropska komisija (informacija MDDSZ z dne 13. 2. 2026).

Priporočilo Evropske komisije iz 25. 12. 2025 s pozivom za dopolnitev seznama azbestnih boleznih na tej povezavi

Dosedanje slovenske smernice za varno delo z azbestom, v slovenščini

Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:

Proizvodnja azbestcementnih izdelkov na območju Republike Slovenije in njihov uvoz sta prepovedana od 20. 12. 1996 dalje.

Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005.

Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015. Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.

Foto: Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.

Pričanje o posledicah dela z azbestom do prepovedi azbestne proizvodnje v Sloveniji, 2023

Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo.

Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.

Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi:

Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)

OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada.

100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:

Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia

OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.

Azbest na svetovnem tržišču:

Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia

ZDA, novica 18. 3 2024: prepoved krizotilnega azbesta v ZDA od 18. 3. 2024 dalje, glej novico ameriških sindikatov AFL-CIO in poziv, naj oblasti v ZDA kmalu prepovedo tudi druge vrste azbesta

Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000

Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!