ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami


4. 2. 2026:

Izjava Konfederacije evropskih sindikatov (ETUC): 47 % zaposlenih se na delovnem mestu pregreva – vendar nadrejeni ne ukrepajo

Skoraj polovica delavcev pravi, da je njihovo delovno mesto poleti preveč vroče, vendar le eden od desetih pravi, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo varnost, kar kaže na potrebo po zakonodaji EU o najvišjih delovnih temperaturah.

Poročilo o vplivih podnebnih sprememb, ki ga je danes objavila Evropska agencija za okolje, kaže, da 47 % ljudi pravi, da jim je na delovnem mestu preveč vroče. To pomeni, da je delovno mesto eno izmed najbolj tveganih okolij, vendar le okoli 15 % delavcev pravi, da so bile sprejete spremembe na delovnem mestu. Delež je bil še nižji med najrevnejšimi delavci, ki so pogosto zaposleni na delovnih mestih z najvišjo stopnjo izpostavljenosti vročini.

Raziskave kažejo, da se pri temperaturah nad 30 °C tveganje za nesreče na delovnem mestu poveča za 5–7 %, pri temperaturah nad 38 °C pa je verjetnost nesreč večja za 10–15 %. Izpostavljenost vročini ima tudi dolgoročne tveganje za zdravje, saj poveča verjetnost za srčno-žilne, dihalne in druge bolezni, kot so kronična ledvična bolezen ali neplodnost.

Ugotovitve potrjujejo obstoječe podatke EU, ki kažejo, da 89 % delodajalcev navaja, da je glavni razlog za njihovo skrb za varnost in zdravje pri delu zakonodaja. Brez nove zakonodaje bo vsako poletje prineslo novo val smrtnih nesreč pri delu. Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva, naj se v prihodnji zakon o kakovostnih delovnih mestih vključijo zavezujoči ukrepi za zaščito delavcev med ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je izjavila: „Delodajalcem ne smemo dovoliti, da se pretvarjajo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Ta raziskava kaže, da ne sprejemajo ukrepov za varnost delavcev pri visokih temperaturah, kljub temu da je to zdaj problem, ki prizadene skoraj polovico vseh delavcev, zlasti tistih z najnižje plačanimi delovnimi mesti. Varnost ljudi na delovnem mestu je stvar zdravega razuma: zagotoviti, da imajo delavci dostop do sence, vode, zaščitnih oblačil ali da lahko naredijo premor, ko postane nevarno vroče. Raziskava kaže, da se to ne dogaja, zdaj pa moramo ukrepati.“

Giulio Romani, sekretar ETUC, je izjavil: „Vsako poletje prinaša vrsto smrtnih nesreč na delovnem mestu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, in ta raziskava kaže, zakaj – podnebne spremembe predstavljajo vse večje tveganje za delavce, vendar delodajalci ne storijo dovolj, da bi se prilagodili. Delodajalci sami pravijo, da sprejemajo ukrepe za zdravje in varnost, kadar to zahteva zakon. To nalaga Komisiji odgovornost, da predloži zakonodajo, potrebno za varnost ljudi na delovnem mestu, kadar so temperature previsoke ali pa izjemno nizke. Ker se bliža še eno vroče poletje, bi izguba časa pomenila izgubo življenj. Upam, da nihče ne želi prevzeti odgovornosti za preprečevanje ali zavlačevanje sprejetja potrebnega in nujnega zakona.“

Več na: 47% too hot at work – but bosses failing to take action | ETUC


1. 9. 2025

 

 

Izjava ETUC: V 2025 je bilo v EU zaradi klimatskih sprememb rekordno število gozdnih požarov, kar kaže na potrebo po vlaganju v intervencijske službe. Statistika pa v EU kaže na upad števila poklicnih gasilcev.

Glej izjavo ETUC, v angleščini

 


26. 8. 2025

Ko sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) avgusta 2025 objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom “Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu“, je ETUC opozoril, da poročilo podpira zahteve ETUC za sprejem direktive EU za obvladanje tveganj na delovnih mestih zaradi ekstremnih temperatur.

Pri tem je ETUC poudaril, da se zavzema za zavezujočo zakonodajo za zaščito delavcev pred toplotnim stresom, vključno z obveznimi ocenami tveganja, ki upoštevajo temperaturo, vlažnost, sončno sevanje in pretok zraka. Poročilo WHO/WMO podpira ta poziv in navaja, da morajo kvalitativne ocene spremljati kvantitativne metode, da se zagotovi natančna identifikacija nevarnosti na delovnem mestu. Poročilo je usklajeno tudi z zahtevami sindikatov na drugih ključnih področjih, med drugim:

• Sodelovanje delavcev: poziva k skupnemu oblikovanju akcijskih načrtov za vročino s sindikati in delodajalci, ker je učinkovito preprečevanje odvisno od njihove smiselne vključenosti.
• Zaščita ranljivih delavcev: kot posebej ogrožene opredeljuje delavce na prostem, starejše osebe, nosečnice ter migrante in sezonske delavce ter priporoča njim prilagojene ukrepe, vključno s programi aklimatizacije in zdravstvenim nadzorom.

Glej več v angleščini na tej povezavi

Glej tudi: 40/2025 e-novica ZSSS (26. 8. 2025): Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, WHO in WMO


18. 7. 2025

Na poziv ZSSS na seji pogajalske skupine ESS za pripravo predpisov na področju gradbeništva 3. 7. 2025 in na seji Ekonomsko-socialnega sveta 4. 7. 2025 je MDDSZ 18. 7. 2025 pripravilo in objavilo smernice za delo na prostem v vročini:

 

 

Delo na prostem v vročini – smernice za delodajalce, 18. 7. 2025

Glej tudi: Vročina pri delu – smernice za delovna mesta, smernice EU 2023 za dela na prostem

 

 


16. 7. 2025

Javna izjava ZSSS ob sprejetju dopolnitev 3., 93. in 94. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih:

  • poziv pristojnim ministrom, naj v ustreznih področnih predpisih določijo vsaj enako zaščito delavcev, ki pri ekstremnih temperaturah delajo na prostem v dejavnostih, za katere v skladu s 3. členom pravilnik ne velja (na transportnih sredstvih, ki se uporabljajo zunaj podjetja, pri pridobivanju mineralov in nekovin v ekstraktivni industriji, na ribiških čolnih ter na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del kmetijskega ali gozdarskega podjetja, in ležijo stran od zgradb delodajalca);
  • poziv ministrici za zdravje naj se na seznam poklicnih bolezni doda bolezni, povzročene s sončnim in drugim virom UV sevanja;
  • poziv za učinkovit nadzor inšpekcije dela;
  • poziv delavcem, naj sindikatu ali delavskemu zaupniku za VZD prijavljajo kršitve pravilnika.

12. 7. 2025

Slovenija končno ima prvi predpis o varnosti in zdravju pri delu pri ekstremno visokih temperaturah na prostem

Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C


3. julij 2025

 

Poziv ETUC Evropski komisiji za direktivo najvišjih dovoljenih delovnih temperaturah

Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature

 

 


4. in 5. marec 2025

Resolucija ETUC o vsebini direktive o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu, marec 2025, v slovenščini

Poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) „Vročina pri delu: posledice za varnost in zdravje“, 25. 7. 2024, v angleščini


21. 11. 2023

 

 

 

 

Poziv ETUC naj odločujoči politiki v EU zaščitijo delavce pred kožnim rakom zaradi UV žarkov na delovnih mestih na prostem v slovenščini na tej povezavi in v angleščini na tej povezavi

 

 


25. 7. 2022

 

 

 

Kampanja ETUC, 25. 7. 2022: Evropa potrebuje varne najvišje temperature pri delu – Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

 


2018

Resolucija ETUC o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

Glej e-novico 48/2019 na tej povezavi

 

 


V branje:

Heatwaves as an occupational hazard, The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities, raziskava ETUI, 2022 (v angleščini)

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

Anketa EU OSHA o najpogostejših karcinogenih na delovnih mestih v EU, 2023, na tej povezavi


Iz arhiva:

1. 10. 2025: Pobuda za dopolnitev obrazca za prijavo nezgode pri delu z rubriko o temperaturi v času nezgode na tej povezavi

15. 3. 2023: Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi in sklep RSK MDPŠ iz julija 2024 na tej povezavi

3. 8. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za določitev najvišje in najnižje temperature pri delu – dopolnitev pobude iz 7. 7. 2022, na tej povezavi

3. 8. 2022: 38/2022 e-novica ZSSS: Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

25. 7. 2022: Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

2021: publikacija ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard,
The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

7. 7. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za varovanje delavcev, ki delajo na prostem v času vročinskih valov, na tej povezavi

5. 7. 2022: Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi

23. 6. 2022: 32/2022 e-novica ZSSS: Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

7. junij 2022: Poziv ZSSS na MDDSZ za posodobitev predpisov za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

17. 6. 2022: Izjave Lučke Böhm, izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu v članku Gorazda Suhadolnika “Preživeti in delati v vročinskih valovih”, Finance, na tej povezavi

20. 6. 2022: 31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022


E-novice ZSSS:

56/2025 e-novica ZSSS (9. 12. 2025): Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

36/2025 e-novica ZSSS (18. 7. 2025): Smernice za delodajalce – Delo na prostem v vročini

35/2025 e-novica ZSSS (15. 7. 2025): Nove slovenske smernice in novo spletno orodje OiRA za ocenitev tveganja pri delu v ekstremnih temperaturah

34/2025 e-novica ZSSS (11. 7. 2025): Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C

33/2025 e-novica ZSSS (8. 7. 2025): Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature

11/2025 e-novica ZSSS (6. 3. 2025): ETUC zahteva novo direktivo EU o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu

40/2024 e-novica ZSSS (3. 9. 2024): Grški sindikati terjajo omejitve za delo na prostem med vročinskimi valovi

38/2024 e-novica ZSSS (8. 8. 2024): Prvi rezultati pozivov ZSSS za nove predpise o delu v visokih temperaturah

37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

33/2024 e-novica ZSSS (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

27/2024 e-novica ZSSS (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

24/2024 e-novica ZSSS (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

34/2023 e-novica ZSSS (16. 8. 2023): Vročina na delu – EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini

31/2023 e-novica ZSSS (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

30/2023 e-novica ZSSS (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

28/2023 e-novica ZSSS (3. 7. 2023): Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

27/2023 e-novica ZSSS (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

38/2022 e-novica ZSSS (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 35/2018 (11. 7. 2018): Izobraževalni film “Sonce na delu”

E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

E-novica ZSSS št. 45/2019 (16. 9. 2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest:

Glej stališča Predsedstva ZSSS (september 2019) na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

E-novica ZSSS 35/2021 (18. 6. 2021): Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

E-novica ZSSS 9/2022 (3. 3. 2022): Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost


Vse e-novice o vročini/temperaturi na delovnem mestu (v prostorih in na prostem) poišči na tej povezavi:

7/2015:  Prvi povzetek evropske ankete ESENER 2 iz oktobra 2014

21/2015: Ukrepi za zagotavljanje dostojnih pogojev bivanja – izmerimo temperature

22/2015: IRSD informira o potrebnih ukrepih v primeru visokih temperatur na delovnem mestu

24/2015: Visoke temperature ozračja in delovna mesta na prostem

28 /2015: Inšpekcija za delo: Visoke temperature na delovnem mestu

43/2015: Inšpektorat RS za delo o temperaturah v delovnih prostorih pri nizkih zunanjih temperaturah: 11.12.2012

 

23/2017: Ali je vaš delodajalec ocenil tveganje za nastanek kožnega raka in toplotni udar na delovnih mestih na prostem?

24/2017: Poklicne bolezni zaradi UV sevanja

29/2017: Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

30/2017: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

31/2017: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

32/2017: Kaj so vroči delovni prostori, kjer temperatura sme presegati +28 ˚C

75/2016: Poročilo EUROFOUND o rezultatih 6. evropske ankete o delovnih razmerah EWCS iz leta 2015

 

26/2018: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

31/2018: Opomnik: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

35/2018: Varno delo na soncu tudi to poletje

45/2018: Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

 

24/2019: Poročilo o delu IRSD za leto 2018

25/2019: Poročilo o delu ETUC 2015-2019

28/2019: Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

29/2019: Vabilo na 2. simpozij o vplivu vročine na delavce

33/2019: Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

34/2019: Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

45/2019: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

46/2019: Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

47/2019: Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

48/2019: Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

52/2019: Vabilo na posvet  ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

57/2019: O posvetu ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

 

35/2020: Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

43/2020: Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

24/2021: 15. maj 2021, svetovni dan podnebnih sprememb

35/2021: Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

39/2021: Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

 

 

28. april 2021 – podatki

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Štvilo umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu  varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

___________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Pripravila: Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

____________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021 za javnost na tej povezavi

____________________________________________________________

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od leta 2003 na 28. april objavi zbrano uradno statistiko o varnosti in zdravju pri delu v preteklem letu, oceni razmere in pozove odgovorne k ukrepanju za zaščito poklicnega zdravja delavcev. Zahvaljujemo se za statistiko in odgovore o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu v 2020, ki so nam jih posredovali pristojni državni organi in institucije socialnih zavarovanj:

Inšpektorat RS za delo (IRSD)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – splošno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – azbestne bolezni

Ministrstvo za zdravje (MZ)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in priloga ZPIZ

 

______________________________________________________________________

Sporočila ETUC:

Evropski sindikati so pripravili skupno sporočilo ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu 2021. Sporočajo, da je v letu 2020 v Evropi zaradi epidemije COVID-19 umrlo 530.000 ljudi, med katerimi se jih je mnogo okužilo na delovnem mestu. Opozarjajo pa tudi, da je v letu 2020 v Evropi preko 100.000 ljudi umrlo zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Varnost in zdravje pri delu sta torej dobesedno stvar življenja in smrti. Sta tvoja pravica za vekomaj! Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imajo pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko poskrbi, da so delavski zaupniki izvoljeni in upoštevani s strani vodstva.

Celotno sporočilo si preberi na tej povezavi!

Oglej si štiri plakate evropskih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 v slovenščini: Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!

Plakat 1

Plakat 2

Plakat 3

Plakat 4

Glej tudi e-novico ZSSS za delavske zaupnike za VZD:

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2021, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

 

 

28. april 2015 – podatki

28. APRIL 2015

 

Vsako leto po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v EU umre 150.000 ljudi zaradi posledic poklicnih bolezni in od tega 100.000 ljudi zaradi poklicnih rakov zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestuV Sloveniji jih po tej oceni umre 700 na leto, kar predstavlja 4 % skupne letne mortalitete. ZSSS se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »EU mora nemudoma ukrepati za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti« s sprejemom:

  • evropskih zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za 50 karcinogenov, mutagenov in reprotoksinov,
  • direktive o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu,
  • direktive o obvladovanju psiho-socialnih obremenitev na delovnem mestu z ocenjevanjem tveganja zaradi z delom povezanega stresa.

.. več v: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2015, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

in

ZSSS piše Marianne Thyssen ob 28. aprilu 2015 in njen odgovor v slovenščini (v angleščini: pismo in odziv)

ZSSS piše Ministrici za delo ob 28. aprilu 2015

Zgibanka Dan žrtev dela 2015 -1

28. april 2016 – podatki

28. APRIL 2016

Vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka po mednarodnih ocenah umre 102.500 ljudi – od tega 440 v Sloveniji. Te smrti bi lahko preprečili, saj je poklicnega raka mogoče preprečiti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »Ustavite poklicnega raka!« za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, tako da bo že v letu 2016 določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 iz seznama predlaganih 71 karcinogenov. Predstavljajo namreč 80 % poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v Evropi.
Da se prepreči poklicnega raka v Sloveniji ZSSS poziva:

  1. Vlado RS da se pridruži tistim vladam v EU, ki pozivajo Evropsko komisijo k dopolnitvi direktive 2004/37/ES, da bi preprečile poklicnega raka,
  2. ministrico za delo k posodobitvi v skladu s sodobnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti karcinogenov in k dopolnitvi slovenskih predpisov, ki določajo slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti:
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem, UL RS 38/2000, 101/2005
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, UL RS 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011, 38/2015
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, UL RS 93/2005,
    • Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS 54/2013) tako, da bo omogočal statistiko o prijavljenih poklicnih boleznih po njihovih vrstah,
  3. ministrico za zdravje k:
    • sprejemu pravilnika, ki bo v skladu s 424. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012) določil poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni (rok za njegov sprejem je bil 1. 1. 2014),
    • določitvi v skladu s 34. členom Zakona o varnosti in zdravju pri deli (ZVZD-1, UL RS 43/2011) pogojev za izvajanje medicine dela (dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela) in na svoji spletni strani objavi seznam izvajalcev medicine dela (rok za to je bil 17. 12. 2011).

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2016, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

28. april 2017 – podatki

28. APRIL 2017

ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

Ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ZSSS tradicionalno opozarja na to pomembno problematiko.

28. april je delavski spominski dan, namenjen opozarjanju na pomen preventive na področju varnosti in zdravja pri delu in spomina na vse delavke in delavce, ki so s zaradi neustreznih razmer ali drugih razlogov poškodovali pri delu ali utrpeli poklicno bolezen, od leta 1996 naprej. Mednarodna organizacija dela (ILO) ga je za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003, ZSSS pa ta dneva obeležuje od leta 2005 dalje. ZSSS te dni tradicionalno objavi uradno statistiko MDDSZ in IRSD o poškodbah pri delu in ocene o številu umrlih zaradi poklicnih bolezni.

Letos bo Služba ZSSS za varnost in zdravje dala poudarek objavi prvih rezultatov ankete ZSSS o delovnem času. ILO je sicer letošnji 28. april posvetil izboljšanju zbiranja in uporabe podatkov/statistike o varnosti in zdravju pri delu, Evropska konfederacija sindikatov (EKS) pa sporočilu, da »varnost in zdravje vsakogar šteje«!

»Ker vsako leto zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni umre 168.000 ljudi in je zabeleženo več kot 3 milijone nezgod pri delu (z več kot tremi dnevi bolniške odsotnosti z dela), sta varnost in zdravje pri delu resno vprašanje za vsakogar,« sporočajo iz EKS. Toda varnost in zdravje pri delu nekaterih delavcev sta še vedno spregledana, zlasti za prekarne delavce, delavce v gradbeništvu in na splošno na nekvalificiranih in tveganih delovnih mestih.

Statistika o smrtnih in drugih nezgodah pri delu v EU

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – živilka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – čistilec

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – frizerka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – gradbenik

Sporočilo EKS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ter mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Pojasnila Inšpektorata za delo Republike Slovenije glede poškodb pri delu in poklicnih bolezni v letu 2016

Sporočila ZSSS ob spominskem dnevu 2017

Predstavitev rezultatov ankete ZSSS o delovnem času

Pojasnila MDDSZ o problematiki varnosti in zdravja pri delu

24. april 2018 – podatki

28. APRIL 2018

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2018, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

1. EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV ETUC OPOZARJA, DA V LETU DNI V EU:

je 3 milijone nezgod na delovnem mestu z najmanj 4 dnevi bolniške odsotnosti z dela

3700 delavcev umre v nezgodah pri delu

200.000 delavcev umre zaradi poklicnih bolezni (od tega 700 v Sloveniji)

2. STATISTIKA O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 2017:

Inšpektorat RS za delo poroča za leto 2017 o prijavah delodajalcev 9.859 poškodbah pri delu:

9.747 nezgod pri delu

17 kolektivnih nezgod pri delu

17 smrtnih nezgod pri delu

ZPIZ poroča, da so invalidske komisije ugotovile v 355 primerih invalidnost I., II., ali III. kategorije zaradi poškodb pri delu.

3. STATISTIKA O POKLICNIH BOLEZNIH V SLOVENIJI V LETU 2017:

Na Inšpektorat RS za delo, upravljalcem evidence delodajalčevih prijav poklicnih bolezni, v letu 2017 ni bila prijavljena niti ena poklicna bolezen.

Interdisciplinarna Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom na MDDSZ je v letu 2017 verificirala 26 azbestnih poklicnih bolezni (9 plakov, 6 azbestoz in 9 mezoteliomov) in izplačala upravičencem in njihovim dedičem 333.132,82 evrov odškodnin.

Invalidske komisije ZPIZ so v letu 2017 v 56 primerih kot vzrok nastanka invalidnosti I., II. in III. kategorije navedle različne poklicne bolezni:

4 povzročene s kromom in njegovimi spojinami,

2 povzročeni z nikljem ali njegovimi spojinami,

1 povzročena z estri,

1 nalezljiva in parazitarna bolezen,

1 povzročena z naftoli ali njihovimi homologi in halogeniranimi derivati

3 okvare sluha zaradi hrupa

6 vibracijska bolezen

2 tropski bolezni

2 kožni bolezni in kožni rak

21 poklicnih kožnih bolezni

1 silikoza

3 pneumokonioze

1 ekstrinzični alergični alveolitis

8 poklicnih astem

Število primerov po letu 2010, ko so invalidske komisije ZPIZ navedle poklicno bolezen kot vzrok invalidnosti: 2010 – 64, 2011 – 80, 2012 – 59, 2013 – 40, 2014 – 69, 2015 – 70, 2016 – 61 in 2017 – 56.

4. 179 ANKETIRANIH V SPLETNI ANKETI ZSSS APRILA 2018 O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH POROČA:

74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju

35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni

31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni

37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja

10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni

6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

5. Anketa ZSSS in uradna statistika kažeta, da je v Sloveniji skrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. ZSSS zato poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da v okviru tekočih poslov izda Pravilnik o poklicnih boleznih do zaključka svojega mandata in tako konča 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljaviti pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, naj dopolni tako, da bo končno določal učinkovit in zakonit postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Pravilnik pa naj določa tudi aktivno vlogo socialnih partnerjev pri določanju seznama poklicnih bolezni in vseh strank v postopku ugotavljanja poklicne bolezni.

6. ZSSS se pridružuje opozorilom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) ob letošnjem Delavskem spominskem dnevu, da »delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pa tudi v Sloveniji pripomorejo k varnejšim delovnim mestom«. Zato naj si vsak delavec izvoli svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev!

7. ZSSS izreka sožalje družinam in sodelavcem umrlih delavcev zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni!

Stoletno geslo 28. aprila – mednarodnega Delavskega spominskega dneva: »Spominjaj se umrlih in zagrizeno se bori za žive!«

Podrobneje o posameznih sporočilih:

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018

Anketa ZSSS: Ocena tveganja in poklicne bolezni, marec-april 2018:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

Pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga čakamo že 28 let, končno v javni obravnavi:

Predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih

Komentarji Izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučke Böhm na predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi

Smernice KIMDPŠ za verifikacijo poklicnih bolezni

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami

Sporočila ETUC ob 28. aprilu 2018, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na poškodovane in umrle na delovnem mestu:

Za ogled filma s sporočili ETUC-a (s slovenskimi podnapisi)  klikni tukaj.

Plakat s sporočili ETUC-a

#IWMD18

 

Statistika o poklicnih boleznih:

Pojasnila MDDSZ o verificiranih poklicnih azbestnih boleznih ter višine izplačanih odškodnin v letu 2017

Pojasnila ZPIZ glede poklicnih boleznih, ki so bile obravnavane v njihovih postopkih v letu 2017

Statistični podatki IRSD o prijavljenih poklicnih boleznih, poškodbah pri delu, številu izvedenih nadzorov in ukrepov IRSD itd. v letu 2017

 

28. april podatki 2019

28. APRIL 2019

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2019, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

Sporočilo za javnost: Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2019

Sporočilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):

Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu:

Statistika o poklicnih boleznih:

Kampanja 28. april 2020

28. APRIL 2020

Kampanja ZSSS:  28. april 2020 – svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

Sporočilo strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu

26/2020 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Statistika o poškodbah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2019:

 

Kampanja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):  28. april – mednarodni delavski spominski dan:

 

 

Sporočilo MOD-ILO ob 28. aprilu 2020, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – tukaj