O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

E-novica ZSSS št. 53 (30. 10. 2019): O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

 

V naši e-novici št. 39/2019 z dne 23. 8. 2019 smo napovedali, da bo 14. 10. 2019 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju mednarodna konferenca »ŽENSKE IN MOŠKI NA DELOVNEM MESTU: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V KONTEKSTU ENAKIH MOŽNOSTI«. Organiziralo jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Tokrat vas želimo opozoriti na sporočila s te uspešno izvedene konference.

Bila je izjemno dobro obiskana, udeleženci pa navdušeni zaradi zanimivih prispevkov domačih in tujih predavateljev. Razprava je tekla o tem, kako se delovna mesta in delo moških ter žensk razlikujejo glede na delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Te razlike namreč vplivajo na tveganja, s katerimi se na delovnem mestu srečujejo moški in ženske, kar se v praksi pogosto podcenjuje ali spregleda. EU OSHA na primer ocenjuje, da v delovnem življenju žensk in moških obstajajo bistvene razlike, ki vplivajo na njihovo varnost in zdravje pri delu. Razlike v delovnih pogojih med spoloma se odražajo v zdravstvenih statistikah. Raziskave in ukrepi morajo upoštevati dejansko delo, ki ga opravljajo moški in ženske, ter razlike v izpostavljenosti in delovnih pogojih.

Nauk vseh teh opozoril je, da je v praksi v podjetju ali zavodu z zornega kota obeh spolov potrebno pretehtati ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu na posameznih delovnih mestih in preventivne ukrepe. Le tako lahko namreč zaznamo, če isti preventivni ukrepi različno funkcionirajo za ženske kot za moške. Je bila pri ocenjevanju tveganja res upoštevana specifika obeh spolov? Ne podcenjujmo različnosti obremenitev, s katerimi se srečujejo delavci in delavke!

Gradiva s konference so objavljena na portalu slovenske Informacijske točke EU OSHA na tej povezavi. Vabljeni k ogledu!

Vabilo na posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

E-novica ZSSS št. 52 (25. 10. 2019): Vabilo na posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

Vljudno vabljeni na naš jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, ki bo v petek, 22. novembra 2019, od 9.00 do 15.00 v veliki sejni sobi v 6. nadstropju Doma sindikatov, Dalmatinova ulica 4, Ljubljana.

Posvet smo za vas pripravili zaradi svoje zaveze v Globalnem podnebnem tednu od 20. do 27. 9. 2019, da vsi z odgovornim izpolnjevanjem svojih podnebnih obveznosti preprečimo podnebne spremembe in njihove posledice. Zahtevamo zaščito delavčevega zdravja pred ekstremnimi temperaturami, ki jih prinašajo podnebne spremembe! Pridite na posvet in se oborožite z znanjem!

Na posvetu boste spoznali dr. Lučko Kajfež Bogataj, dolgoletno borko za ozaveščanje o globalnih tveganjih za človeštvo, ki jih prinašajo podnebne spremembe, povzročene zaradi toplogrednih plinov. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni vremenski pojavi, potrjujejo upravičenost njenih svaril. S sodelavko Tjašo Pogačar bosta predstavili pričakovane spremembe vremenskih ekstremov in negativne vplive vročine na delavce. V nadaljevanju posveta nam bosta Martin Kurent in Tanja Urdih Lazar, strokovnjaka Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa, povedala več o toplotnem ugodju oziroma neugodju, kaj so fiziološko ugodne delovne temperature za posameznika, kakšne so posledice dela pri visokih temperaturah na prostem in v prostorih ter kakšne ukrepe načrtovati, da do teh posledic ne bi prišlo. Ker številni slovenski delavci svoje delo opravljajo na prostem in so zato izpostavljeni UV sončnim žarkom, bo mag. Ana Benedičič razložila njihovo škodljivost za zdravje. Govorili pa ne bomo le o visokih temperaturah na delovnih mestih. Spregovorili bomo tudi o delu v mrazu in o najnižjih temperaturah, pri katerih lahko delavec dela.

Ker Inšpektorat RS Slovenije za delo dobi od delavcev vsako leto več prijav zaradi previsokih in prenizkih temperatur na delovnih mestih, nam bo direktor nadzora varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Slavko Krištofelc predstavil nekaj primerov teh prijav, opisal odzive, ugotovitve in ukrepe inšpektorjev. Razložil bo, kako mora biti področje mikroklime urejeno v ocenah tveganja delodajalcev, katere standarde je treba pri tem upoštevati ter kako glede na mikroklimatske pogoje dela načrtovati osebno varovalno opremo in delovno obleko. Ker v Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na prostem zaradi visokih temperatur in škodljivega UV sončnega sevanja, smo ga prosili, da predstavi stališča in predloge inšpektorata za dopolnitev zadevne zakonodaje.

Program posveta je dostopen s klikom tukaj.

Posvet je brezplačen. Na posvet se prijavite do torka, 19. 11. 2019, s klikom tukaj.

Nasvet izvoljenim delavskim zaupnikom oziroma članom sveta delavcev: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo. Že danes se zato s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu!

 

Nasvidenje na posvetu!

Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

E-novica ZSSS št. 51 (17. 10. 2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

Tokrat vas opozarjamo na letos objavljeno študijo o tveganju za nastanek raka pri otrocih danskih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska. Študija temelji na podatkih o raku pri danskih otrocih iz danskega registra raka v obdobju 1968-2015. Objavljena je bila v ugledni skandinavski strokovni reviji Scandinavian Journal of Work, Environment & Health. Gre za študijo, ki lahko velja kot eden od dokazov o očem skritih in zato toliko bolj nevarnih učinkih na zdravje ljudi zaradi reprotoksinov na delovnih mestih. To so kemikalije, ki lahko na različne načine škodujejo plodnosti delavcev in zdravju njihovih potomcev. Reprotoksini lahko povzročijo poškodbo ali smrt gamet (to je moških semenčic in ženskih jajčec), smrt zarodka ali ploda v maternici, razvojne okvare, kot je na primer abnormalni razvoj kostnega tkiva, slabši fizični razvoj, funkcionalno okvaro organov ali pomanjkanje encimov. Otežujejo zanositev in povzročajo spontane splave. Lahko pa tudi škodujejo razvoju plodu v času nosečnosti zaradi trajnih okvar organov. Škodujejo lahko tudi samemu porodu in razvoju otroka po porodu. Očem skriti ostajajo zlasti dolgoročni učinki reprotoksinov na zdravje potomcev izpostavljenih delavcev. Zaradi hormonskih motilcev lahko pride do hudih zdravstvenih zapletov celo pri vnukih!

Ker so nevarnosti, ki jih povzročajo reprotoksini, skrite očem, je torej pomembna vsaka znanstvena raziskava, ki jih razkrije. Omenjena danska študija je raziskala povezavo med izbruhom rakavih bolezni pri otrocih in izpostavljenostjo njihovih staršev reprotoksinom v industrijah barv in tiska. Raziskava je potrdila občutno povečano tveganje za nastanek akutne mieloidne levkemije in raka centralnega živčnega sistema pri otrocih izpostavljenih delavcev. Tveganje za raka pri otroku, če je v industriji barv in tiska delal oče, je kar podvojeno!

Reprotoksini torej škodujejo ne le plodnosti žensk ampak tudi moških! Ne zadošča zgolj varstvo nosečnic! Tako delavce kot delavke je treba pred škodljivimi učinki zaščititi že mnogo pred zanositvijo!

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropski sindikalni inštitut (ETUI) in v Sloveniji tudi ZSSS se zato že 20 let prizadevamo, da bi evropska in nacionalna zakonodaja delavcem na delovnih mestih zagotavljala enako zaščito pred reprotoksini, kot jo že pred karcinogeni. Prav to je Strokovna služba ZSSS letos v okviru posvetovanj v Svetu za varnost in zdravje pri delu pri ministrstvu za delo predlagala pri obravnavi predloga novele Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.  Čakamo še, ali bo ministrstvo naše predloge res upoštevalo. Tveganja zaradi reprotoksinov v Sloveniji pač ostajajo podcenjena. Poročamo pa lahko, da je vsaj v EU bila akcija sindikatov uspešnejša, saj je Evropska komisija letos objavila prvo študijo o potrebnosti vključitve zaščite pred reprotoksini v direktive. Ali Slovenija res lahko slovenske delavce zaščiti pred reprotoksini šele, ko bo to od nje zahtevala EU? Številne druge države v EU ne čakajo. Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Finska, Francija in Nizozemska so na primer v svoje nacionalne predpise o zaščiti delavcev pred karcinogeni že vključile tudi zaščito pred reprotoksini.

Kaj torej svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi naslednje stavke o nevarnosti:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, zahtevajte od njega enako zaščito delavcev pred njimi, kakršna je zahtevana v primeru karcinogenov!
Ne zadovoljite se zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

Viri:

  1. Risk of selected childhood cancers and parental employment in painting and printing industries: A register-based case‒control study in Denmark 1968–2015, Print ISSN: 0355-3140 Electronic ISSN: 1795-990X Copyright (c) Scandinavian Journal of Work, Environment & Health
  2. Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, EU OSHA 2018
  3. Proizvodnja in razmnoževanje, Kraja zdravja prihodnjim generacijam, ZSSS, 2009

Rezervirajte datum 22. 11. 2019 za posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

E-novica ZSSS št. 50 (1. 10. 2019): Rezervirajte datum 22. 11. 2019 za posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

 

Leto 2020 bo odločilno za ohranitev podnebja, je sporočilo Podnebnega vrha Združenih narodov 23. 9. 2019 v New Yorku. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala „Evropski zeleni dogovor” (European Green Deal) in da bo Evropa vodilna pri izpolnjevanju podnebnih obveznosti.

Tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je še vedno pod vtisom Globalnega podnebnega tedna 20.-27. 9. 2019 in shoda Podnebni štrajk 27. 9. 2019, zato načrtuje nadaljnje podnebne aktivnosti. Pripravljamo POSVET O VPLIVU PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, ki bo 22. 11. 2019 v Ljubljani. Znanje nam bodo delili ugledni strokovnjaki, med njimi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Tjaša Pogačar iz Biotehniške Fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa. Pridružil pa se nam bo tudi direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo.

Vabimo vas, da si že danes v svojem koledarju rezervirajte datum 22. 11. 2019 za posvet ZSSS in se z delodajalcem pravočasno dogovorite o udeležbi.

Uradno vabilo sledi v sredini oktobra 2019.

Podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”

Podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”

E-novica ZSSS št. 49 (27. 9. 2019): Podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”

 

Obveščamo vas, da so bila v četrtek, 19. 9. 2019 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”. Priznanja je podelilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi razpisa, o katerem smo vas obvestili v naši e-novici 22/2018 z dne 24. 4. 2018. Takrat sta bila istočasno razglašena ta razpis in začetek nove dvoletne kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) 2018-2019 z naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

 

Skupinska slika ministrice in direktorice EU OSHA v družbi prejemnikov vseh treh priznanj (Foto: Lučka Böhm)

Priznanja sta podelili ministrica za delo Ksenija Klampfer in izvršna direktorica EU OSHA Christa Sedlatschek. Podelili sta tri priznanja.

Enakovredni nacionalni priznanji za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-19 sta prejela:

  1. inovativen sistem ravnanja z nevarnimi snovmi v delovnem procesu, ki ga je razvil ContiTech Slovenija, družba za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov, d.o.o., Škofjeloška cesta 6, Kranj (obrazložitev),
  2. program usposabljanja študentov za varno delo, ki ga je razvila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, Ljubljana (obrazložitev).

Priznanje za najboljšo prakso na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-19 pa je prejel celovit sistem obvladovanja nevarnih snovi na delovnih mestih, ki ga je razvilo Gorenje gospodinjski aparati, d.o.o., Partizanska 12, Velenje (obrazložitev).

Izvedeli smo, da je ministrstvo dosežek Gorenja prijavilo tudi na evropsko tekmovanje EU OSHA. Christa Sedlatschek je na podelitvi povedala, da bo na slovesnosti v Bilbau novembra 2019 ob zaključku kampanje 2018-2019 »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« Gorenje prejelo pohvalo tudi na evropskem tekmovanju. O evropski podelitvi in zaključku dvoletne kampanje vas bomo obvestili novembra 2019.

Kampanja ETUC za evropsko najvišjo dovoljeno temperaturo na delovnem mestu

Kampanja ETUC za evropsko najvišjo dovoljeno temperaturo na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

 

Kot smo vas obvestili v naših e-novicah 45/2019 in 46/2019 poteka od 20. do 27. 9. 2019 po vsem svetu »Globalni podnebni štrajk«. Pri nas bo osrednji shod 27. 9. 2019 ob 11.55 na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
 
Zaradi toplogrednih plinov se spreminja podnebje in tudi na delovnih mestih, se zato dvigujejo temperature do neznosnih višin. Spomnimo vas na spletno anketo o temperaturah na delovnih mestih, ki jo je letošnjega maja izvedla Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Rezultate smo objavili v naši e-novici št. 34/2019. Kar 17 % udeležencev ankete je poročalo, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v  do 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!  Kar 54 % udeležencev ankete je poročalo o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži zaradi ekstremnih temperatur na delovnem mestu. 34 % jih je poročalo o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % celo o omedlevicah.

V času Globalnega podnebnega štrajka je zato čas, da se spomnimo, kaj pa smo sindikati že do sedaj storili za temperaturno udobje na delovnem mestu. ZSSS je članica Evropske konfederacije sindikatov ETUC od leta 1999. Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

 

Termometer, s katerim je ETUC junija 2019 zacel kampanjo za evropsko najvišjo dovoljeno temperaturo na delovnem mestu

 

Tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se pridružuje upravičenim zahtevam, da je treba na slovenskih in evropskih delovnih mestih zagotoviti temperaturno udobje. V okviru snovanja slovenske strategije na področju varnosti in zdravja pri delu do leta 2025 smo že leta 2018 ministrstvu za delo predlagali dopolnitve slovenskih predpisov v zvezi s temperaturnim udobjem na delovnem mestu. Prav gotovo je med njimi tudi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki ga je treba nadgraditi z bolj jasnimi in obvezujočimi nalogami delodajalca, kako zagotoviti temperaturno udobje na delovnih mesti tako v stavbah kot na prostem.

Vabimo vas, da tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu od svojega delodajalca zahtevate, da delavcem poleti in pozimi zagotovi temperaturno udobje na delovnem mestu! Ne odlašajte in uporabite argumente, nanizane v resoluciji ETUC! Tehnične rešitve za zagotovitev temperaturnega udobja namreč zahtevajo čas. Naj bo poletje 2020 že čas temperaturnega udobja na delovnem mestu!

Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

E-novica ZSSS št. 47 (23. 9. 2019): Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

 

V tednu Globalnega podnebnega štrajka« od 20. do 27. 9. 2019 in v pričakovanju, kaj se bodo svetovni voditelji na  svetovnem Akcijskem podnebnem vrhu (Climate Action Summit, 23 September 2019) 23. 9. 2019 v New Yorku domenili glede uresničevanja Pariškega podnebnega sporazuma, je smiselno, da vas opozorimo na predlog Zakona o podnebni politiki Slovenije, ki je do 12. 10. 2019 v javni obravnavi na e-Demokraciji na naslednji povezavi.

Predlog zakona je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Takole ga je med drugim utemeljilo: “Osnovni namen in cilj podnebne politike je, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga. Podnebna politika mora slediti ciljem Pariškega sporazuma,  aktualnim znanstvenim dognanjem, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC)  in številnih drugih znanstvenih ustanov, sklepom in dokumentom na ravni EU ter sporočilu Evropske komisije »Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo… Povprečna temperatura ozračja v Sloveniji se je od druge polovice preteklega stoletja povišala za več kot 1,5 °C. Trend naraščanja je višji, kot je svetovno povprečje, saj se je Zemljino ozračje v primerljivem obdobju segrelo za približno 1 °C. Glavni vzrok poviševanja temperature je naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki spreminjajo lastnosti ozračja, dodatno pa tudi sprememba rabe tal. Pri podnebnih spremembah ne gre samo za naraščanje povprečne temperature, ampak tudi za spreminjanje običajnih vrednosti drugih podnebnih spremenljivk in spreminjanje pogostosti pojavljanja ekstremnih vremenskih dogodkov ter njihove intenzitete. V Sloveniji sta se povečala število in moč vročinskih valov, obdobja hladnega vremena so manj pogosta in izrazita. Zmanjšala se je količina snega in skrajšalo trajanje snežne odeje. Povečalo se je izhlapevanje spomladi in poleti, kar vpliva na vodno bilanco. Podaljšuje se trajanje Sončevega obsevanja. Ocene podnebnih sprememb v prihodnosti za Slovenijo kažejo na krepitev trenutnih trendov, njihova stopnja pa bo zlasti v drugi polovici tega stoletja močno odvisna od emisij toplogrednih plinov. Če se bodo emisije TGP do srede stoletja na svetovni ravni zmanjšale za 80 %, se pričakuje omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature ozračja do 2 °C glede na predindustrijsko obdobje. Slovenija je pogodbenica Pariškega sporazuma, zato je dolgoročni cilj doseganja ničelne stopnje neto emisij TGP določila v predlogu Zakona o podnebni politiki.«

Pripombe na predlog Zakona o podnebni politiki lahko posredujete na gp.mop@gov.si.

Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

E-novica ZSSS št. 46 (17. 9. 2019): Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

 

V naši e-novici št. 45/2019 z dne 16. 9. 2019 smo vas obvestili, da sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) podpiramo shod »Podnebni štrajk 27. 9. 2019« ter prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Njihove zahteve najdete na tej povezavi. Svobodni sindikati pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo. Na delovnih mestih naj tudi 27. 9. 2019 organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki.

Osrednji shod »Podnebni štrajk« bo v Ljubljani na Trgu republike 27. 9. 2019 ob 11.55.

Ne bo pa to edini shod Podnebnega štrajka. Na isti dan in ob isti uri bodo še najmanj v Brežicah, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Litiji in Ormožu. Kje točno v teh mestih bodo 27. 9. 2019 ti shodi, lahko povprašate njihove organizatorje, ki jih najdete na tej povezavi.

Slovenski Podnebni štrajk se vključuje v Globalni podnebni štrajk, ki bo po vsem svetu potekal od 20. do 27. 9. 2019. Glej v angleščini informacijo o globalnem Podnebnem štrajku (Global Climate Strike 20-27 september 2019) na tej povezavi.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres bo 23. 9. 2019 v New Yorku gostitelj svetovnega Akcijskega podnebnega vrha (Climate Action Summit, 23 September 2019), na katerem se naj bi svetovni voditelji dogovorili, kako uresničiti Pariški podnebni sporazum (v slovenščini ga lahko preberete na tej povezavi). Takole so Združeni narodi utemeljili potrebo po takojšnji podnebni akciji: »Globalne emisije toplogrednih plinov dosegajo rekordne vrednosti in videti ni nobene izboljšave. Zadnja štiri leta so bila rekordno vroča. Zimske temperature na Arktiki so se od leta 1990 dvignile za 3˚C. Gladina morij se dviga, koralni grebeni izumirajo, postajamo priča spremembam podnebja, ki ogrožajo zdravje zaradi onesnaženosti zraka, vročinskih valov in povečanega tveganja za pomanjkanje hrane. Učinki podnebnih sprememb se občutijo povsod in z zelo stvarnimi posledicami na življenje ljudi. Podnebne spremembe slabšajo rezultate nacionalnih gospodarstev in njihova cena bo v prihodnosti še višja kot danes. Toda širi se zavest o obstoječih in dosegljivih prilagoditvah za preskok v čistejša in bolj odporna gospodarstva.  Zadnja analiza kaže, da če ukrepamo takoj, lahko v 12 letih zmanjšamo emisije ogljika ter znižamo rast povprečne globalne temperature glede na tisto v predindustrijski dobi za manj kot 2˚C oziroma po zadnjih znanstvenih ugotovitvah celo za manj kot 1,5˚C. Na srečo imamo Pariški sporazum – to je vizionarski uresničljiv napreden okvir za delovanje, ki natančno določa, kaj je treba storiti, da se ne le prekine kvarjenje podnebja ampak celo povrne prejšnje stanje.  Toda sporazum sam po sebi ni dovolj, če mu ne sledi akcija. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je 23. 9. 2019 v New York povabil vse svetovne voditelje, da jim predlaga trdne in stvarne načrte za izboljšanje tistega, kar so sami na nacionalni ravni sklenili storiti do leta 2020, da bi v naslednjem desetletju za 45 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter da bi dosegli do leta 2050 neto ničelne emisije.«

Vabljeni na dogodke Podnebnega štrajka po vsej Sloveniji v petek, 27. septembra 2019 ob 11.55!

Pokažimo, da nam ni vseeno!

Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

E-novica ZSSS št. 45 (16. 9. 2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

 

Tokrat vas obveščamo o sklepih za varovanje podnebja, ki jih je sprejelo predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na pobudo Sindikata Mladi Plus na svoji 17. seji 10. 9. 2019.
Sklepi temeljijo med drugim na Akcijskem programu 2019-2023, ki ga je maja 2019 na Dunaju sprejel 14. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Na podnebne spremembe se nanaša točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:
a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na svoji 17. seji sprejelo dokument z naslovom »Sindikati in podnebne spremembe«, ki ga najdete na tej povezavi. Z njim je podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Zaključek in zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve« so:

  1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
  2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
  3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
  4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
  5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
  6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
  7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
  8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
  9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
    • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
    • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

 

Vir foto: https://www.facebook.com/mladizapodnebnopravicnost/

Celotno besedilo dokumenta »Sindikati in podnebne spremembe«

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

E-novica ZSSS št. 44/2019 (11. 9. 2019): Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

 

Foto: L. Böhm, ulična razstava o periodnem sistemu elementov na Krakovskem nasipu v Ljubljani, avgust 2019

Tokrat vas želimo informirati, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2019 razglasila za mednarodno leto periodnega sistema elementov. Letos namreč mineva 150 let, odkar je ruski  znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev leta 1869 objavil periodni sistem kemijskih elementov. Njegovo odkritje predstavlja enega od ključnih dosežkov v znanosti v vsej dosedanji zgodovini. Omogoča namreč razumevanje narave in delovanja snovi, ki nas obdajajo, in odkrivanje novih spojin in materialov, ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto našega življenja. Mendelejev je razvrstil 63 takrat znanih elementov po njihovi naraščajoči atomski masi v skupine, glede na njihove podobne, periodično ponavljajoče lastnosti, hkrati pa je pustil prazne prostore, kjer je pričakoval nov element, pa takrat še ni bil poznan. A presenetljivo pravilno je že takrat še neodkritim elementom natančno napovedal lastnosti. Periodni sistem je vzpostavil okvir za odkrivanje novih elementov in spodbudil razmišljanja in raziskave o zgradbi in lastnostih atomov. Z leti se je periodni sistem posodabljal, glede na odkritja novih elementov in boljše razumevanje zgradbe atoma. Periodni sistem trenutno združuje 118 elementov, zadnji štirje elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118 so bili dodani konec novembra 2016. Novejši elementi, ki so bili umeščeni v periodni sistem v zadnjih letih, so sintetičnega izvora in jih lahko za izjemno kratek čas proizvedejo s fuzijo drugih elementov. Zadnji odkrit in zelo nestabilen element je oganeson, z razpolovno dobo razpada manj kot 1 milisekunde. Novi elementi morajo zadostiti kriterijem, ki jih določa Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki potrjuje predlagana imena in simbole. Večinoma so elementi poimenovani po odkriteljih, državah, lastnostih ter izvornih mineralih.
Po vsem svetu se bodo v letošnjem letu odvijali številni dogodki, ki bodo obeležili periodni sistem. Slovenski Kemijski inštitut je v čast obletnice izdal svoj periodni sistem. Izdali so ga, ker na trgu ni tako podrobnih periodnih sistemov elementov oziroma periodnih sistemov z vsemi najrazličnejšimi podatki in enačbami. Je izjemno dober pripomoček za dijake in študente. V kolikor ga kdo potrebuje za študij ali raziskovalno delo, ga lahko dobi na inštitutu.

Foto: L. Böhm, ulična razstava o periodnem sistemu elementov na Krakovskem nasipu v Ljubljani, avgust 2019

Evropska agencija za kemikalije ECHA pa opozarja, da je v njeni bazi podatkov o kemikalijah kar 93 od teh elementov. Ob jubilejnem letu je v angleščini pripravila interaktivni periodni sistem, ki ga najdete na tej povezavi. S klikom na posamezni element na njem, se v hipu preselite v bazo podatkov o lastnostih elementa, kako se uporablja in svarila o njegovi varni uporabi.

Viri:
STA o mednarodnem letu periodnega sistema elementov
Interaktivni periodni sistem elementov ECHA