Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

On 5. decembra, 2018   /   Novice  
Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

E- novica ZSSS št. 60 (5. 12. 2018): Osem odstotkov raka je povezanega z delom!

 

Obveščamo vas, da je bila 5. 12. 2018 v Bruslju na konferenci Evropskega sindikalnega inštituta ETUI o poklicnem raku pri ženskah predstavljena nova publikacija v angleščini z naslovom »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«. Publikacijo, v kateri je 25 prispevkov 28 strokovnjakov,  sta uredila raziskovalca ETUI Tony Musu in Laurent Vogel.

Več kot 100.000 smrti, ki jih v EU letno povzroča poklicni rak, bi bilo mogoče preprečiti z izločitvijo karcinogenov iz proizvodnih procesov. Cilj te publikacije je pregled današnjega znanja o poklicnih rakih, novih preventivnih praks, razvoja zakonodaje in priznavanja rakov kot poklicnih bolezni. Sovpada s prenovo evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu na podlagi dokazov, zbranih z raziskavami in razprav o odpravi tveganj za nastanek poklicnega raka.

Publikacija opozarja, da je 8 % raka v Evropski uniji povezanega z delom – kar 12 % pri moških in 7 % pri ženskah. Konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov ETUC Esther Lynch je knjigo na konferenci o poklicnem raku pri ženskah pospremila z naslednjimi besedami: »Delež poklicnega raka pri obolelih moških in ženskah bi moral zdramiti delodajalce, delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu in raziskovalce raka, da bi na novo pregledali njegove vzroke in premislili, kako jih preprečiti. Poklicnega raka ne bi smeli več dojemati kot izključno problem industrij, kjer med zaposlenimi prevladujejo moški. Pri delu, kjer prevladujejo med zaposlenimi ženske, se je namreč doslej praviloma spregledal učinek delovnih razmer in dejavnikov, kakršni so izpostavljenost kemičnim, fizikalnim in biološkim obremenitvam. Občutno je pomanjkanje znanja tako o poklicnem raku pri ženskah kot tudi o tem, kako ga preprečiti. Nujno je med drugim posvetiti več pozornosti učinku dolgotrajnega nočnega dela na nastanek raka na dojkah. Raziskave so vedno znova pokazale, da se poveča tveganje za nastanek poklicnega raka zaradi sedečega dela in izmenskega dela, ki ruši dnevni ritem telesa. Vedno več je tudi dokazov, da bi lahko z delom povezani stres  posredno vodil v nastanek raka. Delavke morajo vedeti, katerim snovem so izpostavljene na svojem delovnem mestu in kakšen je lahko njihov učinek na zdravje. Delavke skupaj s svojimi sindikati morajo biti vključene v razprave o izboljšanju svojih delovnih razmer in o preprečevanju poklicnega raka.«

Angleški naslov publikacije je Cancer and work: understanding occupational cancers and taking action to eliminate them, ETUI, Brussels, ISBN 978-2-87452-498-1

Knjigo v angleškem jeziku si lahko brezplačno preberete na naslednji povezavi.

Back to Top

Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2017

On 25. novembra, 2018   /   Novice  

E- novica ZSSS št. 59 (23. 11. 2018): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2017

Zaradi odstopa Cerarjeve vlade, predčasnih državnozborskih volitev in poznega konstituiranja Šarčeve vlade se je letos za precej mesecev zamaknila obravnava Poročila o delu inšpektorata RS za delo za leto 2017. Toda poročilo je bilo 16. novembra 2018 končno na dnevnem redu 314. seje Ekonomsko-socialnega sveta. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je gotovo zanimivo 3. poglavje poročila.

Iz poročila za leto 2017: V letu 2017 je inšpektorat prejel 931 prijav in opravil 6.659 inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, ugotovil 17.900 kršitev ter izrekel 4.230 ukrepov. Odločb s prepovedjo opravljanja delovnega procesa ter uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja, nevarnega delovnega procesa je bilo 327. Kar 32 se jih je nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Izrečenih je bilo 1.489 prekrškovnih ukrepov, kot so globe in opomini. Podali so 6 kazenskih ovadb, v 3 primerih pa so naznanili sum storitve kaznivega dejanja.

Nekaj ugotovitev iz poročila za leto 2017:

  • Delodajalčevi strokovni delavci niso zadosti usposobljeni za ocenjevanje tveganja glede uporabe nevarnih snovi, ročnega premeščanja bremen, ergonomske ureditve delovnih mest, sevanj in vibracij.
  • Veliko ocen tveganj ne odraža dejanskega stanja pri delodajalcih, saj pogosto niso ocenjena tveganja, ki predstavljajo večje nevarnosti za poškodbe, okvare zdravja ali nastanek poklicnih bolezni.
  • Marsikje, kjer sicer dosegajo predpisane mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, vseeno prekoračujejo biološke mejne vrednosti pri delavcih!
  • Bilo je 2.182 kršitev v zvezi z usposabljanjem delavcev za varno opravljanje dela.
  • Elektronske oblike usposabljanja delavcev za varno delo s strani zunanjih strokovnih služb se izvajajo po presplošnih teoretičnih programih, neprilagojenih posebnostim delovnih mest.
  • 1.273 delodajalcev ni izvajalo predhodnih in/ali obdobnih zdravstvenih pregledov delavcev.
  • 214 delodajalcev ni sprejelo ukrepov glede psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnih mestih.
  • 222 nadzorovanih delodajalcev ni načrtovalo in izvajalo promocije zdravja na delovnih mestih.
  • 1.395 nepravilnosti je bilo na področju osebne varovalne opreme.
  • 1.464 kršitev je bilo glede ustreznosti delovne opreme.
  • 1.269 nepravilnosti je bilo v zvezi z ustreznostjo delovnih prostorov, delovnih mest in delovnega okolja.
  • V 423 primerih so bile kršene zahteve za sodelovanje delavcev pri postopkih ocenjevanj tveganj. V 76 primerih delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.

Poročilo kliče po več usposabljanja delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu: »Še vedno ugotavljamo, da se večina delodajalcev ne zaveda, da so odgovorne osebe na področju varnosti in zdravja pri delu in se preveč zanašajo na zunanje strokovne delavce, ki pri njih v večini opravljajo naloge s tega področja. Vsekakor je ena prednostnih nalog inšpektorata, da ozavestimo delodajalce glede njihove vloge in odgovornosti ter da spodbudimo njihov interes za področje varnosti in zdravja. Enako velja tudi za delavce in njihove predstavnike, še zlasti delavske zaupnike in predstavnike sveta delavcev, ki morajo biti v kar največji možni meri strokovni, saj le tako lahko odigrajo svojo vlogo.«

Zato, spoštovani, vabljeni na usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu! Ponudbo si lahko ogledate s klikom na tej povezavi.

Vabljeni k prebiranju poročila IRSD na tej povezavi.

Back to Top

Sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

On 25. novembra, 2018   /   Novice  

E- novica ZSSS št. 58 (20. 11. 2018): Sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, Ljubljana, 6. 11. 2018

 

Tokrat še enkrat povzemamo ključna sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela. Nekaj sporočil s posveta smo objavili v prejšnjih novicah, in sicer:54/2018 (Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«), 55/2018 (Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini) in 56/2018 (Veste, kaj je sindrom računalniškega vida?).

Ilustracija je iz priročnika ZSSS iz leta 2016 “Učinkovito ocenjevanje tveganja”

Glavno sporočilo posveta je bilo, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu. Toda na posvetu smo izvedeli, da inšpekcija dela v svojih nadzorih ugotavlja, da do 40 % delodajalcev svojih delavcev niti ne obvesti, da so na delovnem mestu izpostavljeni karcinogenom, ter da jim ne zagotavlja takšne osebne varovalne opreme, ki bi jih dejansko zaščitila, ampak da raje nabavijo cenejšo. Morda poklicne bolezni podcenjujejo, ker praviloma izbruhnejo  šele po daljši latentni dobi (npr. 20 let), zaradi česar marsikdo ne prepozna, da je njihov vzrok kemikalija na delovnem mestu. Torej naj delavski zaupniki raje pravočasno postavijo prava vprašanja namesto, da kar zaupajo, da je vse prav!

Delavski zaupniki lahko učinkovito in smiselno zastopajo interes sodelavcev za kemijsko varnost na delovnem mestu tako, da svojega delodajalca pozovejo naj:

  • jim poroča o vseh kemikalijah, ki imajo nevarne lastnosti in katerim so delavci izpostavljeni na svojem delovnem mestu – zlasti pa o karcinogenih, mutagenih, reprotoksinih, motilcih hormonov in nanomaterialih,
  • delavce na usposabljanjih za varno delo informira o nevarnih lastnostih vseh kemikalij ter o potrebnih preventivnih ukrepih,
  • zagotovi akreditirane metode meritev delovnega okolja in biološkega monitoringa,
  • v oceni tveganja oceni tudi tveganje za nastanek poklicnih bolezni, ki so posledica nevarnih kemikalij na konkretnih delovnih mestih ter določi ciljane vsebine preventivnih zdravstvenih pregledov,
  • zahteva od izvajalca medicine dela poročilo o rezultatih zdravstvenih pregledih, ki preverjajo učinke nevarnih kemikalij na delovnih mestih,
  • v oceni tveganja natančno določi potrebni standard osebne varovalne opreme glede na nevarne lastnosti kemikalij. Splošna določitev, kakršna je npr. »potrebna je zaščita dihal«, namreč ne zadošča,
  • pri usposabljanju za varno delo delavce usposobi za pravilno uporabo osebne varovalne opreme – npr. kako preverijo, ali zaščita dihal dejansko res tesni in ne prepušča nevarnih hlapov,
  • preveri, ali dobavitelji kemikalij zagotavljajo varnostne liste v slovenščini, ki določajo varnostne ukrepe tudi za način dela s temi kemikalijami, ki se uporablja pri delodajalcu.

Delavski zaupniki pa naj dodatno izkoristijo svoja pooblastila, ki jim jih zagotavlja zakon ZVZD-1 in zahtevajo:

  • da na licu mesta nadzirajo, ali se meritve delovnega okolja izvajajo v razmerah, v katerih delavci dejansko delajo,
  • da prisostvujejo nadzoru inšpektorja za delo (48. člen ZVZD-1).

Več o varnem delu s kemikalijami, ustrezni osebni varovalni opremi, akreditiranih metodah meritev in analiz delovnega okolja in ostalem tukaj, v publikacijah ZSSS in na usposabljanjih v Sindikalni akademiji ZSSS!

Back to Top

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2018

On 18. novembra, 2018   /   Novice  
Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2018

E- novica ZSSS št. 57 (16. 11. 2018): Že dvaindvajsetič podeljene ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja

 

Obveščamo vas, da je Fundacija Avgusta Kuharja v četrtek, 15. novembra 2018 v Ajdovščini že dvaindvajsetič podelila ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2018. Namen njihovega podeljevanja je promocija dosežkov stroke in širitev dobre prakse v vsa slovenska podjetja in zavode.

Nagradi Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu sta prejela dr. Lidija Korat iz Slovenskih Konjic (za pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu) in mag. Leon Vedenik iz Beltincev (za promocijo duševnega in telesnega zdravja v Policijski upravi Murska Sobota).

Nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomo diplomiranega inženirja tehniške varnosti je prejel David Klančišar za diplomo z naslovom »Preprečevanje zastrupitev z ogljikovim oksidom«.

V letu 2018 je bilo podeljenih sedem priznanj za izjemno delo v aktivnih regionalnih društvih strokovnih delavcev za varnost pri delu. Prejeli so jih Luka Bratec (Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana), Matjaž Časl (Društvo varnostnih inženirjev Velenje), Nikolina Vidovič (Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske), Oras Jerman (Društvo varnostnih inženirjev Koper), Srečko Slemenšek (Društvo varnostnih inženirjev Celje), Vesna Avsenik (Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto) in Zvonko Milošič (Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj).

Utemeljitve vseh podeljenih nagrad in priznanj Avgusta Kuharja najdete s klikom na naslednjo povezavo.

Čestitamo!

Back to Top

Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

On 14. novembra, 2018   /   Novice  

E- novica ZSSS št. 56 (12. 11. 2018): Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

Eno od vprašanj, ki so jih 6. 11. 2018 v Ljubljani specialistki medicine dela postavili udeleženci posveta ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, je bilo, ali delo pred računalnikom škoduje vidu. Vedno več njihovih sodelavcev namreč opozarja, da se jim slabša vid zaradi dela pred računalniškim zaslonom. Odgovor strokovnjakinje je bil, da raziskave niso potrdile, da delo pred računalniškim zaslonom škoduje vidu.

Da delo z računalniki sicer povzroča vrsto težav, a ne povzroča tudi trajnih okvar vida, pa je potrdila tudi diplomska naloga Maše Logan, ki je leta 2017 zanjo prejela nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo diplomiranega inženirja tehniške varnosti (UN). Naslov njene diplome je »Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida«. Maša Legan je ugotovila, da vsakodnevna dolgotrajna uporaba zaslonov zelo pogosto privede do številnih težav z očmi. Z razvojem zaslonov se je njihova kvaliteta izboljšala, s tem pa se je podaljšal čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom. Ameriško optometrično združenje je opisalo sindrom računalniškega vida. Njegovi najznačilnejši simptomi so suhe oči, zamegljen vid, glavoboli, utrujene in razdražene oči ter bolečine v ramenih in vratu. So največkrat posledica slabe osvetlitve, nepravilne razdalje med očmi in zaslonom, bleščanja ali pa so posledica kombinacije vseh naštetih in drugih vzrokov. Zaradi tega sindroma naj bi trpelo od 50 odstotkov do 90 odstotkov računalniških uporabnikov. Kljub težavam pa sindrom ne vodi v trajne okvare vida. Počitek je najboljši način, da si utrujene oči odpočijejo od stalnega naprezanja.

Kratkovidnost postaja med mlajšimi generacijami res prava epidemija. Mnogi verjamejo, da jo povzroča prav računalniški ekran. Britanska raziskava, objavljena leta 2017, pa kaže na vzrok kratkovidnosti, na katerega pred tem nihče ni pomislil. Zaradi dolgih ur pred računalniškim zaslonom so namreč mladi vedno krajši čas na prostem na sončni svetlobi. Raziskovalci so odkrili močno korelacijo med ostrino vida odraslega posameznika in številom ur, v katerih je bil do svojega 30. leta izpostavljen UVB sončnemu sevanju. Verjetnost, da bodo v srednjih letih kratkovidni, je baje za 25 % nižja pri tistih, ki so bili veliko na prostem in na soncu, predvsem v starosti med 14. in 19. letom. Premajhna izpostavljenost sončni svetlobi naj bi povzročala podaljšano zrklo in s tem kratkovidnost.

Za boljši vid bodimo torej več ur na prostem in manj ur pred računalniškim zaslonom!

Back to Top

Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

On 14. novembra, 2018   /   Novice  
Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

E- novica ZSSS št. 55 (9. 11. 2018): Sporočilo posveta ZSSS 6.11.2018: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

 

Na posvetu ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani, smo opozorili tudi, da v številnih slovenskih podjetjih mladi delavci v rodni dobi niso ustrezno zaščiteni pred reprotoksini, nevarnimi kemikalijami na njihovem delovnem mestu, ki škodujejo rodnosti. Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na svojem novemberskem posvetu sklenila usmeriti pozornost delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu tudi nanje.

Reprotoksini so snovi, strupene za razmnoževanje (rojevanje otrok). Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na nosečo žensko oziroma na mater in njene potomce. V resnici pa učinkujejo tudi na spolno funkcijo in plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se res najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, toda posledice na plodu se lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Pri ženskah v rodni dobi lahko povzročijo neplodnost in spontane splave ter menstrualne motnje. Pri moških v rodni dobi pa lahko povzročajo padec števila semenčic in prizadetost testisov. Pri njunih potomcih pa lahko povzročajo smrt ali zmanjšano telesno težo zarodka, predčasne porode ter nevrološke in vedenjske motnje potomcev. Jasno je, da je torej pred reprotoksini potrebno zaščititi predvsem mlade ženske in moške, ki so v rodni dobi in šele načrtujejo družino.

Kako prepoznamo reprotoksine na svojem delovnem mestu?
To nam omogoča evropska Uredba št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, ki določa, katere informacije mora proizvajalec kemikalije posredovati uporabniku in mu tako omogočiti njeno zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba določa, da mora etiketa na embalaži kemikalije opozoriti na njene nevarne lastnosti s pomočjo piktogramov za nevarnost, stavki o nevarnosti, previdnostnimi stavki in opozorilnimi besedami. Na reprotoksine opozarja predvsem stavek s šifro H360. Zapomnimo pa si stavke, ki opozarjajo na reprotoksine:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.
P263: Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in ZSSS zahtevata, da naj se evropska in slovenska zakonodaja dopolnita tako, da bo delavcem na delovnih mestih pred reprotoksini zagotovljena enaka zaščita kot v primeru karcinogenov. To pomeni med drugim, da je treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vse reprotoksine, ki so v uredbi 1272/2008 označeni s kategorijo 1A in 1B. Zakonodaja naj poskrbi, da delavci, ki delajo z reprotoksini, imajo informacijo o tveganju, kateremu so izpostavljeni ter o preventivnih ukrepih.

Kaj svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Od delodajalca naj zahtevajo poročilo, ali se pri njem na kateremkoli delovnem mestu uporabljajo reprotoksini, označeni s stavkom H360 in ali je za ta delovna mesta v oceni tveganja določeno, da tam ne smejo delati mladi delavci obeh spolov v rodni dobi. Delodajalca naj opozorijo, da ne zadošča umakniti nosečo delavko, saj ta navadno šele v 10. tednu nosečnosti opozori na svojo nosečnost. Takrat je namreč lahko že prepozno, saj so reprotoksini za razvoj ploda najbolj nevarni od 3. do 8. tedna nosečnosti. Delodajalec naj delo z reprotoksini uredi v zaprtem sistemu, da vsi delavci ne glede na svojo starost z njimi sploh ne prihajajo v stik. Nosečnost namreč marsikoga preseneti tudi v srednjih letih.

Več o reprotoksinih  si preberite tukaj.

Back to Top

Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

On 14. novembra, 2018   /   Novice  
Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

E- novica ZSSS št. 54 (7. 11. 2018): Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI« Ljubljana, 6. 11. 2018

6. novembra 2018 je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravila posvet z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«. Namenjen je bil delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, svetom delavcev in sindikalnim zaupnikom. Vsebinsko se je navezoval na evropsko kampanjo »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA 2018-2019«. Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela.

Posvet je potekal v prelepi secesijski Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Posvet je potekal v prelepi secesijski Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sistem kemične varnosti na delovnem mestu so nam predstavile tri vrhunske strokovnjakinje. Dr. Sandra Senčič je opisala, kako je treba strokovno korektno in v skladu s predpisi na ravni delodajalca zagotoviti kemično varnost. Novosti v zadnjih dveh letih so prinesle kakovostni skok na bolje pri izvajanju strokovnih nalog zaradi akreditiranih metod. Zvedeli smo, kako je treba pripraviti dokumentirano oceno tveganja o nevarnih kemičnih snoveh. Upoštevati mora seznam nevarnih snovi pri delodajalcu in njihove nevarne lastnosti, raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti delavcev tem snovem, količino teh snovi, mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, biološke mejne vrednosti, preventivne ukrepe in njihovo učinkovitost, rezultate zdravstvenega nadzora, sinergični učinek vseh kemičnih snovi itd.
Mag. Lidija Korat iz Inšpektorata RS za delo je predstavila najpogostejše ugotovitve iz inšpekcijskih nadzorov delovnih okolij, kjer so prisotne nevarne kemične snovi. Opozorila je, da je inšpekcija v nekaterih usmerjenih akcijah nadzora ugotovila, da je le 40 % delodajalcev svoje delavce dejansko seznanilo z nevarnimi lastnostmi karcinogenov, s katerimi so delali. V praksi torej kemična varnost marsikje ni dobra in razlogov za aktivacijo delavskih zaupnikov je še preveč!  Odgovarjala je na vprašanja udeležencev posveta glede sodelovanja delavskih zaupnikov na inšpekcijskih nadzorih in jih povabila, naj na inšpekciji iščejo nasvete za svoje ravnanje glede kemične varnosti. Pooblastila delavskih predstavnikov marsikje ostajajo neizkoriščena. Opozorila je na možnost njihovega sodelovanja pri meritvah delovnega okolja in pri inšpekcijskih nadzorih.
Dr. Alenka Franko, specialistka za zastrupitve z nevarnimi snovmi, pa je opisala poglavitne značilnosti poklicnih bolezni in njihovih vzrokov. Udeleženci posveta so dobili odgovore na svoja vprašanja iz lastne prakse in nasvete, kako koristno izrabiti pooblastila delavskih zaupnikov v predpisih.
Na posvetu sva predstavnici strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm in Katja Gorišek predstavili še aktivnosti ZSSS za dopolnitev evropskih in slovenskih predpisov, da bi tako na sistemski način obvladovali kemično varnost na delovnih mestih. Predstavili sva sindikalne javne kampanje in socialni dialog, s katerimi nam je v zadnjem obdobju uspelo v predpise vnesti vrsto novih rešitev, katerih prava vrednost se  bo pokazala z njihovim delovanjem v praksi v prihajajočih letih.

Sporočilo posveta je, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu, saj jim le to omogoča varno delo.

Back to Top

Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

On 22. oktobra, 2018   /   Novice  

E- novica ZSSS št. 52 (22. 10. 2018): Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

Obveščamo vas o novi raziskavi, ki je potrdila sume, da nočno delo pri ženskah zvišuje tveganje za nastanek nekaterih vrst rakov na dojkah. Tveganje za nastanek raka na dojkah je večje pri ženskah, ki delajo ponoči – zlasti pri mlajših ženskah, ki še niso v menopavzi. Analiza je zajela ženske iz Avstralije, Kanade, Francije, Nemčije in Španije. Šest tisoč med njimi jih je imelo raka na dojkah in 7.000 ga ni imelo. Vse so odgovarjale na vprašanja o svojem poklicu in dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah. Rezultati raziskave so pokazali, da tveganje za nastanek raka na dojkah narašča glede na število ur nočnega dela in glede na število let, v katerih so delale ponoči. Toda tveganje za nastanek raka se je znižalo dve leti potem, ko se prenehale delati ponoči.

So-avtorica raziskave Anne Grundy, raziskovalka Oddelka za družbeno in preventivno medicino na Univerzi v Montrealu poudarja: »Ženske, ki delajo vsaj tri ure med polnočjo in 5. uro zjutraj imajo za 12 % večje tveganje za nastanek raka na dojkah kot ženske, ki nikoli ne delajo ponoči. Pri mlajših ženskah, pri katerih menopavza še ni nastopila, pa je tveganje višje kar za 26 %. Če nočna izmena traja dlje kot 10 ur je tveganje višje za 36 %. Če pa ženska dela več kot 10 ur vsaj tri noči na teden, pa je tveganje višje za 80 %. Tveganje za nastanek raka na dojkah se dve leti po prenehanju nočnega dela v primerjavi s tistimi, ki še vedno delajo ponoči, zniža za 26 %.«

Raziskava je v angleščini objavljena na:  Emilie Cordina-Duverger and others. Night shift work and breast cancer: a pooled analysis of population-based case–control studies with complete work history, European Journal of Epidemiology, volume 33, issue 4, pages 369–379, 2018. doi: 10.1007/s10654-018-0368-x

Vir: New post on Work cancer hazards

Back to Top

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

On 11. oktobra, 2018   /   Novice  
Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

E- novica ZSSS št. 51 (11. 10. 2018): Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

Vljudno vabljeni na naš tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki bo v torek, 6. novembra 2018, od 9.00 do 14.00 ure. Posvet bo letos potekal na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana, v Jakopičevi dvorani.

Za vas smo pripravili izredno zanimiv program. Izvedeli boste, kako morajo delodajalci, ki upravljajo z nevarnimi kemičnimi snovmi, zagotoviti varnost in zdravje za svoje zaposlene. Predstavljene bodo najpogostejše ugotovitve inšpekcijskih nadzorov v delovnih okoljih, kjer so prisotne nevarne kemične snovi.  Izvedeli boste kako izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu vpliva na zdravje in do katerih bolezni lahko privede, če niso zagotovljeni pravi preventivni ukrepi. Mnogi delavci in delavke na primer ne vedo, da so pri svojem delu izpostavljeni snovem, nevarnim za rodnost oziroma t. i. reprotoksinom, zaradi česar nekateri ne morejo zanositi, imajo spontane splave, postanejo impotentni ali pa se jim rodi otrok s prirojenimi napakami.  Zato bomo o tem spregovorili tudi na našem posvetu. Program posveta je dostopen tukaj.

V Sloveniji na leto zaradi poklicnega raka umre 440 ljudi, na tisoče pa jih trpi zaradi poklicnih bolezni. Zato si ne zatiskajmo oči, da izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem ne škoduje zdravju delavk in delavcev! Vse te poklicne bolezni je možno preprečiti, če vemo, kako varno delati z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Na posvet vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami! Vabilo lahko posredujete tudi drugim zainteresiranim sodelavcem.

Na posvet se prijavite preko naslednje povezave: https://goo.gl/forms/BCulFTvYQLof36GE2 ali na elektronski naslov: Vesna.Djokic@sindikat-zsss.si, do petka, 2. 11. 2018.

Nasvet izvoljenim delavskim zaupnikom oziroma članom sveta delavcev: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo.
Že danes se s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu!

Veselimo se srečanja z vami!

Back to Top

Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

On 9. oktobra, 2018   /   Novice  
Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

E- novica ZSSS št. 50 (9. 10. 2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

Najraje vam sporočamo dobre novice!

V naši 48/2018 e-novici smo vas obvestili, da smo Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v imenu slovenskih delavcev pozvali, naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER v imenu Slovenije glasuje za vključitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za hlape dizelskih motorjev v Direktivo 2004/37/ES. Sporočili so nam, da so tako tudi res storili.

Iz sporočila, ki smo ga prejeli od slovenskega stalnega predstavništva v EU:

»Zahvaljujemo se vam za vaše sporočilo in relevantne argumente, ki jih v celoti delimo z vami. Obveščamo vas, da je Coreper danes opravil razpravo in potrdil nov mandat Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom o spremembi  Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Naslednji trialog z Evropskim parlamentom bo potekal 11. oktobra 2018. Coreper se je strinjal, da se mandat spremeni na način, da se v direktivo vključi predlagana mejna vrednost emisij izpustov dizelskih motorjev. Slovenija je v razpravi v celoti podprla mandat, kot ga je predlagalo avstrijsko predsedstvo, tako kot je tudi pred tem ves čas pogajanj zagovarjala pomembnost zaščite delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi. Predlog avstrijskega predsedstva je bil sicer v razpravi delno spremenjen.«

Hvala našemu Stalnemu predstavništvu pri EU! Odločitev na Coreper je zgolj prvi korak od mnogih, ki so še potrebni, da bo nova mejna vrednost zapisana v uradna lista EU in Republike Slovenije. Izkušnje kažejo, da je za vse korake potrebno 18 mesecev. Toda ta prvi korak je pomemben in res dobra novica za preprečevanje poklicnega raka!

 

Več o tveganjih zaradi hlapov dizelskih motorjev na delovnih mestih na sledečih povezavah:

  1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH
  2. MOTORJEV  Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)
Back to Top