E-novica ZSSS št. 24/2019 (13. 5. 2019): Inšpektorat za delo RS (IRSD) je na svoji spletni strani objavil poročilo o svojem delu za leto 2018

Iz poročila IRSD:

Preobremenjenost inšpektorjev  se zaostruje. Na področju varnosti in zdravja pri delu je na IRSD zgolj 28 inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja pride 7.691 poslovnih subjektov (6803 leta 2017) oziroma 31.712 delavcev (27.619 leta 2017). Inšpektorji  s področja varnosti  in  zdravja  pri  delu so v  letu  2018  opravil 5.842  inšpekcijskih pregledov.  V  letu  2018 so  prejeli 1.061  prijav s  področja  varnosti  in  zdravja  pri  delu ali  14  % več kot leto pred tem. Največ  prijav so  dali delavci,  ki  so  se pritoževali  glede neustreznih  delovnih  pogojev,  med  katerimi  so  izstopali  delo v  poletni  vročini, zimskem  mrazu  in  prepihu  na  delovnem  mestu ter prijave,  ki  so  se nanašale na neizvajanje usposabljanja delavcev  za  varno delo ter na nezagotavljanje  zdravstvenih pregledov delavcev. Ugotovili so 14.137 kršitev.  Skoraj 61 % vseh ugotovljenih kršitev se nanaša na postopke ocenjevanja tveganj in na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcem, v zvezi z urejenostjo delovnih mest na začasnih in premičnih gradbiščih ter v  zvezi  z  usposabljanjem  delavcev  za  varno delo. Več kot 19 % kršitev je bilo s področja zdravja pri delu oziroma preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, neizvajanja nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili Zakona o varnosti in zdravju  pri  delu (ZVZD-1), zagotavljanja  prve  pomoči, promocije  zdravja,  obvladovanja  psihosocialnih  tveganj,  kajenja ter vplivov  alkohola  in  zdravil  na delovnem mestu. Skoraj 10 % kršitev je bilo glede usposabljanja delavcev za varno delo. Kar v 9 % primerov delavcem ni bila zagotovljena varna  delovna oprema, ker ni pregledana ali ni ustrezno vzdrževana ali pa je bila preprečena uporaba zaščitnih in varovalnih elementov.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu v  preteklem  letu izdali 4.144 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Kar v 271 primerih so zaradi  neustreznega  delovnega  okolja  in  nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev inšpektorji delodajalcem z upravnimi prepovednimi odločbami prepovedali opravljanje delovnega  procesa  ali  uporabo  delovne  opreme.

Pristojni inšpektorji so v letu 2018 raziskali 89 nezgod pri delu, od tega 8 smrtnih, 62 težjih, 15 lažjih, 3 kolektivne nezgode ter 1 nevarni pojav. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca (teh je bilo 15), so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami, gibajočimi se deli delovne opreme, padci bremena, porušitvijo brežine ter premikajočim se vozilom.

IRSD je v letu 2018 izvedla tudi akcijo nadzora izvajanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč med drugim določa sodelovanje delavcev pri upravljanju tudi glede vprašanj varnega in zdravega dela. V okviru akcije je bila posebna pozornost namenjena temu, kako delavci samostojno ali prek svojih predstavnikov to pravico izvajajo v praksi ter kako delodajalci delavskim zaupnikom omogočajo izvajanje njihovih nalog. Pristojni inšpektorji so opravili 42 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili 39 nepravilnosti. Kar 11 se jih je nanašalo na zapisnik, ki bi moral biti priložen pisni oceni tveganja in ki bi opredeljeval način posvetovanja delodajalca z delavci in njihovimi predstavniki v postopkih ocenjevanja tveganj. V zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, posvetovanjem z delavci in položajem delavskega zaupnika je bilo ugotovljenih 10 nepravilnosti. Od tega so bile 4 nepravilnosti ugotovljene glede sodelovanja delavcev pri obravnavi vseh vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje varnega in zdravega dela, 6 nepravilnosti pa na položaj in delo predstavnikov delavcev v svetu delavcev oziroma delavskih zaupnikov.

Direktorja inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavka Krištofelca smo povabili, naj dopolni zgornje poročilo. Napisal je:“Vsekakor na inšpektoratu ugotavljamo, da v praksi zakonsko določilo sodelovanja delavcev pri obravnavi vprašanj glede zagotavljanja varnega in zdravega dela pri delodajalcih ne dosega pričakovanj in namena zakonodaje na zadovoljiv način, saj so delavci vse preveč “pasivni”.  Vzrok za to je velikokrat v tem, da se delodajalci tej zahtevi izognejo, na kar jih napeljujejo tudi sami delavci oziroma njihovi predstavniki, ki se te svoje vloge ne zavedajo v zadostni meri oziroma se nočejo izpostavljati. Menimo, da bi z dodatnimi usposabljanji delavcev in še zlasti njihovih zastopnikov dvignili raven osveščenosti in znanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kar bi nedvomno koristilo pri pogovorih z delodajalci oziroma strokovnimi delavci glede reševanja konkretne problematike in uveljavljanja zahtev, ki jih opredeljuje zakonodaja. Le znanje predstavlja pogoj za aktivno sodelovanje z delodajalci in iskanje smiselnih in učinkovitih rešitev.”

Več pa s klikom na Poročilo o delu IRSD za leto 2018.

Prvi odgovori kandidatov za evropske poslance o dopolnitvah evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu

V e-novici 22/2019 za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu smo vas obvestili o spletni anketi, namenjeni slovenskim kandidatom na evropskih volitvah 26. 5. 2019, glede dopolnitev evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, za katero se zavzemata ZSSS in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Kandidate smo vprašali:

1. Ocenjuje se, da zaradi poklicnega raka v Sloveniji letno umre 446 ljudi. Poklicnega raka je mogoče preprečiti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti. Ali boste glasovali za dopolnitev Direktive 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu tako, da bo določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov na delovnih mestih?
2. Duševne motnje sodijo med najpogostejše vzroke bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se pripravi povsem nova direktiva o obvladovanju z delom povezanega stresa, ki bo obvezala vse delodajalce, da načrtujejo njegovo prepoznavanje in preprečevanje ter določijo postopke za njegovo obvladovanje?
3. Mišično-kostna obolenja so najpogostejši razlog bolniške odsotnosti v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se pripravi povsem nova direktiva za obvladovanje z delom povezanih bolečin v hrbtu, kolenu in sklepih prstov ter drugih mišično-kostnih bolečin?
4. Prometne nezgode v zvezi z delom so eden najpogostejših vzrokov za smrtne nezgode na delu v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se v Evropskem parlamentu začne razprava o preprečevanju z delom povezanih smrtnih prometnih nezgod ter z delom povezanih samomorov s ciljem poiskati nove rešitve do konca mandata novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije?
5. ETUC je evropski socialni partner, ZSSS pa je njegova članica od leta 1999 dalje. Ali boste kot poslanec/poslanka v Evropskem parlamentu upoštevali priporočila ETUC in ZSSS na področju evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu?

Povezavo na našo spletno anketo smo poslali vsem političnim strankam, ki so za evropske volitve Državni volilni komisiji prijavile svoje liste kandidatov s prošnjo, naj jo posredujejo nosilcem list. Do danes, 8. 5. 2019, je na anketo odgovorila že večina. Vsi so potrdili, da če postanejo evropski poslanec/poslanka, bodo glasovali za vse dopolnitve in upoštevali priporočila ETUC in ZSSS na področju evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu. Edino Bernard Brščič (Domovinska liga) ne bo glasoval za to, da se pripravi nova direktiva o obvladovanju z delom povezanega stresa. Svoj odgovor je pojasnil takole: »Nismo naklonjeni pretiravanju z reguliranjem. Prepričani smo, da je v interesu delodajalcev, da minimizirajo stres na delovnem mestu in s tem izboljšajo rezultate poslovanja. Za to ne potrebujejo posredovanja EU.

Kandidate smo tudi vprašali, v katero politično skupino v Evropskem parlamentu se bodo v primeru izvolitve vključili. Na koncu ankete pa smo jim dali tudi možnost, da nam sporočijo, kar si želijo. Sporočili so nam (navajamo po vrstnem redu, kakor so njihovi odgovori prihajali):

V imenu strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu hvala vsem kandidatom za izpolnitev ankete!

Vas, delavske zaupnike in zaupnice za varnost in zdravje pri delu pa vabimo, da se udeležite evropskih volitev 26. 5. 2019 in na njih svoj glas daste tistemu kandidatu, ki vas najbolj prepriča.

Anketa je še vedno odprta in bo potekala do 19. 5. 2019. O morebitnih naknadnih odgovorih ostalih kandidatov bomo še poročali.

E-novica ZSSS št. 22/2019 (29. 4. 2019): Na evropskih volitvah 26. 5. 2019 dajte svoj glas kandidatu/kandidatki, čigar odgovori vas prepričajo, da se zaveda pomena evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu tudi na slovenskih delovnih mestih!

Obveščamo vas, da od 29. 4. 2019 do 19. 5. 2019 poteka spletna anketa nosilcev kandidatnih list 14 slovenskih političnih strank, ki so jih te Državni volilni komisiji prijavile v skladu z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Anketa je seveda dostopna zgolj kandidatom. V e-novici  21/2019 z dne 26. 4. 2019 s sporočili ZSSS o stanju varnosti in zdravja pri delu ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, smo namreč med drugim volivce pozvali, naj se udeležijo evropskih volitev 26. 5. 2019 in na njih svoj glas dajo tistemu kandidatu, ki bo v predvolilni kampanji napovedal, da bo, če bo izvoljen, glasoval za dopolnitev naslednje evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, za katero se zavzemata ZSSS in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC):

1. določitev evropskih zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov za odpravo poklicnega raka,
2. novo direktivo o z delom povezanem stresu, ki bo obvezala vse delodajalce, da načrtujejo njegovo prepoznavanje in preprečevanje ter določijo postopke za njegovo obvladovanje;
3. novo direktivo za obvladovanje z delom povezanih bolečin v hrbtu, kolenu in sklepih prstov ter drugih mišično-kostnih bolečin,
4. nove rešitve za preprečevanje z delom povezanih smrtnih prometnih nezgod ter z delom povezanih samomorov.

Da volivcem olajšamo odločanje, smo za nosilne kandidate pripravili kratko spletno anketo, ki jim bo omogočila, da pojasnijo svoja stališča. Odgovore kandidatov bomo sproti objavljali v aktualnih novicah.

E-novica ZSSS št. 17/2019 (8. 4. 2019): 7. april 2019 – svetovni dan zdravja: »Zdravje za vse«

Vsako leto 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja.  Na ta dan je bila namreč leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki svetovno javnost vsako leto opozori na določen zdravstveni problem.
Geslo včerajšnjega svetovnega dneva zdravja je bilo »Zdravje za vse«, ki nagovarja k izboljšanju zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

V RS Sloveniji je splošno zdravstveno stanje dobro. S finančnega vidika pa je problematičen dostop do zobozdravstvenih storitev in plačil oz. doplačil za zdravila.

Statistični urad RS (SURS) je v letu 2017 anketiral prebivalstvo, starejše od 16 let in več, in prišel do podatkov:

V Sloveniji 65 % prebivalcev ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro. V Evropi pa 7 od 10 Evropejcev. Delež prebivalcev, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro ali dobro, je bil največji na Irskem (83 %), najnižji pa v Litvi in Latviji (po 44 %).

Podatki SURS kažejo, da je samoocena zdravstvenega stanja v povezavi z zdravim prehranjevanjem in telesno aktivnostjo.  68 % tistih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden (to je toliko, kolikor zadostuje po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije) in približno sedem od desetih prebivalcev je v tednu zaužilo sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je več od povprečja v EU.

Za 86 % prebivalcev Slovenije, ki so v  zadnjem letu pred anketiranjem uporabili vsaj eno od zdravstvenih storitev (zdravljenje, pregled splošnega zdravnika in/ali specialista), ta storitev ni bila finančno breme, kar kaže, da je pokritost zdravstvenih storitev iz obveznega in dopolnilnih zavarovanj dobra. Večje finančno breme (veliko ali srednje) so predstavljale zobozdravstvene storitve (za 48 % prebivalcev) in plačila oz. doplačila zdravil (za 52 % prebivalcev).

Podrobnejšo statistiko pa si oglejte tukaj:  https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8039

E-novica ZSSS št. 16/2019 (27. 3. 2019):  VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Zato smo vas sklenili opozoriti na smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«.  Za njihovo pripravo se je odločil zaradi številnih vprašanj, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Do smernic informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« s klikom na to povezavo

Vse smernice, ki jih je izdal Informacijski pooblaščenec, so objavljene na spletni strani: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/