STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 6/2024 (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

Ob 4. februarju 2024, svetovnem dnevu boja proti raku, nas platforma Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes) opozarja: »Zaradi izpostavljenosti dejavnikom, ki povzročajo raka na delovnem mestu, vsako leto umre 100.000 evropskih delavcev. Za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo nevarnim snovem je treba ukrepati po načelu STOP.«

Za več informacij obiščite www.roadmaponcarcinogens.eu !

 

Letak STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu, v angleščini

ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah 

E-novica ZSSS št. 5/2024 (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah

Kje poiskati zanesljive informacije o kemikalijah, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu? Obveščamo vas, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) januarja 2024 lansirala svojo novo javno zbirko podatkov o kemikalijah ECHA CHEM, ki bo postopoma nadomestila vse njene dosedanje zbirke.

Sprva vključuje zgolj podatke, ki so jih podjetja predložila v svojih registracijah v skladu z uredbo REACH. V prihodnjih letih bo agencija ECHA podatke, ki jih bo dala na voljo javnosti, postopoma prenesla z njihove sedanje lokacije (Iskanje kemikalij) v zbirko ECHA CHEM.

Med prehodom bodo uporabniki morda morali uporabljati tako ECHA CHEM kot prejšnjo platformo. V podporo pri tem prehodu bodo na spletni strani zbirali praktične informacije o postopnem prenosu na ECHA CHEM. Tu boste našli najnovejše informacije o preteklih in prihodnjih izdajah ECHA CHEM, različne vrste podporne dokumentacije, kot so spletni seminarji in vprašanja in odgovore, pa tudi preprost priročnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje lahko najdete informacije, ki jih iščete.

Glej: https://chem.echa.europa.eu/

Predstavitveni video za ECHA CHEM na tej povezavi, v angleščini

V javni obravnavi dva predloga pravilnikov o kemični varnosti

E-novica ZSSS št. 4/2024 (18. 1. 2024): V javni obravnavi dva predloga pravilnikov o kemični varnosti

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 11/2022, je bila marca 2022 četrtič dopolnjena direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu. Slovenija mora z njo uskladiti svoje predpise najkasneje do 5. aprila 2024. Obveščamo vas, da sta na e-Demokraciji do 24. 1. 2024 v javni obravnavi predloga dveh pravilnikov, ki to četrto dopolnitev direktive prenašata v slovenski pravni sistem. Najdete ju na naslednjih povezavah:

Pravilnik o spremembah pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem

Pravilnika naj bi zagotavljala kemično varnost na slovenskih delovnih mestih. Tokrat gre predvsem za prenos ureditve varovanja pred reprotoksičnimi snovmi iz prvega v drugi – povsem prenovljen pravilnik. Portal e-Demokracija vam omogoča sodelovanje v procesu priprave obeh pravilnikov tako, da preko njega svoje komentarje, mnenja in predloge posredujete državnemu organu, ki je odgovoren za njuno pripravo.

Vabimo k ogledu in komentiranju obeh predlogov pravilnikov najkasneje do 24. 1. 2024!

 

Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo

E-novica ZSSS št. 3/2024 (12. 1. 2024): Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Prebivalci Slovenije po spolu in starosti, SURS 2022

 

Obveščamo vas o sporočilih Ankete o upokojevanju, ki je, kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 40/2023, oktobra 2023 potekala na svetovnem spletu. Tudi z njo se je namreč ZSSS posvetovala s sindikalnim članstvom, kakšna naj bo pokojninska reforma, če naj bo pravična do delavcev. Na anketo je odgovorilo kar 2.935 delavcev in upokojencev. Rezultati ankete so bili  12. 1. 2023 predstavljeni na okrogli mizi ZSSS z naslovom “Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo”.

Odgovori anketirancev so zanimivi tudi z zornega kota varnosti in zdravja pri delu, saj so pokazali, da ciljev tokrat predlagane pokojninske reforme ne bo mogoče doseči brez promocije poklicnega zdravja. Kot najpogostejši razlog za zgodnje upokojevanje se je namreč pokazalo slabo zdravstveno stanje in posebej mišično-kostna obolenja zaradi fizičnega dela. V tej luči se v prihodnjih desetletjih tudi novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, katerega cilj je preprečevanje mišično-kostnih obolenj,  kaže kot ključen sistemski ukrep za ohranjanje poklicnega zdravja v celotni delovni dobi in s tem za finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Odgovori na anketo pa so tudi pokazali, da se delovna zmožnost spreminja že zaradi samega staranja. Udeleženci ankete namreč poročajo, da s starostjo upada mišična moč, narašča utrujenost ter se slabšata vid in sluh. O kronični bolezni v povprečju poroča 24 % moških in 28 % žensk, odstotek pa se veča s starostjo.  Delovna aktivnost v višjih starostih naj bi bila glede na odgovore anketiranih zato bolj sprejemljiva, če bi po določeni starosti delavce ustrezno razbremenili npr. s krajšim delovnikom ali z znižanjem delovnih obremenitev oziroma norm. Anketiranci torej pravzaprav s tem omenjajo enake sistemske ukrepe, kakršne že dolgo poznajo v državah, ki nam jih naša vlada navaja kot zgled visoke delovne aktivnosti po 60. letu starosti. Slednja pa naj bi bila po izhodiščih za letošnjo pokojninsko reformo ključ finančne vzdržnosti javne pokojninske blagajne v naslednjih desetletjih.

Posnetek okrogle mize najdete med novicami na spletni strani ZSSS.

Glej več na:

 

Sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 2/2024 (4. 1. 2024): Sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu

Posredujemo vam vabilo na znanstveno konferenco “Obvladujmo spremljevalce sodobnega časa: sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu”, ki bo 31. januarja 2024 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, dvorana Grandis.

Organizatorji konference so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravstvena fakulteta UL, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege.

Na konferenci bo govora o:

  • o strategijah za zmanjševanje časa sedenja in mišičnega neudobja,
  • kako oblikovati sedeče delovno mesto,
  • kako izvesti aktivni odmor,
  • kako si lahko pomagamo takrat, ko se sedenju ne moremo izogniti,
  • kaj motivira ljudi, da nadaljujejo z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev,
  • o psihološki varnosti,
  • kako živeti in delati s kronično bolečino,
  • kateri so znanstveni dokazi o učinkih telesne vadbe pri ljudeh s kronično bolečino,
  • o dejavnikih, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju zmožnosti za delo in
  • predstavili konkreten primer procesa zaposlitvene rehabilitacije pri dolgotrajno brezposelnem starejšem delavcu s kronično bolečino.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 24. 1. 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://www.1ka.si/konferencaVZD2024.

 Več informacij najdete na tej povezavi.


Dodatno:

Dokončni program konference

Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

E-novica ZSSS št. 1/2024 (3. 1. 2024): Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

Obveščamo vas, da so bile 27. 12. 2023 na na osrednjem državnem portalu v skladu s 6. členom novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen objavljene Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov.

Pobuda za novi pravilnik je bila kampanja ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“.

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 32/2023, je bil novi pravilnik 2. 8. 2023 objavljen v Uradnem listu RS št. 84/2023. Začel je veljati 17. 8. 2023, uporabljati pa se ga bo začelo 1. avgusta 2024 oziroma okroglo leto kasneje. Enoletno prehodno obdobje je namenjeno usposabljanju strokovnih služb delodajalcev o številnih novostih, ki jih pravilnik prinaša. Pričakuje se, da novi pravilnik  prinaša učinkovitejšo preventivo mišično-kostnih obolenj na slovenskih delovnih mestih, saj temelji na nemški metodi iz leta 2019, ki se je v kratkih štirih letih baje že uveljavila v večini EU.

Konec leta 2023 objavljene praktične smernice so zadnji še manjkajoči element novega pravilnika. Pripravil jih je Janez Fabijan iz Zbornice varnosti in zdravja pri delu na podlagi tesnega sodelovanja z nemškim Zveznim inštitutom za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BAuA).

Pričakuje se, da bo v prehodnem obdobju do 1. avgusta 2024 večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in posledično na novo določila preventivne ukrepe. Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu zato priporočamo, da se seznanijo s smernicami in torej s pravilno izvedbo novega pravilnika.

Povezava do praktičnih smernic: https://www.gov.si/novice/2023-12-27-prakticne-smernice-za-ocenjevanje-tveganj-telesnih-obremenitev-po-metodah-kljucnih-kazalnikov/


Dodatno:

Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Poročilo o delu v 2023 in Srečno 2024!

E-novica ZSSS št. 52/2023 (21. 12. 2023): Poročilo o delu v 2023 in Srečno 2024!

Spoštovani naročniki e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu!

Leto 2023 se bliža koncu in tradicija je, da vam konec decembra ne le voščimo sreče v prihajajočem letu, temveč hkrati pripravimo tudi povzetek, kaj smo delali za vas v odhajajočem letu.

Prenovljeno spletno stran ZSSSzaupnikVZD smo skrbno sproti posodabljali in polnili z aktualnimi vsebinami varnosti in zdravja pri delu. Verjamemo, da je zato zakladnica koristnega znanja. Na meniju “Baza znanja” ponuja predstavitev 45 elementov sistema varnosti in zdravja pri delu, ključne informacije o fizikalnih, kemijskih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnem mestu, poročila o raziskavah, zakonodajo, in knjižnico z e-publikacijami. V “Bazi znanja” pa med drugim najdete tudi informacije o podnebnih spremembah, delu v času vročinskih valov in v času mraza, o platformnem delu, o digitalizaciji na delovnih mestih, o delu na daljavo oziroma od doma itd. V letu 2023 smo vzpostavili tudi povezavo na spletno trgovino ZSSS, na kateri lahko vsakdo po ugodnih cenah in z dodatnimi ugodnostmi za člane sindikatov v ZSSS priročno nabavi publikacije ZSSS – vključno s tematskimi številkami Delavske enotnosti. Vabimo vas, da našo spletno stran redno obiskujete in nanjo opozorite sodelavce in vse, ki sta jim mar varnost in zdravje pri delu!

Prav tako vas vabimo, da sodelavce opozorite na možnost, da se naročijo na brezplačne e-novice ZSSS tako, da preprosto vtipkajo svoj e-naslov v obrazec, ki ga najdete na vrhu te povezave. V letu 2023 je bilo kar 52 e-novic, glej njihov arhiv. Prinašale so vam informacije o novih predpisih (leto 2023 je med drugim prineslo novo delavsko pravico do odklopa), o brezplačnih usposabljanjih, nasvetih za varno delo, o objavljenih raziskavah tako v Sloveniji kot v EU ter drugih pomembnih dogodkih. Z vami smo npr. delili novice in nasvete, kako v Španiji precej bolj konkretno kot pri nas ščitijo zdravje delavcev v času vročinskih valov. Z vami smo delili smernice EU za delo v času vročinskih valov.

Leto 2023 pa si bomo zapomnili zlasti zaradi dveh novih predpisov, za katera je ZSSS vodila svoji kampanji: Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Sta rezultata dolgoletne kampanje ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu VZD in skupne kampanje ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“. Prepričani smo, da bosta postopoma prinesla na slovenska delovna mesta več varnosti in zdravja! Posebej se nam bo zato v spomin vtisnila uspešna prijava ZSSS na Mednarodno organizacijo dela (ILO), ker Slovenija ni zagotovila postopka za priznavanje neazbestnih poklicnih bolezni v skladu z ratificirano konvencijo ILO št. 155. Po 3 desetletjih so bile leta 2023 končno priznane prve neazbestne poklicne bolezni!

Žal pa se tudi leto 2023 končuje z novico o kolektivni nezgodi pri delu, da je 21. 12. 2023 nekaj po 9. uri zjutraj vlak trčil v skupino delavcev Slovenskih železnic, ki so opravljali vzdrževalna dela na železniški progi pri starem prehodu Rakitnik med železniško postajo Postojna in Prestranek. Po navedbah Policijske uprave Koper sta umrli dve osebi, najmanj štiri osebe pa so huje poškodovane. Izrekamo sožalje družinam in sodelavcem!

Čeprav pretreseni zaradi te novice vam in vašim sodelavcem voščimo poklicnega zdravja ter obilo sreče v letu 2024! Med božično-novoletnimi prazniki uresničite pravico do odklopa od službenih obveznosti. Zadosten počitek je namreč temelj varnosti in zdravja na delovnem mestu.


Dodatno:

Več o železniški nezgodi pri delu, dec. 2023 na tej povezavi

Sistem obveščanja kot v kameni dobi, jan 2024

V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

E-novica ZSSS št. 51/2023 (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

S spletne strani Evropskega parlamenta

 

Umetna inteligenca, ki prodira na naša delovna mesta, prinaša nove priložnosti – a tudi nova tveganja, je leta 2020 opozoril sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji. Evropska komisija je aprila 2021 predlagala v sprejem predpis EU o umetni inteligenci (AI Act). Obveščamo vas, da so o tem predlogu pogajalci Evropskega parlamenta in držav, zastopanih v Svetu EU, po treh dneh intenzivnih pogajanj 8. 12. 2023 zvečer dosegli dogovor, ki vsebuje pravila za uporabo umetne inteligence v EU. Doseženi dogovor pogajalcev bosta še morala potrditi tako Evropski parlament kot Svet EU.

S spletne strani Evropskega parlamenta: Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost. Umetna inteligenca omogoča tehničnim sistemom, da zaznavajo okolje, obdelajo, kar zaznajo, in rešijo problem, pri čemer ravnajo v skladu z določenim ciljem. Računalnik sprejema podatke, ki so predhodno pripravljeni, ali pa jih zbere sam s senzorji, denimo kamero, jih obdela in se odzove. Sistemi, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, lahko na podlagi analize učinkov svojih predhodnih dejanj do določene mere samostojno prilagajajo svoje vedenje. Kot umetno inteligenco štejemo programsko opremo (virtualni asistenti, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obrazov) in “utelešeno” umetno inteligenco (roboti, avtonomna vozila – samovozeči avtomobili, droni, internet stvari). 

Evropski socialni partnerji so se leta 2020 zavzeli za načelo, da je treba na delovnem mestu  zagotoviti nadzor ljudi nad stroji in umetno inteligenco ter takšno uporabo robotike in aplikacij umetne inteligence, ki upošteva in se drži varovalk za varnost in varovanje. Glej e-novico ZSSS 33/2022!

Varna uporaba umetne inteligence na delovnih mestih bo junija 2025 tudi tema evropske kampanje 2023-2025 Varno in zdravo delo v digitalni dobi.  

Šlo bo za prvo tovrstno zakonodajo na svetu, katere namen je zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vrednot ter obenem spodbujati vlaganje in inovacije na tem področju. Dogovor prinaša varovala za uporabo umetne inteligence na območju EU. Večje kot je tveganje za pravice ali zdravje posameznika, več naj bi bilo obveznosti. Dogovor predvideva, da morajo biti temeljni modeli, kot sta jezikovni model ChatGPT in modeli za splošne namene GPAI, v skladu z obvezo o preglednosti, še preden pridejo na trg. Prepoveduje kognitivno vedenjsko manipulacijo, zbiranje fotografij obrazov z interneta ali s posnetkov nadzornih kamer, sistem družbenega ocenjevanja in biometrične kategorizacije z namenom ugotavljanja političnih, verskih in drugih prepričanj, spolne usmerjenosti in rase.

 

Izjava Evropske komisije: Komisija pozdravlja politični dogovor o Aktu o umetni inteligenci, v angleščini, 9. 12. 2023, na tej povezavi

O stališčih Evropskega parlamenta, kako je treba s predpisi EU urediti umetno inteligenco, 2022, v slovenščini, na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, v slovenščini, junij 2020

Digitalizacija dela, spletna stran ZSSSzaupnikVZD


Dodatno:

Strokovna javnost načeloma naklonjena aktu o umetni inteligenci, 26. 1. 2024

Svet EU potrdil akt o umetni inteligenci, 2. 2. 2024

Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

E-novica ZSSS št. 50/2023 (8. 12. 2023): Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

Vlada je 7. 12. 2023 za glavno inšpektorico na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) imenovala Katjo Čoh-Kragolnik, in sicer od 19. decembra 2023 do 18. decembra 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik ima številne izkušnje na področju inšpekcijskega nadzora in upravnega postopka. Od leta 2017 je delala kot inšpektorica za delo pri IRSD, na območni enoti Maribor. Pred zaposlitvijo na območni enoti Maribor je bila zaposlena kot višja svetovalka na sedežu Inšpektorata.

Ob imenovanju je med drugim izjavila: “Rada bi se zahvalila ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu ter celotni Vladi Republike Slovenije za izkazano zaupanje ob imenovanju za glavno inšpektorico Inšpektorata Republike Slovenije za delo. To je zame velika čast in odgovornost, ki jo sprejemam z vso predanostjo. Kot glavna inšpektorica si bom prizadevala za nadgradnjo strokovnosti inšpektorjev ter razvoj njihovih kompetenc. Načrtujem uvedbo sistema usposabljanj novih inšpektorjev, ki bo omogočil prenos dragocenega znanja znotraj organa. Določili bomo tudi nove, jasne kriterije razvrščanja prijav, kar bo omogočilo bolj ciljno in učinkovito obravnavo vsake situacije. Funkcijo glavne inšpektorice prevzemam z zavedanjem odgovornosti, ki jo ta prinaša. Moj cilj je zagotoviti pošteno, varno in zdravo delovno okolje za vse delavce in tudi delodajalce v Sloveniji. S svojo predanostjo in povezanim kolektivom bomo gradili inšpektorat, ki bo kos sodobnim izzivom in bo prispeval k boljši kakovosti dela in življenja v naši državi.«

Čestitamo!

Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

E-novica ZSSS št. 49/2023 (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

 

 

 

 

 

 

 

 

Nova anketa EU OSHA kaže, da izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju in emisijam izpušnih plinov dizelskih motorjev predstavljata najpogostejši tveganji za razvoj raka na delovnih mestih v Evropi.

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je 20. 11. 2023 objavila prve ugotovitve ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka v Evropi, ki je bila izvedena med več tisoč delavci v šestih državah članicah EU, da bi pridobili natančne podatke, ki lahko prispevajo k preprečevanju poklicnega raka. Na vprašalnik, ki je pokazal, na katerih delovnih mestih so znani karcinogeni, je odgovorilo 24.402 delavcev v Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Madžarski in Finski. Njihovi odgovori so reprezentativni za vse države EU – torej tudi za Slovenijo.

Zaradi rakotvornih snovi, ki povzročajo poklicnega raka, letno v EU umre  100 000 ljudi. Anketa EU OSHA o izpostavljenosti delavcev je bila pripravljena za oceno verjetne izpostavljenosti delavcev 24 znanim dejavnikom tveganja za razvoj raka, ki vključujejo industrijske kemikalije, snovi, ki nastanejo v postopku, zmesi in fizične dejavnike tveganja.

Najpogostejše ugotovljene verjetne poklicne izpostavljenosti so bile sončno ultravijolično (UV) sevanje, emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzen, vdihljiv kristalinični silicijev dioksid (RCS) in formaldehid. V anketo so bili vključeni tudi delavci, ki so bili v zadnjem delovnem tednu pred anketo večkrat izpostavljeni dejavnikom tveganja, kar pomeni izpostavljenost vsaj dvema dejavnikoma tveganja za razvoj raka, ki se ne pojavita nujno sočasno ali v istem delovnem procesu. Podatki kažejo, da je bilo več kot 60 % delavcev v rudarstvu, kamnolomstvu in gradbeništvu večkrat izpostavljenih dejavnikom tveganja za razvoj raka.

Novica o rezultatih ankete EU OSHA o karcinogenih na delovnih mestih v slovenščini na tej povezavi

Med prvimi se je na rezultate ankete odzvala tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Opozorila je, da so UV žarki najpogostejši  karcinogen na delovnih mestih na prostem. Poziva zato oblikovalce EU politike, naj dopolnijo evropsko zakonodajo, da bo pred kožnim rakom zaradi UV žarkov zaščitila delavce, ki delajo na prostem.

Poziv ETUC v slovenščini na tej povezavi