E-novica ZSSS št. 31/2024 (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

Obveščamo vas o novem poglavju evropske kampanje EU OSHA “Zdravo delovno okolje”, ki v letih 2023-2025 poteka pod naslovom “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Tokrat je v ospredju avtomatizacija nalog.

Na trg dela je vstopila nova generacija robotskih sistemov umetne inteligence, ki delavcem pomaga tako, da prevzemajo preproste in ponavljajoče se naloge. Uporabljajo se lahko tudi za opravljanje zelo tveganega in zapletenega dela. Robotika lahko z opravljanjem nalog, ki jih ljudje ne morejo oziroma ki jih ne bi smeli ali nočejo opravljati, zagotovi varnost delavcev. Poleg tega delavcem prihrani čas, da se naučijo novih znanj in spretnosti ter opravljajo bolj ustvarjalno delo.

Vendar pa je uporaba digitalnih tehnologij za avtomatizacijo nalog povezana tudi s številnimi tveganji in izzivi. Seznam vključuje izgubo zavedanja o človekovem položaju, preveliko zanašanje na avtomatizirane sisteme ali morebitno izgubo posebnih znanj in spretnosti delavcev. Pri delavcih se lahko pojavi občutek, da niso več samostojni, lahko se začnejo bati, da bodo izgubili zaposlitev, in izgubijo zaupanje v sistem. Drugi izziv se nanaša na potrebo po preusposabljanju, ki vključuje usposabljanje delavcev za uporabo nove robotske tehnologije ob hkratnem izogibanju izgube pomembnih kompetenc.

Ob upoštevanju teh dejavnikov bi bilo treba pri uvajanju robotskih sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog uporabiti pristop, ki temelju na človekovem odločanju. Tako bo delavcem omogočeno, da avtomatizacijo uporabljajo v svojo korist in hkrati ohranijo nadzor nad delovnim procesom.

Za več informacij najdete 16 gradiv kampanje v več jezikih na tej povezavi. Na primer: Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?

Na tej povezavi pa najdete med drugim predstavitev, kako je slovensko podjetje, specializirano na področju avtomobilske in industrijske tehnologije, uvedlo robota za pomoč delavcem pri dvigovanju delov med delovnimi postajami. Praktično izvajanje sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu podjetjem prinaša številne izzive. V zgodnjih fazah postopka je imelo podjetje težave z doseganjem pravega ravnotežja med učinkovitim izkoriščanjem zmogljivosti robota ter spoštovanjem varnostnih predpisov in zahtev. K težavam so dodatno prispevali pomanjkanje primerov najboljše prakse in zastareli nacionalni tehnični predpisi.

1. strategije za varnost in zdravje v avtomatiziranem svetu
2. napredna robotika in sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo nalog
3. Napredna robotska avtomatizacija: primerjalno poročilo o študijah primerov
4. Napredna robotika in avtomatizacija: posledice za varnost in zdravje pri delu
5. Avtomatizacija kognitivnih nalog: posledice za varnost in zdravje pri delu
6. Napredna robotika, umetna inteligenca in avtomatizacija delovnih nalog: opredelitev pojmov, uporabe, politike in strategije ter varnost in zdravje pri delu
7. Sodelovalni robot, ki dviguje dele pri avtomobilskem in industrijskem dobavitelju (ID1)
8. Sistem na podlagi umetne inteligence za vizualno prepoznavanje nevarnih delcev v vzorcu zraka (ID8)
9. Programska oprema z umetno inteligenco kot pomoč zdravnikom pri diagnostiki v kolonoskopiji (ID9)
10. Pametna avtomatizacija za zmanjšanje fizično zahtevnega dela v proizvodnji jeklenih izdelkov (ID12)
11. Brezpilotni zrakoplovi izvajajo inšpekcijski pregled plinske infrastrukture (ID16)
12. Avtomatizacija kognitivnih nalog na delovnem mestu z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci: primeri in priporočila
13. Avtomatizacija fizičnih nalog z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu: primeri in priporočila
14. Uvajanje napredne robotike in sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo opravil: dejavniki, ovire in priporočila
15. Napredna robotika in avtomatizacija: Kaj je to in kakšen učinek imata na delavce?
16. Napredna robotika in avtomatizacija: ključni vidiki interakcije s človekom in zaupanja

E-novica ZSSS št. 30/2024: Odločba Ustavnega sodišča o nezgodi pri delu delavca, napotenega na delo v tujino

Ustavno sodišče je na seji 18. aprila 2024 v postopku odločanja o ustavni pritožbi poškodovanega delavca,  napotenega na delo v tujino, razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo v novo odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču.

Ustavno sodišče je v tej zadevi presojalo stališče sodišč, da formalni delodajalec ne odgovarja za škodo, ki jo je delavec (pritožnik) utrpel pri delu na delovišču v tujini, kamor je bil napoten v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Toženi delodajalec naj namreč odškodninsko ne bi bil odgovoren, ker ni bil dejanski delodajalec na delovišču, saj ni organiziral dela na gradbišču, ni imel neposrednega nadzora nad pritožnikovim delom in ni bil tisti, ki bi moral dati pritožniku navodila za varno delo na tem delovišču.

Ustavno sodišče je odločilo, da je izpodbijano stališče v nasprotju z ustavno zahtevo po ustvarjanju pogojev za varno delo, saj omogoča, da se (formalni) delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v celoti (oziroma popolnoma) izogne izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce in odgovornosti za škodo, ki jo ti utrpijo pri nesreči pri delu, že zgolj zato, ker na delovišču v času opravljanja dela ni dejansko prisoten. Opozorilo je, da sta pri tem na praktični ravni pomen te ustavne zahteve in problem odgovornosti delodajalcev še dodatno izostrena v primeru napotitev delavcev v tujino in še posebno v primeru napotitev v tretje države, v katerih vsaj praviloma ti delavci niso varovani niti s pravom Evropske unije, ki zagotavlja minimalno raven varstva pravic napotenih delavcev. Ustavno sodišče je poudarilo tudi, da to ne pomeni, da odškodninsko odgovarja zgolj formalni in ne tudi dejanski delodajalec, kot tudi ne, da formalni delodajalec ne bi imel možnosti regresnih zahtevkov do morebitnih solidarnih odškodninskih zavezancev, ki pa v razmerju do delavca niso upoštevni.

Ustavno sodišče je odločilo, da sodišči prve in druge stopnje s sprejetjem sporne razlage zakonskih določb nista zagotovili izvrševanja iz 66. člena Ustave izhajajoče obveznosti za zagotavljanje pogojev dela v varnem delovnem okolju (66. člen Ustave RS – varstvo dela: Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.). Zato sta kršili pritožnikovo pravico iz 66. člena Ustave. Ustavno sodišče je izpodbijani sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v novo odločanje.

Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024

E-novica ZSSS št. 29/2024 (17. 5. 2024): Od maja do oktobra 2024 anketiranje za ESENER 2024

ESENER 2019: Odstotek slovenskih delodajalcev (po velikosti delodajalca), ki so v letih 2014 in 2019 odgovorili, da sta varnost in zdravje pri delu redno predmet razprav med predstavniki delavcev in vodstvom. Odstotek raste s številom zaposlenih. 

V letu 2019 je v primerjavi z 2014 nekoliko padel odstotek delodajalcev, pri katerih je bila ta razprava redna. 

Obveščamo vas, da bo od maja do oktobra 2024 po vsej EU in torej tudi v Sloveniji potekalo anketiranje za Evropsko raziskavo v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih s kratico ESENER. V 30 državah bo anketiranih več kot 40.000 podjetij vseh velikosti in dejavnosti.  V Sloveniji bo v anketo ESENER vključeno 1200 naključno izbranih delodajalcev. Na vprašanja anketarjev bodo odgovarjale osebe, ki so pri teh delodajalcih najbolj pristojne za varnost in zdravje pri delu.

ESENER je raziskava Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU-OSHA, ki proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih obvladujejo tveganja za varnost in zdravje. Na tisoče podjetij in organizacij po Evropi je povabljenih, da odgovorijo na anketo o:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) vsakih pet let izvaja raziskavo ESENER, kar omogoča zaznavanje trendov na bolje ali na slabše. Doslej je bila izvedena v letih 2009, 2014 in 2019. Rezultate teh anket tudi v slovenščini najdete na tej povezavi. Prvi rezultati raziskave ESENER za leto 2024 bodo objavljeni do začetka leta 2025.

E-novica ZSSS št. 28/2024 (30. 4. 2024): Živel praznik dela!

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna pravica iz dela! (Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah iz dela)

Voščimo vam prijetno praznovanje praznika dela 1. in 2. maja 2024 in vas vabimo na prvomajska kresovanja ter prvomajske proslave v organizaciji ZSSS!

E-novica ZSSS št. 26/2024 (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

Posredujemo vam sporočilo za javnost nacionalnega programa duševnega zdravja Mira ob 28. aprilu 2024, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga je ILO letos posvetila vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Program Mira upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ.

Mira v svojem sporočilu z naslovom “Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva” opozarja, da se tudi v Sloveniji že nekaj časa soočamo s posledicami višanja povprečne temperature v okolju, s pogostejšimi vročinski valovi, poletnimi sušami, intenzivnejšimi padavinami (močni nalivi, toča) in  drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki (poplave, obsežnejši požari). Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na delovna okolja, saj pogosto vodijo k poslabšanju delovnih pogojev in povečanemu tveganju delavcev za poškodbe, bolezni in smrtne izide, kar pomeni tudi večje stroške za delovne organizacije in celotno družbo.

Kot vsa neobvladana fizična tveganja lahko tudi visoke temperature negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter s tem na delovno učinkovitost zaposlenih. Delo v toplotno obremenjujočih pogojih poleg neugodnih učinkov na telo in hitrejše utrujenosti poslabšuje tudi posameznikovo sposobnost mišljenja, saj negativno vpliva na zbranost, spomin in reševanje problemov. Poleg tega zmanjšuje zmožnost uravnavanja čustev, kar lahko povečuje npr. nepotrpežljivost ter vodi k porastu medosebnih konfliktov in nasilja na delovnem mestu. Izpostavljenost visokim temperaturam zaradi utrujenosti prispeva tudi k zmanjšanju motivacije zaposlenih za delo. Dlje časa trajajoč vročinski stres lahko povzroči motnje spanja, kar še dodatno vpliva na delovanje zaposlenih tekom dneva in povečuje možnosti za slabe odločitve, napake in nesreče pri delu. Neugodje zaradi vročine na delovnem mestu lahko vodi tudi v preobremenjenost s stresom in spremembe razpoloženja ter poslabšuje že obstoječe težave v duševnem zdravju. K doživljanju vročinskega stresa lahko še dodatno prispevajo nekatera zdravila za zdravljenje duševnih motenj, ki vplivajo tudi na posameznikove mehanizme za uravnavanje telesne temperature.

Sporočilo se konča z nasveti delodajalcem, kako ukrepati.

Celotno sporočilo Mira ne tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2024 (24. 4. 2024): Slovenija 20 let v Evropski uniji

Pripravimo se na proslavo dvajsete obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji na 1. maj 2024! Državna proslava dvajsetletnice bo 9. maja 2024 v Novi Gorici. Slovenija je namreč postala polnopravna članica EU 1. maja 2004, ker je izpolnila maastrichtske kriterije: stabilno demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, konkurenčno tržno gospodarstvo in prevzet pravni red Unije. Med drugim je to pomenilo, da je Slovenija do leta 2004 uskladila svoje predpise s predpisi Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu. 

Spomnimo se: Prvi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je veljal v letih 2000-2011,  je bil sprejet 30. 6. 1999 in začel veljati 28. 7. 1999. Torej štiri leta pred včlanitvijo v EU. Usklajen je bil z okvirno Direktivo Sveta  (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Zaradi uskladitve s to direktivo mora od leta 2000 dalje vsak slovenski delodajalec pisno oceniti tveganja za zdravje in varnost na svojih delovnih mestih in se z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o vsakem preventivnem ukrepu. Delavci pa so dobili pravico, da si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Kjer je izvoljen, pa je zaradi uskladitve s to direktivo njegova pooblastila pridobil tudi svet delavcev.

Do leta 2004 je nato Slovenija drugega za drugim sprejemala pravilnike o varnem delu, usklajene z vsemi “hčerinskimi” direktivami, ki se v preambuli sklicujejo na okvirno direktivo 89/391/EGS. Teh predpisov je skupaj 24 – natančno toliko kot je direktiv, ki v EU urejajo minimalne standarde varnosti in zdravja pri delu. Najdete jih na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD na tej povezavi. Uskladitev slovenskih predpisov s temi direktivami je pomenila, da je slovenskim delavcem zagotovljena vsaj ista minimalna raven varnosti in zdravja pri delu kot v drugih državah EU.

EU ostaja tudi danes pomembna za prenovo slovenskih predpisov. Spomnimo se, da se na primer slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam posodabljajo predvsem na podlagi EU obvezujočih in priporočenih mejnih vrednosti. Enako pomembne za nas pa so tudi aktivnosti EU institucij na področju varnosti in zdravja pri delu: tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH), v katerem se Evropska komisija posvetuje o potrebnih dopolnitvah direktiv s predstavniki vlad in socialnih partnerjev držav članic, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki s svojimi kampanjami “Zdravo delovno okolje” širi dobro prakso v države članice ter Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), ki se odlikuje s svojimi raziskavami trgov dela. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je Slovenija s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopana v obeh zakonodajalcih EU – to je v Evropskem parlamentu in Svetu EU oziroma Svetu ministrov.

Statistika kaže, da se je Sloveniji članstvo v EU dobro obrestovalo. Dvajsetletnica članstva Slovenije v EU sovpada z letošnjimi evropskimi volitvami. V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale 9. junija 2024. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let. Udeležimo se evropskih volitev zavedajoč, da s tem odločamo o lastni demokratični prihodnosti in blagostanju!

E-novica ZSSS št. 23/2024 (16. 4. 2024): Novi publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

Ročni paletni viličar na motorni pogon namesto težaškega ročnega premeščanja bremen, iz letaka MDDSZ, 2024

Seznanjamo vas z dvema novima publikacijama o ročnem premeščanju bremen, ki ju je 15. 4. 2024 predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svoji konferenci o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Vabljeni k ogledu obeh publikacij:

1. Ročno premeščanje bremen, letak MDDSZ 2024
2. Ročno premeščanje bremen, publikacija MDDSZ, 2024

Na izjemno dobro obiskani konferenci, ki smo jo napovedali v naši e-novici 18/2024, smo slišali odgovore na vprašanja o praktični izvedbi pravilnika. Udeležencem konference je uspešno delo voščila med drugimi tudi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan pa je med drugim izjavil: “Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen skuša slediti naslednjim ciljem:

• zagotoviti delodajalcem učinkovito orodje za ocenjevanje tveganja za ročno premeščanje bremen,
• določitev jasnih ukrepov za varnost in zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki jih mora izvesti delodajalec glede na ugotovljeno stopnjo oceno tveganja,
• določitev nujnosti uporabe dvižnih pripomočkov, ko gre za visoko stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen,
• varovanje mlajših delavcev, starejših delavcev, žensk, nosečnic in oseb, pri katerih izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.”

Več na: Juvan: Zdravstvene težave, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen, so resen problem, novica gov.si z dne 16. 4. 2024

Dodatno:

STA poročilo o konferenci

E-novica ZSSS št. 22 (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

   Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja na karcinogen, mutagen ali reprotoksin

Obveščamo vas, da sta bila v Uradnem listu RS, št. 29/2024 z dne 4. 4. 2024 objavljena dva pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Oba pravilnika prenašata v slovenske predpise določila direktive 2022/431/EU, ki je med drugim dvignila ureditev varovanja delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu tako, da bo odslej enako kot za karcinogene in mutagene.

Posebej pomemben je povsem novi pravilnik, ki določa varovanje pred karcinogeni, mutageni in reprotoksini – torej pred snovmi, ki vzbujajo največ skrbi. Pričakujemo, da bo povzročil pomembne premike na bolje v ocenah tveganja, saj med drugim zahteva, da delodajalec oceni tudi tveganje za nastanek poklicne bolezni, ki jih povzročajo te snovi. Tega pri nas doslej nismo poznali! Že samo to določilo bo zagotovilo povsem novo raven varnosti na delovnem mestu.

Pomembno je tudi, da novi pravilnik obvezuje delodajalca, da delavce dejansko in transparentno usposablja in obvešča o tveganjih zaradi izpostavljenosti tem snovem, ki vzbujajo največ skrbi.

Novi pravilnik bo torej pri delodajalcih, kjer se pri delu uporabljajo karcinogeni, mutageni ali reprotoksini, sprožil revidiranje ocene tveganja. Zato je prav, da se tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu seznanite z novostmi, ki jih prinaša.

Vabljeni k seznanitvi z novo ureditvijo!