Čas je za varnejše mejne vrednosti svinca

On 8. septembra, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 38/2023 (8. 9. 2023): Čas je za varnejše mejne vrednosti svinca

Kampanja ETUC o svincu

V naši e-novici št. 37/2023 smo vas informirali o novih informativnih listih o karcinogenih na delovnih mestih. Eden od teh je tudi o svincu. V njem izvemo, da je svinec nevaren reprotoksin (škoduje zdravju potomcev izpostavljenih delavcev) in rakotvoren. Po najnovejših ocenah je 1,45 milijona delavcev v EU potencialno izpostavljenih svincu in njegovim anorganskim spojinam. Pri dejavnostih, ki vključujejo svinec in njegove spojine, predstavlja vdihovanje svinčevega prahu in svinčevega dima samo del izpostavljenosti, saj je velik del izpostavljenosti lahko pri slabi higieni posledica vnosa prek rok in ust.

Zdravje delavcev je zato potrebno zaščititi z uzakonitvijo mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti. Po ocenah Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) pa, žal, mejna vrednost EU 0,15 mg/m³ glede na najnovejša znanstvena odkritja premalo ščiti zdravje delavcev in bi jo bilo potrebno zaostriti. Kar 11 držav v EU ima svojo nacionalno mejno vrednost enako kot EU.

Takšna pa je trenutno slovenska mejna vrednost za svinec:

ETUC zato prepričuje odločevalce v EU, naj mejno vrednost EU zaostrijo s peto revizijo Direktive 2004/37/ ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu. Med drugim tudi poslance v Evropskem parlamentu.  In iz EU prihaja dobra novica. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta se je namreč 7. 9. 2023 zavezal, da bo v okviru pete revizije direktive 2004/37/ES predlagal nove mejne vrednosti EU za svinec:

  • mejna vrednost poklicne izpostavljenosti: znižana z 0,15 mg/m³ na 0,03 mg/m³,
  • mejna vrednost biološke izpostavljenosti: znižana s 70 mikrogramov na 100 mililitrov krvi (70 µg/100ml) na 15 µg/100ml.

Seveda se je postopek spremembe direktive s tem šele začel. Parlament se bo glede svojega predloga moral pogajati tako z Evropsko komisijo kot z Evropskim svetom, toda storjen je prvi korak, pomemben tudi za slovenske delavce. Če se bo namreč zaostrila mejna vrednost EU za svinec, se bo v nadaljevanju morala tudi slovenska.

Prav je, da vas opozorimo, da so člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta tudi trije evropski poslanci iz Slovenije: Romana Tomc je podpredsednica odbora, člana pa sta Irena Joveva in Milan Brglez. Bravo naši!

 

 

Back to Top

Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

On 7. septembra, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 37/2023 (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

Vabimo vas, da si ogledate nove in posodobljene stare informativne liste, ki jih tudi v slovenščini najdete na spletni strani “Roadmap on Carcinogens” (Načrt za rakotvorne snovi), kako preprečiti poklicnega raka zaradi karcinogenov na delovnem mestu. Gre za spletno stran različnih EU institucij, ki so se leta 2016 med nizozemskim predsedovanjem EU zavezale boju proti poklicnemu raku. Pridružilo se jim je tudi slovensko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Med drugim na tej spletni strani najdete v 18 jezikih informativne liste za 42 pogostih karcinogenov na delovnih mestih. Na našo spletno stran ZSSSzaupnikVZD smo jih za vas  v slovenski verziji naložili  na tej povezavi. Preučite lahko, kje so tveganja za izpostavljenost tem karcinogenom in kaj lahko storite za nadzor ali preprečevanje izpostavljenosti. Našli boste tudi priročno preglednico mejnih vrednosti za posamezni karcinogen v različnih državah EU – vključno s Slovenijo.

Na spletni strani Roadmap on Carcinogens pa najdete tudi nasvete, kako nadomestiti nevarne karcinogene z nenevarnimi snovmi. Letos so dodali več kot 40 novih nasvetov.

Na primer za čiščenje fasad:
Čiščenje fasad se običajno izvaja s kemikalijami ali s peskanjem z različnimi sredstvi. Kemično čiščenje se pogosto izvaja z nevarnimi snovmi, kot sta diklorometan ali metil pirolidon. Peskanje je nevarno zaradi kristalnega silicijevega dioksida, ki je rakotvoren. Uporaba peskanja s suhim ledom je lahko varnejša alternativa.

Drug primer je pakiranje izdelkov za nego kože:
Sterisol je švedsko podjetje, ki proizvaja izdelke za nego kože. S proizvodnjo izdelkov v zelo čistem okolju in nato z uporabo posebne embalaže, ki izdelek ščiti pred okužbo z mikroorganizmi, je odpravilo potrebo po dodajanju konzervansov izdelkom.

 

Informativni listi o nevarnih kemikalijah v slovenščini na tej povezavi

Spletna stran Roadmap on Carcinogens (v angleščini)

Nasveti za nadomestitev karcinogenov na delovnem mestu na tej povezavi (v angleščini)

Back to Top

Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2023

On 30. avgusta, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 36/2023 (30. 8. 2023): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2023

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa tudi, da so promocija zdravja na delovnem mestu sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec jo mora načrtovati in izvajati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Za neizvajanje je zagrožena visoka globa. Na spletni strani Ministrstva za zdravje so objavljene smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu. Kako zahteven pa bo načrt, je odvisno od posameznega delodajalca. Najbolj zagnani, ki tudi na ta način obvladujejo obseg bolniškega staleža med zaposlenimi, pošljejo osebo, ki naj skrbi za načrt, na usposabljanje za naslov svetovalca za promocijo zdravja pri delu. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko to priporoči svojemu delodajalcu.

Obveščamo vas, da med 21. septembrom in 20. oktobrom 2023 na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (Grablovičeva ulica 42, Ljubljana) organizirajo izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu. Število udeležencev je omejeno. Izobraževalni program traja 11 delovnih dni med 9. in 16.uro ter obsega 120 pedagoških ur. Zaključi se s preverjanjem znanja, ki ima tri dele: pisno preverjanje znanja, projektno nalogo z načrtom programa promocije zdravja pri delu v konkretnem podjetju ter ustno preverjanje znanja.

Izobraževanje stane 390,00 EUR. Dodaten strošek 200 EUR bo še naročilo podatkov o bolniškem staležu pri NIJZ, ki jih udeleženec potrebuje za izdelavo načrta promocije zdravja pri delu za podjetje (projektna naloga).

Več na tej povezavi.

Back to Top

Pomen varnosti in zdravja pri delu v času intervencij po poplavah 2023

On 22. avgusta, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 35/2023 (22. 8. 2023): Pomen varnosti in zdravja pri delu v času intervencij po poplavah 2023

Vir slike: Uprava RS za zaščito in reševanje

Posredujemo vam opozorila Inšpektorata RS za delo o varnosti in zdravju pri delu v času intervencij po poplavah 2023:

V času, ko se soočamo z izzivi, ki jih prinašajo poplave leta 2023, želimo izpostaviti pomen varnosti in zdravja pri delu. Intervencijska zakonodaja, ki je bila sprejeta za odpravo posledic poplav, ne vpliva na področje varnosti in zdravja pri delu, tako se ohranja veljavnost vseh zakonodajnih standardov in predpisov na tem pomembnem področju, kar Inšpektorat za delo pozdravlja.

Če smo proti naravi nemočni, ko ujma vzame človeško življenje, nismo nemočni, ko gre za ustrezno organizacijo dela za odpravljanje posledic poplav, saj smo dolžni storiti vse, da se pri delu zavaruje zdravje in varnost slehernega delavca. V tem duhu želimo opozoriti na nekaj pomembnih dejstev:

  • Enaka pravila za vse delavce: Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu velja za vse delavce, vključno s tujci, ki so na poenostavljen način zaposleni pri slovenskih delodajalcih, ter za upokojence, ki sodelujejo v delu na drugih pravnih podlagah.
  • Usposabljanje in preventivni zdravstveni pregledi: Vsi novo zaposleni delavci (vključno s tujci), ki bodo sodelovali pri odpravljanju posledic poplav, morajo biti ustrezno usposobljeni za varno delo. Poleg tega je nujno, da se jim omogočijo preventivni zdravstveni pregledi, da se zagotovi njihovo primerno zdravje za opravljanje dela.
  • Odgovornost delodajalcev: Delodajalci so odgovorni za usposabljanje svojih delavcev ter za zagotavljanje predpisanih zdravstvenih pregledov. Neizvajanje teh ukrepov lahko privede do sankcij, vključno z globami ter prepovedjo zaposlovanja tujcev.
  • Odklonitev dela: Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda oziroma ga ni usposobil za varno in zdravo opravljanje dela.
  • Gradbišča in varnost: Pri odpravljanju posledic poplav, ki vključuje tudi gradbene aktivnosti, je izrednega pomena spoštovanje zakonodaje, ki se nanaša na varno delo na gradbiščih. Priprava varnostnih načrtov, imenovanje koordinatorjev ter prijava gradbišč so ključni koraki za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

Inšpektorat za delo ima pomembno vlogo pri nadzoru nad spoštovanjem predpisov varnosti in zdravja pri delu. Prekrške na tem področju se strogo sankcionira, vključno z izrekom glob (v razponu med 2000 evrov do 40.000 evrov) ter s prepovedjo zaposlovanja tujcev za delodajalce, ki ne spoštujejo prej omenjenih predpisov.

V času obnovitve prizadetih območij in odpravljanja posledic poplav bo Inšpektorat za delo izvajal poostren nadzor, zlasti na področju gradbeništva. S sodelovanjem z drugimi organi bomo zagotovili spoštovanje predpisov ter odgovornost za varnost in zdravje vseh delavcev.

Vir na tej povezavi

Seznam in kontakti organizacijskih enot IRSD, območnih enot inšpektorata ter pisarn inšpektorata

Back to Top
Back to Top

Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče

On 7. avgusta, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 33/2023 (7. 8. 2023): Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče

Slika: Predhodna ocena poplavne ogroženosti Slovenije. Vir: Sektor za upravljanje voda, Uprava RS za zaščito in reševanje

Glej nasvete ZSSS pod naslovom Ne morete na delo zaradi poplav?

Inšpektorat RS za delo opozarja: Zaradi naravnih nesreč, ki so prizadele Slovenijo v avgustu 2023, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh. Glej več na tej povezavi.

V primeru kršitev vaših pravic se lahko obrnite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Prijavo lahko podate pisno po navadni ali po elektronski pošti na naslov gp.irsd@gov.si ali ustno osebno v času uradnih ur na katero koli območno enoto Inšpektorata Republike Slovenije za delo ali pa po telefonu, na telefonske številke območnih enot v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00).

Glej dodatno: Več informacij o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev v primeru naravne nesreče

Obveščamo vas, da je z dnem 6. 8. 2023 stopil v veljavo Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 Glej več na tej povezavi.

Glej tudi napotke Uprave RS za zaščito in reševanje

Back to Top

Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

On 2. avgusta, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 32/2023 (2. 8. 2023): Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je bil 2. 8. 2023 v Uradnem listu RS št. 84/2023 objavljen novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi preobremenitev delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Te so najpogostejši razlog ne le bolniške odsotnosti z dela ampak tudi delovne invalidnosti.

Pobudnika za sprejem novega pravilnika sta bila junija 2021 ZSSS in SDTS. Opozorila sta na potrebo za prenovo zastarelega pravilnika iz leta 2005. Istočasno se je začela kampanja “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“.

Objava novega pravilnika je zato tudi uspeh ZSSS in SDTS. Čestitamo!

Vabimo vas, da obiščete predstavitev kampanje na naši spletni strani zssszaupnikvzd. Med drugim boste na njej našli seznam vseh e-novic, s katerimi smo vas v zadnjih dveh letih obveščali o postopku snovanja novega pravilnika.

Pravilnik začne veljati 17. 8. 2023, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024 oziroma okroglo leto kasneje. Leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe bo namenjeno usposabljanju o številnih novostih, ki jih prinaša. V tem letu pa bo po pričakovanju večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe. Pričakuje se, da bo novi pravilnik učinkoviteje kot prejšnji pripomogel k preprečevanju mišično-kostnih obolenj.

Obveščamo vas tudi, da bo konec oktobra 2023 izšla tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost, ki bo vsestransko predstavila novi pravilnik – zlasti z zornega kota, kako naj delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu sodelujejo pri delodajalčevem novem ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Pravočasno vas bomo obvestili, kako in kdaj si lahko naročite izvod te tematske številke.

Glej:

Dodatno:

1/2024 e-novica ZSSS (3. 1. 2024): Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024

 

Back to Top

IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

On 12. julija, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 31/2023 (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

  Foto: Smernice EU, EU OSHA, 2023

Inšpektorat RS za delo je 12. 7. 2023 objavil naslednja napotila z naslovom “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče”.

 

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.

Omenjeni pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe usklajene z izvajalcem medicine dela.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko tudi začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Zelo visokim temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki delajo na prostem, predvsem velja to za dejavnosti gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo visoke.

Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. Varnostni in zdravstveni ukrepi za delavce, ki delajo na prostem v primeru visokih temperatur so podobni ukrepom, ki veljajo za delavce, ki v razmerah visokih temperatur delajo v zaprtih prostorih. Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Če je le možno, je potrebno delo organizirati tako, da se delovna opravila ne opravlja (ali pa se ta opravila opravlja le, ko je to nujno potrebno) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja. Če je le možno, naj se dela opravljalo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah. Predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da v primeru, da delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Kaj določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu?

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu.

Delodajalec mora pri zagotavljanju varnost in zdravja pri delu upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, predvsem glede izogibanja nevarnostim, ocenjevanja tveganj in obvladovanja nevarnosti pri viru.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Napotila IRSD

 

Back to Top

Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

On 11. julija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 30/2023 (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

  Foto: EU smernice, EU OSHA

Delo v vročini je lahko nevarno. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se začne pregrevati, lahko pride do “toplotnega stresa”. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko pride tudi do poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa.

V času vročinskih valov se odsvetuje delo na samem. Ljudje namreč običajno ne zmoremo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplotnim stresom. Zato je pomembno, da sodelavci znajo prepoznati simptome ter za nas pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč.

Toplotni udar je najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah in terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 °C ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Simptomi toplotnega udara so:

  • zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje;
  • popolna ali delna izguba zavesti (koma);
  • vroča, suha koža ali obilno potenje;
  • krči;
  • zelo visoka telesna temperatura in
  • smrt, če zamuja zdravstvena pomoč.

Prva pomoč za osebo s toplotnim udarom:

  • za nujno medicinsko pomoč pokličite na telefonsko številko 112 za klic v sili;
  • ostanite s sodelavcem, dokler ne prispe nujna medicinska pomoč;
  • delavca prestavite v senco, na hladno mesto in mu odstranite zunanja oblačila;
  • delavca hitro ohladite z naslednjimi metodami:
    • če je mogoče kopel v hladni vodi,
    • navlažite kožo s hladnimi obkladki na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje,
    • da pospešite hlajenje, naj okrog delavca kroži zrak s pomočjo ventilatorja ali pahljanja;
  • ne silite osebe, naj pije tekočino.

 

Povzeto po Vročina pri delu – smernice EU za delovna mesta, v angleščini, EU OSHA, maj 2023

 

Back to Top

ESS soglasno za novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen

On 7. julija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 29 (7. 7. 2023): ESS soglasno za novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen

 

Obveščamo vas, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) na svoji 351. seji 7. 7. 2023 soglasno podprl predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen! S tem so se na široko odprla vrata za nadaljnje korake za dokončni sprejem pravilnika. Vsi na seji ESS navzoči so se strinjali, da je socialni dialog pri pripravi tega pravilnika lahko vzor za socialni dialog pri pripravi reform, ki so napovedane v okviru nacionalnega Načrta za  okrevanje in odpornost (reforme pokojninsko-invalidskega, zdravstvenega in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo).

Kot bralci naših e-novic veste, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) 15. 6. 2021 začela kampanjo “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”, da bi spodbudila prenovo zastarelega  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je leta 2021 izziv sprejelo in imenovalo strokovno delovno skupino predstavnikov MDDSZ, socialnih partnerjev ter strok medicine dela ter tehniške varnosti. Delovna skupina se je v poldrugem letu sestala na devetih sejah in oblikovala koncept novega pravilnika.

Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj, ki tako pri nas kot širše v EU veljajo za enega najpogostejših razlogov bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Predlog pravilnika na seznam že uveljavljenih metod ocenjevanja tveganja pri ročnem premeščanju bremen dodaja novo metodo MKK (metoda ključnih kazalnikov), ki povzema podobno nemško metodo. Njen pilotni preizkus marca 2023 je pokazal, da lahko pričakujemo v praksi na konkretnem delovnem mestu premike na bolje.

Po seji ESS predlog pravilnika čaka še medresorsko usklajevanje znotraj Vlade RS in nomotehnično presojo Vladne službe za zakonodajo. MDDSZ naj bi tudi v najkrajšem možnem času pripravilo razpis za pripravo strokovnih smernic za izvajanje pravilnika, ki bodo objavljene na spletni strani ministrstva. Objava pravilnika v Uradnem listu RS pa je napovedana v poletnih mesecih 2023.

Pričakujemo, da bo po objavi pravilnika v Uradnem listu in smernic sledilo 12-mesečno prehodno obdobje, namenjeno usposabljanju strokovne javnosti za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen po metodi MKK ter reviziji delodajalskih izjav o varnosti z oceno tveganja.

Čestitamo!

Back to Top