Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče

On 7. avgusta, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 33/2023 (7. 8. 2023): Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče

Slika: Predhodna ocena poplavne ogroženosti Slovenije. Vir: Sektor za upravljanje voda, Uprava RS za zaščito in reševanje

Glej nasvete ZSSS pod naslovom Ne morete na delo zaradi poplav?

Inšpektorat RS za delo opozarja: Zaradi naravnih nesreč, ki so prizadele Slovenijo v avgustu 2023, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh. Glej več na tej povezavi.

V primeru kršitev vaših pravic se lahko obrnite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Prijavo lahko podate pisno po navadni ali po elektronski pošti na naslov gp.irsd@gov.si ali ustno osebno v času uradnih ur na katero koli območno enoto Inšpektorata Republike Slovenije za delo ali pa po telefonu, na telefonske številke območnih enot v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00).

Glej dodatno: Več informacij o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev v primeru naravne nesreče

Obveščamo vas, da je z dnem 6. 8. 2023 stopil v veljavo Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 Glej več na tej povezavi.

Glej tudi napotke Uprave RS za zaščito in reševanje

Back to Top

Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

On 2. avgusta, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 32/2023 (2. 8. 2023): Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je bil 2. 8. 2023 v Uradnem listu RS št. 84/2023 objavljen novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi preobremenitev delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Te so najpogostejši razlog ne le bolniške odsotnosti z dela ampak tudi delovne invalidnosti.

Pobudnika za sprejem novega pravilnika sta bila junija 2021 ZSSS in SDTS. Opozorila sta na potrebo za prenovo zastarelega pravilnika iz leta 2005. Istočasno se je začela kampanja “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“.

Objava novega pravilnika je zato tudi uspeh ZSSS in SDTS. Čestitamo!

Vabimo vas, da obiščete predstavitev kampanje na naši spletni strani zssszaupnikvzd. Med drugim boste na njej našli seznam vseh e-novic, s katerimi smo vas v zadnjih dveh letih obveščali o postopku snovanja novega pravilnika.

Pravilnik začne veljati 17. 8. 2023, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024 oziroma okroglo leto kasneje. Leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe bo namenjeno usposabljanju o številnih novostih, ki jih prinaša. V tem letu pa bo po pričakovanju večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe. Pričakuje se, da bo novi pravilnik učinkoviteje kot prejšnji pripomogel k preprečevanju mišično-kostnih obolenj.

Obveščamo vas tudi, da bo konec oktobra 2023 izšla tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost, ki bo vsestransko predstavila novi pravilnik – zlasti z zornega kota, kako naj delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu sodelujejo pri delodajalčevem novem ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Pravočasno vas bomo obvestili, kako in kdaj si lahko naročite izvod te tematske številke.

Glej:

Dodatno:

1/2024 e-novica ZSSS (3. 1. 2024): Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024

 

Back to Top

IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

On 12. julija, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 31/2023 (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

  Foto: Smernice EU, EU OSHA, 2023

Inšpektorat RS za delo je 12. 7. 2023 objavil naslednja napotila z naslovom “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče”.

 

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.

Omenjeni pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe usklajene z izvajalcem medicine dela.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko tudi začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Zelo visokim temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki delajo na prostem, predvsem velja to za dejavnosti gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo visoke.

Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. Varnostni in zdravstveni ukrepi za delavce, ki delajo na prostem v primeru visokih temperatur so podobni ukrepom, ki veljajo za delavce, ki v razmerah visokih temperatur delajo v zaprtih prostorih. Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Če je le možno, je potrebno delo organizirati tako, da se delovna opravila ne opravlja (ali pa se ta opravila opravlja le, ko je to nujno potrebno) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja. Če je le možno, naj se dela opravljalo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah. Predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da v primeru, da delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Kaj določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu?

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu.

Delodajalec mora pri zagotavljanju varnost in zdravja pri delu upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, predvsem glede izogibanja nevarnostim, ocenjevanja tveganj in obvladovanja nevarnosti pri viru.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Napotila IRSD

 

Back to Top

Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

On 11. julija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 30/2023 (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

  Foto: EU smernice, EU OSHA

Delo v vročini je lahko nevarno. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se začne pregrevati, lahko pride do “toplotnega stresa”. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko pride tudi do poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa.

V času vročinskih valov se odsvetuje delo na samem. Ljudje namreč običajno ne zmoremo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplotnim stresom. Zato je pomembno, da sodelavci znajo prepoznati simptome ter za nas pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč.

Toplotni udar je najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah in terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 °C ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Simptomi toplotnega udara so:

  • zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje;
  • popolna ali delna izguba zavesti (koma);
  • vroča, suha koža ali obilno potenje;
  • krči;
  • zelo visoka telesna temperatura in
  • smrt, če zamuja zdravstvena pomoč.

Prva pomoč za osebo s toplotnim udarom:

  • za nujno medicinsko pomoč pokličite na telefonsko številko 112 za klic v sili;
  • ostanite s sodelavcem, dokler ne prispe nujna medicinska pomoč;
  • delavca prestavite v senco, na hladno mesto in mu odstranite zunanja oblačila;
  • delavca hitro ohladite z naslednjimi metodami:
    • če je mogoče kopel v hladni vodi,
    • navlažite kožo s hladnimi obkladki na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje,
    • da pospešite hlajenje, naj okrog delavca kroži zrak s pomočjo ventilatorja ali pahljanja;
  • ne silite osebe, naj pije tekočino.

 

Povzeto po Vročina pri delu – smernice EU za delovna mesta, v angleščini, EU OSHA, maj 2023

 

Back to Top

ESS soglasno za novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen

On 7. julija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 29 (7. 7. 2023): ESS soglasno za novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen

 

Obveščamo vas, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) na svoji 351. seji 7. 7. 2023 soglasno podprl predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen! S tem so se na široko odprla vrata za nadaljnje korake za dokončni sprejem pravilnika. Vsi na seji ESS navzoči so se strinjali, da je socialni dialog pri pripravi tega pravilnika lahko vzor za socialni dialog pri pripravi reform, ki so napovedane v okviru nacionalnega Načrta za  okrevanje in odpornost (reforme pokojninsko-invalidskega, zdravstvenega in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo).

Kot bralci naših e-novic veste, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) 15. 6. 2021 začela kampanjo “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”, da bi spodbudila prenovo zastarelega  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je leta 2021 izziv sprejelo in imenovalo strokovno delovno skupino predstavnikov MDDSZ, socialnih partnerjev ter strok medicine dela ter tehniške varnosti. Delovna skupina se je v poldrugem letu sestala na devetih sejah in oblikovala koncept novega pravilnika.

Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj, ki tako pri nas kot širše v EU veljajo za enega najpogostejših razlogov bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Predlog pravilnika na seznam že uveljavljenih metod ocenjevanja tveganja pri ročnem premeščanju bremen dodaja novo metodo MKK (metoda ključnih kazalnikov), ki povzema podobno nemško metodo. Njen pilotni preizkus marca 2023 je pokazal, da lahko pričakujemo v praksi na konkretnem delovnem mestu premike na bolje.

Po seji ESS predlog pravilnika čaka še medresorsko usklajevanje znotraj Vlade RS in nomotehnično presojo Vladne službe za zakonodajo. MDDSZ naj bi tudi v najkrajšem možnem času pripravilo razpis za pripravo strokovnih smernic za izvajanje pravilnika, ki bodo objavljene na spletni strani ministrstva. Objava pravilnika v Uradnem listu RS pa je napovedana v poletnih mesecih 2023.

Pričakujemo, da bo po objavi pravilnika v Uradnem listu in smernic sledilo 12-mesečno prehodno obdobje, namenjeno usposabljanju strokovne javnosti za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen po metodi MKK ter reviziji delodajalskih izjav o varnosti z oceno tveganja.

Čestitamo!

Back to Top

Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

On 3. julija, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 28/2023: Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

UGT junij 2023: Varnostni ukrepi pred ekstremnimi temperaturami na delovnem mestu

V naši e-novi št. 27/2023 smo vas obvestili, da od 13. 5. 2023 v Španiji velja prepoved dela na prostem, kadar je v državi razglašen rdeči ali oranžni alarm zaradi visokih temperatur v času vročinskih valov, ne da bi se delavcem zato znižala plača. Španija se namreč vse pogosteje sooča s smrtonosnim vročinskim udarom med delavci, ki delajo v času vročinskih valov – tam beležijo že temperature precej nad 40 stopinj Celzija. Španski sindikat UGT obžaluje, da je njihova vlada prepoved sprejela brez predhodnega socialnega dialoga. Želijo namreč prispevati svoje znanje in predloge, kako se soočati z visokimi temperaturami pri delu.

Tokrat vam zato posredujemo španski vzorec protokola med podjetniškim sindikatom in delodajalcem o potrebnih ukrepih za zaščito zdravja delavcev v času vročinskega vala, ki je priloga k dokumentu UGT sekretariata za varnost in zdravje pri delu iz junija 2023. Gre za izkušnje, ki so dragocene tudi za slovenska podjetja in delavce, ki jih čaka delo na prostem v času vročinskih valov.

Opozarjajo: “Človeško telo ima povprečno temperaturo 37 °C. Ta temperatura se zaradi termoregulacijskih mehanizmov, kot sta znojenje in periferna vazodilatacija, skoraj ne spreminja. Ko telesna temperatura preseže 38 °C, lahko pride do poškodb zdravja, kot je dehidracija, od 40,5 °C naprej pa lahko pride do poškodb zdravja. Telesna temperatura 40,5 °C in več vodi v smrt.”

“Tveganje je treba šteti za visoko, če temperature v senci presegajo 30 °C. Tveganje se poveča, ko vlažnost zraka preseže 70 %. Podobno velja za nočne temperature nad 25 °C”.

“Priporočeni previdnostni ukrep za delo na prostem med vročinskim valom je med drugim tudi najmanj 10 do 15 minutni odmor na delovno uro v hladnem in zasenčenem prostoru – oziroma kakor delavec želi glede na lastne potrebe… Izogibajte se delu na samem.” 

Protokol vsebuje:

  • nasvete o učinkih visokih temperatur na zdravje,
  • tabelo kombinacij temperature in relativne vlažnosti zraka in z njimi povezanim tveganjem za zdravstvene zaplete,
  • previdnostne ukrepe za delo pri temperaturah od 27 ºC do 32 ºC in od 33 ºC do 40 ºC in od 41 ºC do 53 ºC,
  • zdravstveni nadzor in ranljive skupine zaposlenih,
  • informacije in priporočila delavcem,
  • kako prepoznati vročinski udar in prva pomoč,
  • pravice delavcev in obveznosti delodajalcev.

Vabljeni k ogledu prevoda v slovenščino!

V slovenščini: Vzorec protokola o ukrepanju za dela na prostem med vročinskimi valovi in obdobjih visokih temperatur, UGT, junij 2023

UGT: Cláusulas convencionales en materia de seguridad y salud laboral, junij 2023

Španska uredba, ki prepoveduje delo na prostem v času rdečega ali oranžnega alarma zaradi visokih temperatur

 

Back to Top

V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

On 30. junija, 2023   /   Novice, Uncategorized  

E-novica ZSSS št. 27/2023 (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

45 stopinj v španski Sevilji

Tudi pri nas se začenja sezona vročinskih valov, ko visoka temperatura zraka lahko pri delavcih povzroči toplotni udar. Zlasti ogrožena so delovna mesta na prostem. Toplotni udar ima različne posledice, nekateri pa so zanj bolj dovzetni kot drugi. Tipični simptomi toplotnega udara so nesposobnost koncentriranja, mišični krči, vročinski izpuščaji, močna žeja (simptom se pojavi dokaj pozno), omedlevica, izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol in vlažna koža. Najhujša posledica toplotnega udara je vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). Lahko se konča s smrtjo, če se pravočasno ne ukrepa.

Zaradi klimatskih sprememb se vročinski valovi množijo in v najbolj izpostavljenih državah že terjajo smrtne žrtve. V Španiji so leta 2022 prvič poročali o smrti delavcev, ki so delali na prostem v času vročinskega vala. Ko je leta 2022 José Antonio González začel popoldansko izmeno pometanja madridskih ulic, je bila temperatura 40 stopinj Celzija. Tri ure pozneje je 60-letnik zaradi vročinskega udara obležal na ulici, ki jo je čistil. Reševalno vozilo je očeta dveh otrok odpeljalo v bolnišnico, kjer je umrl. Španijo pa je že tudi zajel prvi uradni vročinski val leta 2023, ko je državna vremenska agencija AEMET napovedala, da bodo temperature nekaj dni v večjem delu države dosegle 44 stopinj Celzija. Vročinski val v Andaluziji je nato že terjal prvo uradno smrtno žrtev. Francisco Martínez Arroyo je umrl zaradi vročinske kapi v vinogradu v Cinco Casasu. Tri dni kasneje je 47-letni moški iz Aznalcóllarja blizu Sevilje umrl zaradi vročinskega udara, razlogi pa so bili po navedbah oblasti “povezani z njegovim delom na terenu”.

Španija je zato z odlokom, ki velja od 13. maja 2023 dalje, prepovedala delo na prostem, če državna meteorološka agencija (AEMET) zaradi napovedanih visokih temperatur sproži oranžni ali rdeči alarm in če delodajalci ne morejo zagotoviti preventivnih ukrepov, ki bi zagotovili zaščito delavcev.

Zdravstvenih zapletov, kakršne so doslej poznale predvsem mediteranske države, se zaradi klimatskih sprememb in vse pogostejših vročinskih valov začenjamo bati tudi pri nas. Zato bomo nekaj naših naslednjih e-novic posvetili delu v času vročinskih valov.

 

Več na naši spletni strani: Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

_______________________________________

Dodatno:

Tudi ARSO  objavlja opozorila v primeru visokih temperatur. Priporočamo spremljanje vremenskega portala ARSO, konkretno podstrani z opozorili: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/


Agencija RS za okolje (ARSO) z barvo na zemljevidu Slovenije opozarja na vremenske dogodke, ki prihajajo.

Oranžni alarm: Gmotna škoda in žrtve so možne. Bodite zelo pozorni in se redno seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami.

Rdeči alarm: Možni so zelo burni meteorološki pojavi. Na širšem območju je možen nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena so lahko človeška življenja.

 

 

 

 

 

 

Back to Top

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

On 29. junija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 26/2023 (29. 6. 2023): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

Vlada Republike Slovenije je na 55. redni seji dne 22. 6. 2023 med drugim sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2022 in ga v skladu s poslovnikom poslala v obravnavo v Državni zbor RS. Poročilo seveda obravnava tudi področje varnosti in zdravja pri delu, zato ga tradicionalno predstavimo v naših e-novicah.

Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva (27,5 %),  predelovalni dejavnosti (15,8 %) in dejavnosti trgovine (13,5 %). V zvezi z izjavo o varnosti z oceno tveganja je bilo v letu 2022 ugotovljenih 2591 kršitev. Od tega 1534 zaradi neustrezne vsebine izjave o varnosti z oceno tveganja, to je glede prepoznavanja tveganj, postopkov ocenjevanja tveganj in opredelitve potrebnih ukrepov. V 604 primerih delodajalci  niso izvedli potrebnih dopolnitev oziroma revizij izjav o varnosti z oceno tveganja glede na spremenjene delovne pogoje. Posebnih zdravstvenih zahtev, ki bi jih morali izpolnjevati delavci pri svojem delu, nadzorovani delodajalci niso opredelili v 211 primerih, v 37 primerih pa delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. Delodajalci pogosto ne prepoznajo in ocenijo pomembnejših tveganj, kot so delo z nevarnimi snovmi, ročno premeščanje bremen, ki pomembno vplivajo na vse pogostejši pojav kostno-mišičnih obolenj, delo z električnim tokom in različnimi sevanji, ali pa so ta tveganja ocenjena neustrezno in ukrepi v zvezi z njimi ne zagotavljajo zadostne varnosti in zdravja delavcev. Pogosto se izbere najpreprostejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki pa ni vedno ustrezna in primerna za večja tveganja, zato so tudi ukrepi presplošni in neustrezno določeni.

V letu 2022 so inšpektorji glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela ugotovili 717 kršitev. Usposabljanje je še vedno le formalni ukrep pridobitve dokazil o izvedbi, delavci pa niso ustrezno in zadostno usposobljeni za varno opravljanje dela. Programi usposabljanja so preveč splošni, niso prilagojeni posebnostim delovnih mest in delovnih procesov, po obsegu pa ne zajamejo vseh dejavnikov tveganja, prisotnih na delovnih mestih. Inšpektorji pri svojih nadzorih tudi izražajo dvom o strokovnosti usposabljanja tujih delavcev, kadar njihovo usposabljanje poteka le v slovenskem jeziku. Vedno bolj se pojavlja tudi usposabljanje prek spleta, kar pa ni vedno v skladu z veljavno zakonodajo in kar še zlasti velja za praktičen preizkus usposobljenosti

V letu 2022 so inšpektorji pri nadzorih na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva ugotovili 1129 kršitev. V 724 primerih predhodni ali obdobni zdravstveni pregledi niso bili izvedeni v opredeljenih rokih. Ustreznega sodelovanja z izvajalcem medicine dela in izvajanja zahtevanih nalog v skladu z določili ZVZD-1 v letu 2022 ni bilov v 207 primerih. V nadzorih je bilo ugotovljenih tudi 64 kršitev hrambe dokumentacije zdravstvenih pregledov delavcev.

V letu 2022 so inšpektorji ugotovili 15 kršitev 10. člena ZDR-1, ker delodajalci ob sprejemanju splošnih aktov, s katerimi so določali organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, niso
upoštevali svojih obveznosti (pošiljanje predloga splošnega akta v mnenje sindikatom, svetu delavcev ali delavskemu zaupniku oziroma obveščanje delavcev o vsebini predloga splošnega akta pred njegovim sprejetjem).

Celotno letno poročilo IRSD za 2022 na tej povezavi

Back to Top

Nov celovit pristop EU k duševnemu zdravju

On 9. junija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 25/2023 (9. 6. 2023): Nov celovit pristop EU k duševnemu zdravju

Evropska komisija je 7. 6. 2023 predstavila nov celovit pristop k duševnemu zdravju in tako vzpostavila nov steber evropske zdravstvene unije. Ta pristop je prvi in pomemben korak k temu, da se duševnemu zdravju nameni enaka pozornost kot telesnemu ter da se vzpostavi nov pristop k vprašanjem duševnega zdravja. Komisija bo z 20 vodilnimi pobudami in finančnimi sredstvi v višini 1,23 milijarde evrov iz različnih instrumentov EU podprla države članice pri osredotočanju na ljudi in njihovo duševno zdravje.

Sporočilo prihaja ob pravem času. Že pred pandemijo COVID-19 se je v EU z duševnimi težavami spopadalo približno 84 milijonov ljudi, od tedaj pa se je stanje le še poslabšalo. Pandemija je povzročila dodaten pritisk na duševno zdravje, zlasti pri mladih in osebah z že obstoječimi duševnimi težavami. V državah EU naj bi skupni stroški zaradi duševnih težav, ki zajemajo stroške za zdravstvene sisteme in programe socialne varnosti, pa tudi stroške zaradi nižje zaposlenosti in produktivnosti zaposlenih, znašali več kot 4 % BDP oziroma več kot 600 milijard evrov na leto.

Ukrepanje EU na področju duševnega zdravja v času pomembnih tehnoloških, okoljskih in družbenih sprememb, ki vplivajo na sposobnost ljudi za spoprijemanje z izzivi, bo temeljilo na treh vodilnih načelih:

(1) ustrezna in učinkovita preventiva,

(2) dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega zdravljenja in oskrbe na področju duševnega zdravja,

(3) ponovno vključevanje v družbo po okrevanju.

Na podlagi tega celovitega pristopa se bo duševno zdravje obravnavalo v vseh politikah – med drugimi Evropska komisija načrtuje tudi politiko zagotavljanja dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu z ozaveščanjem in izboljšanjem preventive, na primer z vseevropskimi kampanjami ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter morebitno prihodnjo pobudo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu.

Glej v slovenščini celotno sporočilo Evropske komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju na tej povezavi

Back to Top

Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

On 6. junija, 2023   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 24/2023: Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

Luka Lukić, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo

* Inšpektorat RS za delo (IRSD) je 5. 6. 2023 javnosti na kratko predstavil svoje ključne dosežke v zadnjem letu dni.

  • Luka Lukić, novi vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja, je prinesel svež veter in nov zagon v delo inšpektorata. Z njegovim vodenjem so okrepili vizijo in cilje ter se še bolj osredotočili na učinkovit pregon nezakonitega izkoriščanja delavk in delavcev;
  • kadrovske okrepitve IRSD (vlada odobrila 20 novih zaposlitev);
  • Okrepili so eksterno komunikacijo, predvsem z namenom ozaveščanja javnosti o pravicah in dolžnostih na področju delovnih razmerij ter o primerih hujših kršitev zakonodaje, ki jih obravnavajo. Rezultat tega je bila povečana medijska odmevnost primerov, kot so Stominus in Pertas (podjetjem so izdali za 77.500 evrov glob), Moda Mi&Lan (podjetju so izrekli globe v vrednosti 10.000 evrov), Melamin (glej npr.: Nesreči v Melaminu, ki je vzela sedem življenj, bi se lahko izognili, izjava glavnega inšpektorja za delo, marec 2023), Selea, Amonte, Marinblu, Aktiva čiščenje, Cutting Edge …;
  • V letu 2022 so opravili 15.698 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 14.351 kršitev in na podlagi tega izdali 7051 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 33 naznanil storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 2.751.981,11 evrov glob;
  • podali so ključne predloge za izboljšanje zakonodajnega okvira in izvajanja inšpekcijskih postopkov;
  • v letu 2022 so dosegli pomembne rezultate in napredke ter postavili trdne temelje za delo v prihodnosti. Zavezani so k nadaljnjemu izboljševanju delovanja, zaščiti pravic delavk in delavcev ter zagotavljanju spoštovanja delovne zakonodaje.

Celotno poročilo IRSD na tej povezavi

Back to Top