Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti
Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti
Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu
Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.
Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.
Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.
Evropske mejne vrednosti:
Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.
Oktober 2023: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) nas je zaprosila, da razširimo informacijo o tem, da je Evropska komisija pripravila dokument z naslovom Methodology establishing risk-based limit values for non-threshold carcinogens, for the purposes of Article 1 (18a) of Directive 2004/37/EC, ki temelji na mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), sprejetem novembra 2022. Omenjeni dokument vsebuje tudi osnovne informacije in primere metodologij za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v izbranih državah članicah.
Metodologija je objavljena na spletišču DG EMPL: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=716&langId=en
______________________________________________________
ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.
Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.
Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.
Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).
Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.
Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).
Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi
Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi
Definicije:
Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.
Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.
Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.
Predlog ETUI za EU obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016:
Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi
Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi
Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:
Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.
Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019
Ukrepi se določajo glede na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.
Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.
E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:
6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate
56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest
26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3
54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva
53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine
50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev
9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju
54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate
36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah
5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost
50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES
48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev
Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:
2022:
- o inšpekcijskem nadzoru, na tej povezavi
2020:
- Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
- Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
- Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi
2019:
- Sporočila ZSSS na 28. april 2019 na tej povezavi
- ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni na tej povezavi
- Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2029
2018:
- ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi
Predpisi:
Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov
Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev
Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem
Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.
Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:
STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC
Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta, kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019
