Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Glej tudi:

Najnovejše:

Slovenija je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem
povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm³.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega:
(a) 0,01 vlakna na cm³ kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
(b) 0,002 vlakna na cm³ kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;

Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).

Slika: Smrti zaradi poklicnega raka, povzročenega z azbestom, EU 27, 2019 (ocena za EU 27 – 88.520 in za Slovenijo – 435 smrti); Vir: Strokovna revija The Lancet, okt. 2020

Komentar: Pravi vzrok mnogih azbestnih bolezni ni prepoznan, ker pri postavljanju diagnoze ni bila znana izpostavljenost bolnika azbestu zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha bolezni.

Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.

Iz publikacije HesaMag, št. 27, 2023

Poklicne bolezni:

Po Pravilniku o poklicnih boleznih:

OPOMBA: Pravilnik v 4. členu določa: “Za poklicne bolezni s seznama poklicnih bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, se uporablja predpis, ki ureja pogoje za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merila za določitev višine odškodnine.”

Priloga 1 pa vseeno določa v skladu s priporočili EU naslednje azbestne poklicne bolezni:

301.21 Azbestoza

301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu

302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka

306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest

308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu

Po Pravilniku o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

azbestoza

bolezen plevre

pljučni rak

maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja

rak druge lokalizacije

________________________________

NOVO 25. 12. 2025: Poziv ministrici za zdravje naj dopolni oba seznama poklicnih bolezni (azbestnih in neazbestnih na tej povezavi z utemeljitvijo, priporočilo Evropske komisije iz 25. 12. 2025 s pozivom za dopolnitev seznama azbestnih boleznih na tej povezavi z smernicami za države članice na tej povezavi.

Seznam azbestnih poklicnih bolezni, ki jih od 25. 12. 2025 državam članicam priporoča Evropska komisija:

301.21 Azbestoza

301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu

302 Zapleti zaradi azbestoze v obliki bronhialnega raka

306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest

308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu

311 Rak grla, ki ga povzroči azbest

312 Rak jajčnikov, ki ga povzroči azbest

313 Plevralne plake s funkcionalno okvaro pljuč, ki jih povzroči azbest

314 Nemaligna plevralna efuzija, ki jo povzroči azbest

2.309 Rak debelega črevesa, ki ga povzroči azbest

2.310 Rak danke, ki ga povzroči azbest

2.311 Rak želodca, ki ga povzroči azbest.

Statistika:

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih 2012-2024

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024

Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021

OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.

Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

Veljavna slovenska mejna vrednost:

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm³ v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.

Slovenska mejna vrednost je enaka mejni vrednosti, ki je v EU veljala do 2023. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Do leta 2023 so nižjo od evropske imele v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/cm³na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm³na 1 uro). Zunaj EU pa sta do 2023 imeli nižjo mejno vrednost od 0,1 vlakna na cm³zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).

OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm³. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu SFRJ za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili. Salonit Anhovo, kjer je stotinam delavcev po letu 1997 bila priznana azbestna poklicna bolezen, zato pravno gledano nikoli ni prekoračil takratne predpisane mejne vrednosti za azbest.)

OPOMBA: ZSSS je ministru za delo 26. 4. 2023 predlagala mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm³, na tej povezavi

Slovenija pa je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm³.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega:
(a) 0,01 vlakna na cm³ kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
(b) 0,002 vlakna na cm³ kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;

Kako je nastajala mejna vrednost poklicne izpostavljenosti 0,01 azbestnega vlakna na cm³ v EU (2023) in Sloveniji (2025)

Stališča ZSSS o azbestu:

ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.

Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm³, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.

To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.

Vir slike: MDDSZ, 20. 10. 2022

Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.

Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.

Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm³, 26. 4. 2023, na tej povezavi

Smernice za varno delo z azbestom v slovenščini:

Večja zaščita delavcev z novimi smernicami o azbestu in posodobljenim seznamom poklicnih bolezni, novica Evropske komisije, 18. 12. 2025

Smernice za pomoč državam članicam pri spoštovanju pravil EU, ki znatno zmanjšujejo izpostavljenost delavcev azbestu, vključno s praktičnimi nasveti o usposabljanju in nadzornih ukrepih, 18. 12. 2025, v angleščini

Priporočilo Evropske komisije iz 25. 12. 2025 s pozivom za dopolnitev seznama azbestnih boleznih na tej povezavi

_________________________________________________________

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)

Povzetek za inšpektorje za delo

Povzetek za delodajalce

Evropska kampanja proti azbestu 2006

Dodatek o položaju v različnih državah

Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Dodatno posamezna poglavja:

Kazalo

Cilji

Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov

2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest

3.1. Obolevnost

Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih

Priloga 4: število izpostavljenih delavcev

Število izpostavljenih delavcev

Priloga 6: kako varno delati z azbestom

Podjetja, ki so uporabljala azbest

Predpisi o azbestu

Foto: Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022

Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:

Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015. Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.

Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.

Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

Pričanje o posledicah dela z azbestom do prepovedi azbestne proizvodnje v Sloveniji, 2023

Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo.

Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.

Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi:

Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)

OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada.

100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:

Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia

OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.

Azbest na svetovnem tržišču:

Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia

ZDA, novica 18. 3 2024: prepoved krizotilnega azbesta v ZDA od 18. 3. 2024 dalje, glej novico ameriških sindikatov AFL-CIO in poziv, naj oblasti v ZDA kmalu prepovedo tudi druge vrste azbesta

Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000

Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!