Najem orodja Zbornice VZD za ocenjevanje tveganja po metodi MKK

On 7. junija, 2024   /   Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

Datum: 27. 5. 2024

Zbornica varnosti in zdravja pri delu, https://zbornica-vzd.si/

PONUDBA ORODJA V NAJEM:

Zbornica VZD si prizadeva za neprestan razvoj stroke. Zavedamo se, da je nov pravilnik o premeščanju bremen stroki postavil kar nekaj izzivov. Pri ocenjevanju je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanje sledljivosti vhodnih podatkov ter ustrezna uporaba vhodnih podatkov. Zato smo na podlagi Praktičnih smernic za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov razvili enostavno orodje za poenostavitev administrativnega procesa pri samem ocenjevanju.

Z uporabo razvitega orodja boste pridobili:

  • enostavno in stabilno orodje za ocenjevanje po vseh 6 podmetodah ključnih kazalnikov;
  • avtomatsko označevanje obrazcev na podlagi vhodnih podatkov;
  • avtomatsko preračunavanje vseh uteži skladno s praktičnimi smernicami;
  • zagotovljeno sledljivost vhodnih podatkov na podlagi enostavnega vnosnega obrazca;
  • zmanjšali možnosti za administrativne napake pri oblikovanju končnih ocen.

Orodje vam bo na voljo s 1.6.2024 skladno s cenikom in splošnimi pogoji uporabe.

Vljudno vabljeni!

Glej:

  1. cenik na tej povezavi,
  2. naročilnico za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi

 

Back to Top

Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 19

On 8. marca, 2024   /   Nasilje nadlegovanje, Novice  

E-novica ZSSS št. 16/2024 (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Na 8. marec, mednarodni dan žensk praznujmo dosežke, ki vodijo v ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk!

Ob 8. marcu 2024, mednarodnem dnevu žensk je ZSSS znova pozvala Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela že junija 2019 na svojem 108. zasedanju. Konvencija je namreč prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom. ZSSS že od leta 2020 poziva k njeni ratifikaciji .

Slovenska vlada pa je čakala na sklep Sveta EU, da je ratifikacija v interesu EU. Tak sklep je bil končno sprejet leta 2023 in konvencijo ILO št. 190 so doslej v EU ratificirale že Italija, Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Nemčija, Belgija in Francija. Čas je, da jo tudi Slovenija.

ZSSS opozarja na ugotovitve svoje ankete iz novembra 2022, ki je pokazala da, čeprav je trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje na slovenskih delovnih mestih kar pogosto, ima le 45 % delodajalcev sprejete preprečevalne ukrepe. Slovenija naj ratificira ILO konvencijo št. 190 in s tem pokaže ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Poziv ZSSS k ratifikaciji na tej povezavi

Konvencija št. 190 v slovenščini na tej povezavi.

Dodatno:

Odgovor MDDSZ, da je začetek postopek ratifikacije na tej povezavi

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Back to Top

Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

On 7. marca, 2024   /   Izgorelost, Novice  

E-novica ZSSS št. 15/2024 (7. 3. 2024): Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

Obveščamo vas, da bo 21. marca 2024 izšla nova tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete tudi na spletni strani ZSSS, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 15. marca 2024. Cena je 2,30 evra.

Uredništvo DE prihodnjo tematsko številko napoveduje s temi besedami: “Zakaj sploh pisati o izgorelosti? Gre za stanje, katerim se v današnjem v svetu hitrega tempa, dolgih delavnikov in visoke delovne intenzivnosti lahko sreča praktično kdorkoli od nas, ne glede na to, v kateri dejavnosti ali poklicu dela. V tematski številki bomo pod drobnogled vzeli različne vidike izgorelosti – od opredelitve pojava do dejavnikov tveganja, poglobili se bomo v ukrepe za njeno preprečevanje, pregledali aktualne podatke, se vprašali, zakaj je izgorelost vseprisotna bolezen našega časa, predvsem pa jo bomo obravnavali kritično kot družbeni problem in ne kot individualno težavo posameznika oziroma posameznice.”

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pa dodaja, da obvladovanje izgorelosti sodi med obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Zato vabljeni, da se naročite na napovedano tematsko številko DE!

Dodatno:

19/2024 e-novica ZSSS (26. 3. 2024): Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

Back to Top

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

On 2. februarja, 2024   /   KAMPANJE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, Karcinogeni mutageni teratogeni  

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016 – 2028)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

 

Trajanje zavezništva od 25. 5. 2016 do 12. in 13. 6. 2024

Na konferenci v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU  12. in 13. 6. 2024 zavezništvo podaljšano do 2028; več na tej povezavi

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

  • avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
  • BUSINESSEUROPE  (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
  • Evropska komisija;
  • Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
  • nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo  in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.

Dogodek ob zaključku, 12. in 13. 6. 2024:

Zavezništvo se je uspešno zaključilo med belgijskim predsedovanjem Svetu EU (www.belgium24.eu) 12. in 13. 6. 2024 (The Roadmap on Carcinogens Closing Event).

Program zaključnega dogodka na tej povezavi

Glej: v živo na https://virtual-live-events.be/event/RoadmaponCarcinogens ali na https://www.youtube.com/@FODWerkSPFEmploi/streams.

Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Back to Top

Duševno zdravje na delovnem mestu

On 23. januarja, 2024   /   Psihosocialne obremenitve pri delu  

Duševno zdravje na delovnem mestu

EU OSHA, 2024

Duševno zdravje je dober odnos do sebe, dobri odnosi z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje.

Ocenjuje se, da ima 15 % odraslih delovno sposobnih oseb vsaj kdaj duševno težavo ali motnjo. Težave v duševnem zdravju so težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem.

Uspešno se zdravi duševne motnje, kot so stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi. Kronične duševne motnje, ki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje in stalno psihosocialno pomoč, so psihotične motnje, organske duševne motnje in demence. Osebe s hudimi duševnimi motnjami so večinoma izključene iz dela, čeprav je sodelovanje v gospodarskih dejavnostih pomembno za njihovo okrevanje.

Duševno zdravje na delovnem mestu, NIJZ, 2015, v slovenščini

Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (alkohol, tobak, prepovedane droge), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje

Smernice za duševno zdravje na delovnem mestu (Guidelines on mental health at work), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, 2022, v angleščini

Duševno zdravje na delovnem mestu: kratka predstavitev politike (Mental health at work: policy brief), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, v angleščini

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC 2018, v slovenščini

Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija) – ŠE NI RATIFICIRANA – JE V POSTOPOKU RATIFIKACIJE !!! in priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)

Celovit pristop k duševnemu zdravju, Evropska komisija

Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, EUROFOUND

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem in posledice za duševno zdravje evropskih delavcev z nizkim socialno-ekonomskim statusom, v angleščini, EU OSHA 2023

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB), 11. revizija (ICD-11 for Mortality and Morbidity Statistics)

Mira, nacionalni program duševnega zdravja:

Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev  duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Povezava na spletno stran Mira: https://www.zadusevnozdravje.si/

Duševno zdravje v Sloveniji

Breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Zdravstvena statistika kaže porast števila zunajbolnišničnih obravnav in izdanih psihotropnih zdravil med otroci in mladostniki. Obenem se ljudje s težavami v duševnem zdravju srečujejo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Dodatno vrzel med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki jo prejmejo, pa povzročata stigmatizacija duševnih motenj in nizka pismenost o duševnem zdravju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki ga je državni zbor sprejel leta 2018, celovito naslavlja področje duševnega zdravja in opisane izzive 20 letne vrzeli. Program želi povezati vse že obstoječe, dodaja pa tudi nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja težav v duševnem zdravju in rehabilitacije. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave.

OMRA:

OMRA je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Poglavitni cilj inovativnega programa OMRA je seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Gre za opismenjevanje o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah. Po letu 2023 se program izvaja pod novim naslovom Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in pridruženih motnjah, saj ga nadgrajujemo z vsebinami iz področja pridruženih motenj.

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je tudi telesno in duševno blagostanje. S tem nista mišljeni neprestana vzhičenost in sreča, temveč tako stanje, v katerem lahko oseba normalno deluje. V nasprotju s telesnimi boleznimi, kot je na primer vnetje mandljev, je duševno zdravje mnogo težje opredeliti. Za lažje razumevanje takole poenostavimo: telesno zdravje je kot računalniška strojna oprema, duševno zdravje pa je računalniški program. Za dobro počutje morata oba dobro delovati.

Duševne motnje hitreje naraščajo kot pa druge kategorije bolezni. Poleg tega, da predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme, osebi, ki trpi zaradi duševnih motenj, tudi izjemno otežijo vsakdanje življenje. Le tisti, ki so dobro obveščeni o tem, kaj je duševno zdravje, zmorejo pravočasno prepoznati težave, kot so motnje razpoloženja, in pravočasno ter ustrezno ukrepati. Program OMRA v okviru svoje spletne strani in izobraževanj ponuja odgovore na različne izzive na področju razpoloženjskih in drugih duševnih motenj: kako hitreje prepoznati težave ter poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve s strokovno pomočjo ali z različnimi oblikami samopomoči ter kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja duševnih motenj.

Več na https://www.omra.si/

Publikacije:

  Duševno zdravje pri delu”, tematska številka DE, julij 2024

Predpisi:

Zakon o duševnem zdravju

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28)

Back to Top

Intenzivnost dela kot stresor

On 23. januarja, 2024   /   Psihosocialne obremenitve pri delu, Stres in psihosocialna tveganja  

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Glej tudi Izgorelost

 

Kot primer dobre prakse v EU za preprečevanje nezdrave delovne preobremenitve na delovnem mestu vam posredujemo pravila švedskega državnega organa za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS) o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo. Gre za pravila, katerih izvajanje nadzoruje švedska inšpekcija dela.

Pravila so zavezujoč švedski predpis. Splošna priporočila pa imajo drugačen pravni status kot pravila. Niso zavezujoča, vsebujejo pa priporočila o uporabi pravil, ki navajajo, kako lahko nekdo ravna ali bi moral ravnati. Omogočajo seznanitev z ustreznimi načini izpolnjevanja zahtev in prikazom praktičnih rešitev.

 

Iz priporočil: Do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve pogosteje presegajo razpoložljiva sredstva za delo. To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.

  • Delovne zahteve so tisti vidiki dela, ki zahtevajo napore, ki se ponavljajo. Zahteve lahko vključujejo količino dela, stopnjo težavnosti,
    časovne roke, fizične in socialne razmere. Napori so lahko kognitivne, čustvene ali fizične narave.
  • Sredstva za delo so lahko: delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, povratne informacije o opravljenem delu, možnosti nadzora pri delu, socialna podpora vodij in sodelavcev ter možnosti za okrevanje.

 

Organizacijsko in delovno okolje, Pravila švedskega organa za delovno okolje o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), neuraden ZSSS prevod iz angleščine v slovenščino, november 2023

Organisational and social work environment, The Swedish Work Environment Authority regulations and general recommendations on organisational and social work environment, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), v angleščini

Back to Top

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

On 21. septembra, 2023   /   Kemijske obremenitve pri delu, Uncategorized  

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

EU predpisi:

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica)

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

 

Slovenski predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Back to Top

Nevarna zdravila v zdravstvu

On 28. aprila, 2023   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Nevarna zdravila v zdravstvu:

Glej tudi Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Od leta 2022 dalje je varstvo pred nevarnimi zdravili (zlasti zaposlenih v zdravstvu, ki so jim izpostavljeni daljša obdobja kot njihovi pacienti) regulirano v DIREKTIVI 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica). Izbor določil:

  • Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe Direktive 2004/37/ES: Evropski parlament in Svet se strinjata, da nevarna zdravila, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje (kategorija 1A ali 1B), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Za nevarna zdravila se zato uporabljajo vse zahteve iz Direktive 2004/37/ES.
  • Člen 18.a: Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje. Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.

Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili, april 2023

Ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, so bile na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje objavljene nove “Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili“:

Evropska komisija je smernice pospremila z naslednjimi besedami:

“Deležniki v zdravstvenem sektorju pogosto poudarjajo potrebo po boljši zaščiti osebja, ki je izpostavljeno nevarnim zdravilom. Uporabljajo se za zdravljenje številnih zdravstvenih stanj, vključno z rakom, vendar lahko povzročijo neželene učinke pri ljudeh, ki sami niso bolniki, na primer pri delavcih, ki so jim izpostavljeni.

Komisija zelo resno obravnava zaščito delavcev, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom. Da bi se odzvala na njihove pomisleke, je v Strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021-2027 predlagala konkreten ukrep – pripravo smernic za varno upravljanje nevarnih zdravil.

Ta projekt, ki ga je vodil Ralf Kleinschmidt, vodja razvoja v moji enoti, in izvajal pogodbenik RPA, je zahteval intenzivno delo in je pripeljal do zelo dobrega in kakovostnega rezultata. V zvezi s tem bi se rada zahvalila tudi predstavnikom Delovne skupine ACSH za kemikalije, ki so aktivno podpirali naše delo v usmerjevalnem odboru tega projekta.

V različnih državah članicah so potekale številne delavnice, osebna srečanja in obiski na kraju samem, da bi pridobili mnenja in povratne informacije deležnikov ter tako zagotovili praktične in dragocene prispevke za smernice.

Smernice ponujajo širok nabor praktičnih nasvetov o uporabi nevarnih zdravil, predstavljenih na preprost in bralcu prijazen način z uporabo grafik, fotografij in posebnih dokumentov za usposabljanje. Gre za nezavezujoč dokument, namenjen delavcem, delodajalcem in javnim organom, ki ga uporabljajo v skladu z našim tristranskim pristopom.

Vsem udeležencem projekta se zahvaljujem za dragoceno sodelovanje in upam, da bodo nove smernice v veliko pomoč pri varnem ravnanju z nevarnimi zdravili.

Poleg tega vas vabim, da smernice čim bolj razširite, distribuirate in promovirate v svoji mreži in zunaj nje.

Če imate kakršnakoli vprašanja, se obrnite na osebo, odgovorno za ta projekt: ralf.kleinschmidt@ec.europa.eu  .

Sekretariat ACSH

V imenu Charlotte Grevfors Ernoult

Evropska komisija

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

EMPL.C.2 – Zdravje in varnost pri delu, EU-OSHA”

ETUI seznam nevarnih zdravil, 2022:

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je leta 2022 pripravil svoj predlog seznama nevarnih medicinskih izdelkov, v angleščini na tej povezavi.

Seznam ETUI je ena od podlag za pripravo seznama nevarnih zdravil v skladu z direktivo 2004/37/ES.

 

Back to Top

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

On 23. januarja, 2023   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij  

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Glej tudi

Kemijske obremenitve pri delu

Ocena tveganja

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

____________________________________________________

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa:

 

      1. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

 

      1. člen (prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

48. ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 51. člena (četrti odstavek 51. člena);

 

      1. člen (prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:

4. dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

____________________________________________________

Alkohol na delovnem mestu:

Delavci z alkoholnimi problemi 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino. Poveča se tveganje za poškodbe tudi zunaj dela (npr. promet). Torej gre za kompleksen zdravstveni in gospodarski problem. Na delovnem mestu ne smemo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na kvaliteto dela in varnost.

Delodajalec sprejme interni akt, s katerim določa, kako ravnati, ko se sumi, da je delavec opit ali omamljen. V takem primeru se praviloma določi vsebnost alkohola v izdihanem zraku, lahko pa izvajalec medicine dela opravi pregled z ugotavljanjem kliničnih znakov vpliva alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc ter pošlje kri oz. urin na določanje teh snovi v pristojni laboratorij. Če je tako določeno v zdravstveni oceni, se opravi testiranje na presnovke nedovoljenih psihoaktivnih snovi tudi ob preventivnem (največkrat predhodnem) zdravstvenem pregledu, vendar pa mora biti delavec s tem seznanjen in dati pisni pristanek. Za testiranje mora obstajati pravna podlaga, saj gre za poseg v telo. Testira se lahko izdihan zrak, urin, slino, znoj, kri in krvne pripravke ter lasje.

NASVET: Delodajalec se mora v skladu s 46. členom ZVZD-1 o predlogu akta posvetovati z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Ta naj pri tem zahteva, da je upoštevano dostojanstvo zaposlenih (npr. pri preventivnem testiranju oseb, ki ne kažejo znakov omamljenosti) in da morebitne teste zasvojenosti izvajajo izključno usposobljene osebe s strokovno licenco za testiranje. Le licencirani strokovnjaki namreč pravilno tolmačijo rezultat testiranja. Določene rezultate testa namreč lahko nestrokovnjak pripiše alkoholni opitosti namesto učinkom zdravil. Napačno tolmačenje testa pa seveda lahko posamezniku ustvari škodo.

Psihični in telesni znaki niso vedno zanesljiv dokaz uporabe psihoaktivne snovi (glede na odmerek, individualne razlike, toleranco, atipične znake). Testiranje ni vedno preprosto in enoznačno, ker:

      • so presnovne poti posameznih psihoaktivnih snovi zelo različne,
      • so presnovne razlike med osebami (na nivoju encimov), 
      • v biološkem materialu dokazujemo osnovno snov, njen vmesni ali končni metabolit (presnovek),
      • so posamezne presnovne poti skupne različnim snovem (tudi hrani), prav tako vmesni presnovni produkti,
      • se posamezne psihoaktivne se v telesu zadržujejo različno dolgo.

Opitega/omamljenega delavca (za takega se šteje tudi tisti, ki je odklonil ustrezne preskuse) delodajalec odstrani iz proizvodnje in odloči o njegovi disciplinski (celo odškodninski) odgovornosti. Če se posumi, da gre za osebo, ki je zasvojena s katero od teh substanc, jo delodajalec napoti na t. i. drugi preventivni zdravstveni pregled.

Obstajajo štirje nivoji pitja alkohola:

  • manj tvegano pitje (kriteriji: ne več kot 2 merici (2 dl vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače), ob eni priložnosti ne več kot 5 meric, vendar v enem tednu ne več kot 1,5 l vina ali 7 steklenic piva ali 4 dl žgane pijače; dan ali dva v tednu brez alkohola),
  • tvegano pitje (vse, kar je več od manj tveganega),
  • škodljivo uživanje alkohola (kažejo se posledice oz. težave zaradi uporabe alkohola na zdravju, v družini, na delovnem mestu, ni pa še zasvojenosti),
  • zasvojenost z alkoholom je bolezen z znaki (potrebni sočasno vsaj trije kriteriji): hlepenje po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, za enak učinek je potreben večji odmerek, odtegnitveni znaki po prenehanju pitja (motnja zavesti, delirij …), nadaljevanje pitja kljub zavedanju o njegovi škodljivosti, pomembnejše od običajnih življenjskih obveznosti postane pitje alkohola in dejavnosti, potrebne za nabavo alkohola ali iskanje pivske družbe.

____________________________________________________

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti:

Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.

NASVET: Delavski zaupnik naj v posvetovanju z delodajalcem zahteva, da so v delodajalčevi oceni tveganja jasno določena delovna mesta, kjer je prepovedano delo, če delavec jemlje zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti in da so delavci o tem pravočasno informirani in usposobljeni.

Glej seznam teh zdravil na Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

____________________________________________________

Več o prepovedanih substancah na delovnem mestu:

Alkohol, droge in druge prepovedane substance, portal VZD, MDDSZ, EU OSHA kampanja o stresu na delovnem mestu 2014-2015

____________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

____________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

Back to Top

Evropska agencije za kemikalije (ECHA)

On 14. decembra, 2022   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Kemikalije omogočajo sodobno življenje – vse je narejeno iz njih. Boljše poznavanje in pravna ureditev nevarnih kemikalij ščiti delavce, potrošnike in okolje, olajša recikliranje ter industrijo spodbuja k razvoju varnejših alternativ.

Samopredstavitev ECHA: Skupaj s partnerji si prizadevamo za varno uporabo kemikalij. Smo Evropska agencija za kemikalije, agencija EU. Izvajamo zakonodajo EU o kemikalijah, da bi zaščitili vaše zdravje in okolje. Naše delo prispeva tudi k dobro delujočemu notranjemu trgu, inovativnosti in konkurenčnosti evropske kemijske industrije.

https://echa.europa.eu/sl/about-us

Glej tudi:

Uredba REACH

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Evropska unija

 

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je gonilna sila med regulatornimi organi pri izvajanju zakonodaje EU o kemikalijah. Podjetjem pomaga pri izpolnjevanju zakonodaje, povečuje varno rabo kemikalij, zagotavlja informacije o njih in obravnava tiste, ki vzbujajo zaskrbljenost. Zbira tudi informacije o kemikalijah, ki jih je dolžna predložiti industrija. Na svojem spletišču objavlja podatke o registriranih kemikalijah ter o njihovi razvrstitvi in označevanju. Podatke o varnosti kemikalij oceni in, na primer, preveri, katere se široko uporabljajo na takšen način, da bi jim bili lahko potrošniki ali delavci izpostavljeni. Z državami članicami in Evropsko komisijo sodeluje pri obvladovanju tveganj zaradi nevarnih kemikalij.

 

Back to Top