Delovni čas
Glej tudi
Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.
Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.
Počitek med delom:
V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.
V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.
Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Pravica do dopusta:
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.
Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.
Pravica do odklopa:
V Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca. Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki se je pogajal o ZDR-1D, je za naše e-novice zapisal: “Pravica do odklopa predstavlja ključno sredstvo za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. Ne smemo namreč prezreti, da sodobni delovni tempo in nenehna povezanost preko digitalnih sredstev lahko privedeta do prekomernega stresa, izgorelosti in drugih zdravstvenih težav. Ravno zaradi tega sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev. Ta vključuje tako pravico do nedotakljivosti prostega časa po delavniku, med vikendi in dopusti. Odklop bi naj omogočil delavcem, da si povrnejo energijo, ohranijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter preprečil dolgoročne negativne učinke prekomernega dela. V ZSSS si tudi prizadevamo za uvedbo jasnih politik in smernic v podjetjih glede odklopa. Ta vključuje predvsem pravico do nedostopnosti po delovnem času, s čimer bi se naj preprečil pritisk in prepričanje po potrebi stalne, nenehne dosegljivosti, vključno z oblikovanjem jasnih smernic glede komunikacije izven delovnega časa ter spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Vsekakor pa lahko rečemo, da pravica do odklopa predstavlja ključno pravico za razvoj odnosov povezanih z delom ter za ohranjanje zdravja. Tudi z dolžino zmožnosti opravljanja dela.”
»142.a člen ZDR-1
(pravica do odklopa)
(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.«.
217.a člen
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
7.a ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1;
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA ZDR-1
38. člen ZDR-1D
(5) Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. (OPOMBA: To je 16. 11. 2024)
Smernice MDDSZ za uresničevanje pravice do odklopa, 2024
Inšpektorat doslej zabeležil deset kršitev pravice do odklopa, Primorske novice, 18. 8. 2025
Slovenija na področju dela od doma zaostaja, september 2025
Cirkadiani ritem:
Cirkadiani ritem (skovanka iz latinskih besed circa – okrog in diēm – dan) je lastnost procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega 24-urnega cikla pogojev v njihovem okolju. Ti procesi so pod centralnim nadzorom mehanizma, ki lahko deluje neodvisno od zunanjih dražljajev (je endogen) in mu pravimo »notranja ura«, za cirkadiane ritme pa je značilno, da jih poleg notranje ure uravnavajo tudi zunanji pogoji, saj se dolžina dneva in noči skozi leto spreminja. Tretja pomembna lastnost cirkadianih ritmov je, da imajo notranje ure, ki jih uravnavajo, mehanizme za kompenzacijo vpliva temperature okolja (njihov temperaturni koeficient je skoraj natanko 1). Nihanje temperature okolja močno vpliva na ostale presnovne procese.
Cirkadiani ritmi uravnavajo biološke procese v večini znanih organizmov vključno s človekom. Pomembni so za usklajeno prilagajanje vseh celičnih procesov spremenljivim razmeram tekom dneva, kar pri višjih organizmih vpliva tudi na višje funkcije (na primer cikel budnosti in spanja). Nekatere motnje spanja so posledica nepravilnosti v notranji uri, ki se pri človeku nahaja v suprahiazmatičnem jedru, parni regiji hipotalamusa. Kronobiologija je panoga biologije, ki preučuje cirkadiane ritme in druge časovno pogojene biološke pojave.
Vir: Wikipedija
Izmensko delo:
Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.
Cirkadiani ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr. telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).
Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.
Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.
Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.
Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe.
Raziskave in publikacije:
Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022
Anketa ZSSS o delovnem času, 2017
Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi in tej povezavi
Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017
Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka
Glej e- novice o delovnem času:
14/2025 e-novica ZSSS (31. 3. 2025): Poletni čas zmoti cirkadiani ritem v organizmih
48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja
26/2021 e-novica ZSSS: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija
7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2
11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah
42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati
36/2018 e-novica ZSSS: Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa – ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo
54/2017 e-novica ZSSS: Dan Delo Družina 2017 bo 13. 12. 2017
16/2017 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in
zdravja pri delu + prvi rezultati ankete o delovnem času
Predpisi:
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1
Konvencija o nočnem delu
EU OSHA, 2024
Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.
Delavci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, običajno želijo nadaljevati z delom. To poročilo vsebuje praktične informacije o ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za podporo tem delavcem pri delu ali vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti.
Duševno zdravje pri delu
Neodobravanje
Stiske na delovnem mestu
