Najem orodja Zbornice VZD za ocenjevanje tveganja po metodi MKK

On 7. junija, 2024   /   Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

Datum: 27. 5. 2024

Zbornica varnosti in zdravja pri delu, https://zbornica-vzd.si/

PONUDBA ORODJA V NAJEM:

Zbornica VZD si prizadeva za neprestan razvoj stroke. Zavedamo se, da je nov pravilnik o premeščanju bremen stroki postavil kar nekaj izzivov. Pri ocenjevanju je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanje sledljivosti vhodnih podatkov ter ustrezna uporaba vhodnih podatkov. Zato smo na podlagi Praktičnih smernic za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov razvili enostavno orodje za poenostavitev administrativnega procesa pri samem ocenjevanju.

Z uporabo razvitega orodja boste pridobili:

  • enostavno in stabilno orodje za ocenjevanje po vseh 6 podmetodah ključnih kazalnikov;
  • avtomatsko označevanje obrazcev na podlagi vhodnih podatkov;
  • avtomatsko preračunavanje vseh uteži skladno s praktičnimi smernicami;
  • zagotovljeno sledljivost vhodnih podatkov na podlagi enostavnega vnosnega obrazca;
  • zmanjšali možnosti za administrativne napake pri oblikovanju končnih ocen.

Orodje vam bo na voljo s 1.6.2024 skladno s cenikom in splošnimi pogoji uporabe.

Vljudno vabljeni!

Glej:

  1. cenik na tej povezavi,
  2. naročilnico za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi

 

Back to Top

Delo na mrazu

On 7. decembra, 2022   /   Mikroklima, Uncategorized  

Delo na mrazu

Glej tudi

Mikroklima 

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Standardi

Osebna varovalna oprema

 

Predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.

Mraz v delovnih prostorih:

V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.

Mraz pri delu na prostem:

Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Priloga III Pravilnika določa, da mora biti temperatura prostora za občasno ogrevanje delavcev najmanj 21 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.

Osebna varovalna oprema:

 

Vir: Zavas.si

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.

Slovenski standard:

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.

Priporočila NIJZ prebivalcem za ravnanje v mrzlem vremenu, 2022:

V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva.

Priporočila NIJZ prebivalcem za ravnanje v mrzlem vremenu, jan. 2024

Hipotermija ali podhladitev: Je definirana s padcem telesne temperature pod 35° C. Najpogosteje se pojavi pri zelo hladnih okoljskih temperaturah, lahko pa nastopi tudi pri temperaturah okoli 10°C v povezavi z dežjem, znojenjem ali potapljanjem v hladni vodi. Blaga hipotermija lahko vpliva na naše dojemanje in presojanje nevarnosti, kar vodi v napačne odločitve in posledično do nepovratnih sprememb s hudimi okvarami ali smrtjo.

Zgodnji simptomi hipotermije vključujejo drhtenje, utrujenost, nerodnost in zmedenost. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasni in lahko pride do izgube zavest. V primeru katerega koli od teh znakov in telesne temperature pod 35 °C, je stanje nujno in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

PRVA POMOČ:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • segrejte sredine telesa – prsni koš, vrat, glavo in dimlje – z električno odejo, če je na voljo; pomaga tudi gretje preko stika kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh.
  • pitje brezalkoholnih toplih napitkov lahko pomaga zvišati telesno temperaturo, nikakor pa ne smemo piti alkoholnih pijač.

 

Ozebline: Ozebline nastanejo zaradi mraza pri temperaturah nad lediščem. Največkrat nastanejo na okončinah, ki so dlje časa izpostavljene hladnemu zraku, vodi. Povzročijo blažje poškodbe tkiva, ki ne puščajo posledic. Prizadeta koža je svetleča, bleda in razpokana. Mraza na prizadetih mestih ne občutimo. Krvne žile se skrčijo, periferni živci so slabo prekrvljeni, posledica je bolečina, ki jo poslabša toplota. Zato se moramo izogniti hitremu ogrevanju, ki lahko povzroči poškodbe v koži in podkožnem tkivu.

PRVA POMOČ, če takojšnja zdravstvena oskrba ni na voljo:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • počasno ogrevanje prizadetih delov telesa  v mlačni vodi

 

Omrzline: Omrzline prav tako nastanejo zaradi daljše izpostavljenosti mrazu, vendar sta za razliko od ozeblin poškodovana koža in tudi podkožno tkivo do različnih stopenj. Najpogosteje so prizadeti deli telesa kot so nos, ušesa, lica, brada, prsti na rokah in nogah. Opozorilni znaki ozebline so otrplost kože z voskastim izgledom, mravljinčenje ali bolečina na mestih, ki so najbolj izpostavljena mrazu. Zaradi omrzlin, ki nastanejo pri temperaturah pod lediščem in navadno puščajo na tkivu nepopravljive spremembe, lahko pride tudi do amputacij.

Zelo pomembno je ozebline  preprečiti, saj so pri hujših stopnjah ozeblin poškodbe nepovratne. Omrzline delimo podobno kot opekline. Čeprav se končna slika posamezne stopnje ozebline razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Od stopnje je odvisno, kakšne bodo posledice. Ločimo 4 stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, ki jih uspemo navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: Začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne pušča trajnih posledic.
  • Stopnja 2: Modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša. Včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: Bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje v obsežen propad tkiva.

PRVA POMOČ: Na prvo pomoč delitev v stopnje nima vpliva, saj je pri vseh stopnjah enaka. Izjemno pomembno je poskrbeti za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

Če smo še vedno izpostavljeni vetru in mrazu je potrebno

  • sprostiti tesna mesta obleke,
  • zavarovati prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečiti nadaljnje ohlajanje,
  • zavestnega spodbujati h gibanju, da preprečujemo podhladitev,
  • pije naj topel sladkan čaj,
  • začeti gretje omrznjenih rok pod pazduhami.

V zavetju

  • aspirin (1 tableto – 500 mg, prej preverimo morebitno alergijo, če nismo prepričani, ne damo ničesar),
  • s prizadetega dela najprej odstraniti ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …),
  • ogrevanje:
    • hitro ogrevati prizadeti del telesa z namakanjem v topli vodi temperature 38–42 °C (v vodo lahko dodamo antiseptik, medicinsko milo, kamilice), 30 do 40 min in z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli,
    • če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti ( v 24 urah na sobni temperaturi), se za hitro ogrevanje ne odločimo, saj bi s tem propad tkiva le pospešili,
    • če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja, se za ogrevanje ne odločimo,
  • omrzline je potrebno sterilno oskrbeti (mehurjev ne prediramo zaradi možnosti dodatne okužba),
  • po mehkem prevezu poskrbeti za ustrezno imobilizacijo.

 

Pobude ZSSS za dopolnitev predpisov:

Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi

E-novice ZSSS:

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Back to Top

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

On 8. septembra, 2022   /   KAMPANJE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, Novice, Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

Vabljeni k ogledu!

Back to Top

Fizikalne obremenitve pri delu

On 23. avgusta, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Fizikalne obremenitve pri delu

 

 

 

 

Livarna

Glej  tudi 

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Storitve Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

__________________________________________________________________

Do informacij o fizikalnih obremenitvah pri delu s klikom na spodnje povezave:

Hrup

Vibracije

Mikroklima

Razsvetljava

Sevanje

Elektrika

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

__________________________________________________

Poklicne bolezni zaradi fizikalnih dejavnikov:

5. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji fizikalni dejavniki:
502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje
502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju
503 Naglušnost ali gluhost zaradi hrupa
504 Bolezni, ki jih povzroči atmosferska kompresija ali dekompresija
505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala
507 Rudarski nistagmus
508 Bolezni, ki jih povzroči ionizirajoče sevanj

__________________________________________________

Za več naroči publikacijo ZSSS:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Razsvetljava

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Razsvetljava

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Predhodno varstvo

____________________________________________________________

Razsvetljava na delovnem mestu mora biti načrtovana tako, da zagotovi zadostno in enakomerno osvetljenost, pravilno usmerjenost in barvo svetlobe, omogočati mora zadostne kontraste in sence. V prostor je treba spustiti  dovolj naravne svetlobe in hkrati po potrebi zagotoviti primerno zasenčenost. Preprečiti je treba škodljivo bleščanje in utripanje. 

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora razsvetljava z naravno, umetno in mešano svetlobo ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu.

Osvetljenost je ključen parameter razsvetljave, ki pove, koliko svetlobnega toka pade na neko ploskev. Osvetljenost prostorov se meri v vodoravni ravnini 0,85 m nad tlemi, pri osvetljenosti delovnih mest pa v ravnini delovne ploskve. Enota za osvetljenost je lx (luks). Enoto luks izpeljemo z uporabo kandele (enota za merjenje svetilnosti) – 1 lx = 1 lumen na kvadratni meter (1 lm/m2), kar lahko povemo tudi na ta način: luks je osvetljenost 1 m2 površine, na katero pada svetlobni tok 1 lm.

Tip aktivnosti Območja osvetlitve (lx)
Javni prostori, temno okolje 30
Javni prostori, občasni prehodi 50
Skladišča, stanovanja, kinematografi, arhivi, kotlarne, glavni in frekventni hodniki, stopnišča, toaletni prostori, umivalnice, garderobe 80-150
Delovna območja velikih obsegov (delovne hale) 300-500
Delovna območja malih obsegov (delo za računalnikom, učenje, knjižnice, laboratorijska dela, odčitavanje instrumentov, prodajalne živil, sejne sobe, predenja, fino likanje, tkanje svetlega blaga, čipkanje, pletenje, preciznejša dela na vseh vrstah strojev za obdelavo kovin, fina montaža, poliranje, spajkanje) 500
Supermarketi, mehanične delavnice, delovne površine v pisarnah 750
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (enostavna risarska dela, finomehanične delavnice, gledališče, tkanje temnega blaga, lovljenje zank, preizkušanje barv, barvno lakiranje, rezbarjenje, umetniški okras, urarstvo) 1000
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (natančna risarska dela, natančna vizualna opravila, npr. zobotehnični laboratorij, graviranje, zlatarska dela, cizeliranje) 1500-2000
Delovna območja posebnih, visoko kontrastnih opravil 3000-10.000
Operacijske dvorane (mesto operacije) nad 10.000

Prirejeno po: Ergonomska osvetlitev (Wikipedija) in Delovno okolje: Razsvetljava 

Upoštevati je treba še osvetljenost neposredne okolice, kontrast, barvo svetlobe, smer vpada svetlobe, senčnost, bleščanje, utripanje svetlobe. Ostrina vida je odvisna od osvetljenosti. Nad 1000 Lx pride do bleščanja.

Akomodacija je sposobnost očesa, da vidi ostro, če gleda na blizu ali na daleč. Pri starejšem delavcu je akomodacijska širina zožena, pri petdesetletniku le na 2 dioptrji. Vidi ostro od 0,5 m do neskončnosti. Neokrnjeno vidno polje je pomembno pri določenih poklicih, kjer je znotraj vidnega polja potrebno spremljati dogajanja (npr. postavitev komand, spremljanje delovanja avtomatizirane linije na računalnikih ipd.). Oženje vidnega polja je simptom očesnih in živčnih patoloških stanj, ki sama po sebi vplivajo na delazmožnost. Kontrast je razlika med svetlostjo objekta in njegove okolice. Od kontrasta je odvisna vidljivost objekta. Dober kontrast je pomemben predvsem za slike, ki se upodabljajo na periferiji očesa. Obremenjenost delavca zaradi neustreznega ali motečega kontrasta je pogosto prezrta (npr. voznik viličarja, ki ponoči iz zelo osvetljene dvorane zavozi na neosvetljeno dvorišče, ali avtomobilist, ki iz opoldanskega sonca zavozi v mračen tunel).

________________________________________________________

Ocena tveganja glede razsvetljave:

  • ali je osvetljenost prilagojena zahtevam dela (npr. ko delovno mesto zahteva ločevanje kontrastov, naj bi bilo pri opisu del in nalog navedeno, da gre za visoko precizno delo v okolju osvetljenosti 3000 – 10000 lx) ;
  • ali je razsvetljava prilagojena delavcu (npr. delavcu, ki je kratkoviden, daljnoviden, ima astigmatizem, je barvno slep);
  • morebitna velika odstopanja v razsvetljavi delovne površine in okolice;
  • zaznavanje prevelikega oziroma premajhnega kontrasta med površinami;
  • opaznost senc in odsevov;
  • urejenost razsvetljave na prometnih območjih, hodnikih, stopnicah, v skladiščih;
  • morebitne prisotnosti stroboskopskega efekta;
  • pritožbe delavcev;
  • kot ranljivo skupino obravnavamo slabovidne delavce, ki se soočajo s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo, astigmatizmom, barvno slepoto in jim je treba nameniti posebno pozornost pri načrtovanju posamezniku prilagojene razsvetljave.

________________________________________________________

Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

SIST EN 12464-1:2021 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji delovni prostori

SIST EN 12464-2:2014 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Delovno okolje: Razsvetljava.  Zahteve za razsvetljavo, FKKT

Back to Top

Elektrika

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Elektrika

Tveganje za električni udar

Glej tudi

Predhodno varstvo

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

____________________________________________________

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Gradivo:

Nevarnosti električnega toka, prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za tehniško varnost

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 

 

Back to Top

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

On 4. julija, 2022   /   Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

 

         

Bolečina v hrbtu je najpogostejši simptom mišično-kostnega obolenja

Glej tudi

Stres in psihosocialna tveganja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Humanizacija dela in ergonomija

Kampanja ZSSS in SDTS Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

 

Ergonomija delovnega mesta:

 

 

 

 

 

 

 

Neergonomska drža pri delu – tekoči trak je prenizko, obremenitev križa

 

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022: Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Energetska poraba pri delu

Med krčenjem mišične celice pretvarjajo kemijsko energijo hrane v mehansko delo, ogljikov dioksid, vodo ter toploto. Če povečana aktivnost dihanja in krvnega obtoka delujočim celicam ne priskrbita  dovolj kisika, se začne kopičiti mlečna kislina, pojavi se kisikov dolg: količina kisika, potrebnega za vračanje v prvotno stanje. Pri obremenjenem  delavcu zaznamo pospešeno in globlje dihanje, povišano telesno temperaturo, hitrejše utripanje srca in zvišanje krvnega pritiska; kopičenje mlečne kisline in »odplačevanje« kisikovega dolga pa spremljata utrujenost in zadihanost. Če dinamično delo zaposli več kot sedmino delavčeve skupne mišične mase, je energetska poraba velika.

Dinamična in statična mišična obremenitev

Pri ponavljajočih se gibih (npr. kidanje snega) gre za t. i. dinamično mišično obremenitev, če pa mišica po fizikalnih kriterijih dela sploh ne opravlja (npr. ko držimo breme v nekem položaju in se mišica le zoperstavlja sili teže), govorimo o statični ali izometrični mišični obremenitvi. Večina delovnih opravil je sestavljena iz različnih deležev statičnega oz. dinamičnega dela. Pospešeni pulz ni le odraz dinamične, ampak tudi psihične in statične mišične obremenjenosti ter toplotnih obremenitev. Za dalj časa trajajoče delo porabimo polovico vzdržljivosti, ki jo premoremo, in tretjino svoje največje hotene mišične moči. Petino največje hotene mišične moči lahko angažiramo ves delovnik. Če je pulz do 120/min, lahko delo opravljamo ves delovnik, sicer so potrebni dodatni odmori. Osebe, ki ob zaposlitvi ne premorejo vsaj trikrat večje maksimalne aerobne kapacitete, kot jo zahteva delo, zanj niso zmožne.

Ročno premeščanje bremen:

 

 

 

 

 

Poprečno imajo ženske za 30 % manjšo mišično moč od moških. S staranjem izgubljamo mišično maso (60-letnik ima npr. dobrih 70 % mišične mase 30-letnika).

 

 

Pravilno in nepravilno dviganje bremen: Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano  hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega  učinka za hrbtenico.

  • Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
  • Na premeščanje bremena se prej pripravi!
  • Ne izvajaj sunkovitih gibov!
  • Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
  • Zagotovi dober oprijem!
  • Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
  • Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
  • Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
  • Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
  • Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
  • Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
  • Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
  • Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
  • Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
  • Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
  • Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Največje priporočene mase pri ročnem premeščanju bremen:

Mednarodna stroka (HSE in EU OSHA) priporoča največje mase za ročno premeščanje bremen. Niso zagotovilo, da pri vsakem posamezniku lahko preprečijo mišično-kostna obolenja. Gotovo pa se dolgoročno tveganje za obolenja/poškodbe skokovito poveča, če so presežena. Primerjaj jih z največjimi dovoljenimi masami v slovenskem pravilniku o ročnem premeščanju bremen.

Stroka medicine dela priporoča naslednje največje mase za ročno premeščanje bremen – če so presežene, se hitro veča tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj (iz publikacij ZSSS 2016):

POJASNILO: Navedene so priporočene mase za dviganje glede na višino bremena, ki se dviga. Višje priporočene mase v kg veljajo za dviganje tik ob telesu, nižje priporočene mase pa za dviganje z iztegnjenimi rokami

OPOZORILO: Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ne določa več največje dovoljene mase, ki jo smeta dvigniti delavec oziroma delavka na enkrat, v dnevu oziroma v tednu. Omejitev se naj bi namesto tega praviloma izračunala s pomočjo MKK metode, ki upošteva vse dejavnike, ki povzročajo delavčevo preobremenitev. S tem pristopom pa se avtomatično omejuje tudi največja dovoljena masa.

 

 

Sodobni pripomočki za ročno premeščanje bremen – priporočite jih delodajalcu!

Primer na slovenskem trgu: Transportni vozički, električni vozički in rudl ročni vozički za prevoz tovora. Odlične cene!!!!

Stopniščni vzpenjalnik – nova generacija električnih stopniščnih transportnih vozičkov, namenjena tovorjenju gospodinjskih aparatov, pohištva in jeklenk na splošno.

Transportni voziček za stopnice se zna sam, skupaj s tovorom, naložiti v kombi. Je najboljši v kategoriji, s kapaciteto 100/170 kg.

Mišično-kostna obolenja:

 

Vzroki mišično-kostnih obolenj in posledične bolečine so okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oz. kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).

Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi: ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (npr. tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni kot npr. preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje sklepov hrbtenice in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 % ozdravi v 6 mesecih, a v enem letu se ponovi v 62 % in v 2 letih kar v 80 % primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oz. do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj (Vir: ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU):

  • Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
  • Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. Cement, lepila, barve, ipd.).
  • Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
  • Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
  • Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
  • Odprava ponavljajočih se gibov.
  • Porivanje bremen namesto vlečenja.
  • Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
  • Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oz. z rotacijo telesa.
  • Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
  • Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca pri prenašanju težkih bremen.
  • Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
  • Priprava in uporaba internih predpisov.
  • Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
  • Zaščita nosečnic in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
  • Timsko delo.

 

Primer: Okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen
Poklicne bolezni hrbtenice lahko prizadenejo različne hrbtenične strukture: kosti, sklepe, mišice, ligamente, medvretenčne ploščice ali živčne strukture. Potek je lahko akuten, kar pomeni, da se bolezen razvije v kratkem času.
V tem primeru gre za poškodbo, ki je posledica kratkotrajnega delovanja velikih sil. Pogostejše so kronične okvare, ki so posledica delovanja manjših sil v daljšem časovnem obdobju. Okvare so lahko posledica pogostih ponavljajočih se gibov, uporabe ali delovanja velikih sil, težkega fizičnega dela, ročnega premeščanja težjih bremen, vibracij, ki se prenašajo na hrbtenične strukture, ali pogostih dolgotrajnih prisilnih drž, ki povzročajo dolgotrajno obremenitev. Poleg fizikalnih dejavnikov na razvoj bolezni pomembno vplivajo genetski dejavniki, starost in tudi psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja. Zaradi poklicnih bolezni hrbtenice so ogroženi predvsem delavci v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, prometu, gradbeništvu. V prizadetem delu hrbtenice je omejena gibljivost, zaradi bolečine sta gibanje in funkcija omejena. Pogosto bolečina seva v anatomsko povezane strukture (npr. pri okvarah v vratu v roko ali pri okvarah v križu v nogo). Za opredelitev okvare je poleg natančnega poteka težav pomemben klinični pregled in slikovna diagnostika ter ob sumu, da gre za prizadetost živčnih struktur, tudi nevrofiziološka diagnostika.

 

Primer: Bolečina v ramenskem obroču

Ramenski obroč sestavlja več sklepov, zaradi česar je zelo gibljiv, hkrati pa zapleten sistem. Za pravilno delovanje rame mora biti gibanje v vseh sklepih usklajeno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav bolečine v rami, so: delo z rokami nad višino ramen, prenašanje bremen na ramenih, dolgotrajni prisilni položaj telesa ter številni ponavljajoči se gibi rok, predvsem ob uporabi orodja. Mišice rame niso zgolj odgovorne za izvajanje gibov, temveč so tudi stabilizatorji sklepov, ki ramenski obroč vzdržujejo v ustreznem položaju. Ob nenadni hudi bolečini v rami, vztrajni bolečini, zmanjšani gibljivosti sklepa ali poškodbi morate obiskati zdravnika. Tudi če je bolečina le občasna, se izogibajte delu, pri katerem so roke nad višino ramen, ter sunkovitim gibom, še posebej pri dvigovanju bremen. Z rokami tudi ne potiskajte ali vlecite težjih predmetov. Pomembno je, da boleče rame dodatno ne obremenjujete. (Vir: Lek – vaje za ramo)

Utesnitev je pogost vzrok za bolečino v predelu rame. Pri ramenskem sklepu ločimo več podtipov utesnitev, med katerimi je najpogostejša utesnitev sinovialnega mešička (burza) ali kite nadgrebenčne mišice v kostno-vezivni ožini na zgornjem delu ramenskega sklepa. Ta ožina se imenuje tudi subakromialni prostor/kanal (t. j. prostor pod kljunastim odrastkom lopatice) in v njem se lahko pojavi mehansko draženje omenjenih mehkotkivnih struktur, posledica pa sta vnetje in bolečina. Tipično bo bolečina prisotna na zunanji strani rame in lahko seva bodisi navzdol po nadlakti bodisi navzgor proti vratu. Gibanja/položaji, pri katerih je dlan nad ravnjo glave oziroma komolec nad višino ramen, zlasti ko gre za ponavljajoče se gibe, pomenijo dejavnik tveganja za nastanek utesnitvenega sindroma rame. (Vir: Poletov zdravnik)

 

Primer: Bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč
Kite so čvrste vezivne strukture, ki povezujejo posamezne ali več mišic s kostmi. Kjer se kita povezuje s kostjo, je o kitno narastišče. Pogosti ponavljajoči se gibi ali prekomerne fizične obremenitve zaradi pogostega vleka same kite lahko povzročijo vnetje kit, njihovih ovojnic ali narastišč. Dodatna dejavnika tveganja sta souporaba sile in neugoden položaj sklepa pri delu, kar lahko za posamezno strukturo pomeni neprimerno večjo obremenitev. Najpogosteje je prizadeta zgornja okončina, in sicer kite oziroma kitna narastišča v predelu rame, komolca in zapestja. Bolezen se kaže z bolečino, zaradi katere sta omejeni tudi gibljivost in moč v prizadetem sklepu. Bolezen dokažemo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami.

 

Ponavljajoči se gibi in ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska:

Povzročajo mišično-kostna obolenja zgornjih okončin. Bolezni zaradi preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmerne obremenitve tkiv. Mišice, ki so se prisiljene krčiti z večjimi hitrostmi, razvijejo manjšo napetost kot tedaj, ko se krčijo počasi. Torej je za enak rezultat potrebno več napora pri počasnem krčenju, za kar je potrebno tudi več počitka. Če tega ni, sta izpolnjena dva od pogojev za razvoj preobremenitvenih sindromov zgornjih okončin. Druga dva sta premagovanje sile in neudobni položaj. Včasih sodelujejo še lokalne vibracije in pritisk na obsklepne površine ter živce.

  • Več kot 2,5 giba/min v rami oz. 10 gibov/min v komolcu ali zapestju je že preobremenjujoče,
  • Delo z roko nad nivojem rame preobremenjuje (v optimalnem položaju so nadlakti, ki prosto visijo ob telesu),
  • Delovni cikli naj bodo daljši od pol minute,
  • Delanje z več kot 3-kg predmeti preobremenjuje zapestje,
  • Operacije, izvedene s krožnimi gibi, imajo prednost pred tistimi, ki potekajo v ravni liniji,
  • Dosegi zunaj območja 40 cm od roba delovne površine so za pogoste posege predaleč.

Priporočeni ukrepi: preoblikovanje dela, rotacija delavcev, učenje pravilnega dela, uporaba ustreznih orodij, preprečevanje pritiskov na obsklepne dele in pogosti kratki odmori

 

Primer – sindrom zapestnega prehoda: Je najpogostješa utesnitvena nevropatija. Pojavlja se pri delavcih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom zapestja, roke in prstov oziroma skrajnim položajem zapestja pri delu. Uporaba moči pri delu, vibracije in izpostavljenost mrazu dodatno prispevajo k razvoju sindroma. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških. Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi zapestje. Delavec opaža bolečine (zlasti ponoči), mravljinčenje in nerodnost v področju prstov. Značilno so prizadeti 1., 2. in 3. prst roke. V napredovali stopnji pride do prizadetosti mišic.

 

 

 

 

 

 

Primer – utesnitev ulnarnega živca v zapestju: Povzročajo ga
ponavljajoči se mehanski pritiski na živec ali ponavljajoče se vibracije.
Živec namreč poteka v zapestju blizu kože in je zato izpostavljen
poškodbam. Delavec z okvaro bo navajal motnje občutka in bolečine
v 4. in 5. prstu roke. V napredovalih stopnja so prizadete tudi mišice, kar
se kaže z manjšo močjo v roki. 

Pogostejše utesnitvene nevropatije so še utesnitev v podlahti (pronatorski
sindrom in supinatorski sindrom), utesnitev v kolenu (utesnitev
peronalnega živca) in utesnitev v stopalu (sindrom tarzalnega kanala).
Klinični simptomi so podobni: bolečina, motnje občutka in v napredovali fazi ohromelost v področju, ki ga oživčuje prizadeti živec.

Povzročitelji preobremenitvenih sindromov ramen so ponavljajoči se gibi in statične obremenitve. Komolcem škodi kombinacija dejavnikov, med katerimi prevladuje premagovanje sil. Pri zapestjih in prstih pa igrajo enako vlogo tako položaj, sile kot ponavljajoči se gibi.

 

Prisilne drže in telesni položaji pri delu:

Stoječe delo:

   

 

Stoječ delovni položaj omogoča hitre reakcije na spremembe, je navadno združen s prestopanjem ali hojo, omogoča boljši pregled nad okolico, zgornji okončini s trupom lahko razvijeta večjo moč, vratna hrbtenica je bolj zravnana; ta položaj  je posebej uporaben, kadar so naši obdelovanci večji, težji ali razmeščeni v večjem prostoru.  Slabosti stoječega položaja so: za  tretjino večja poraba energije kot sede, večje je nihanje telesa, večji je pomen ravnotežja, tudi za varnost. Stoja na mestu ovira odtok venske krvi iz spodnjih okončin in povzroča utrujenost in otekanje. Pridruži se še utrujanje s popuščanjem napetosti mišic iztegovalk hrbtenice. Globlji pripogibi/prikloni, zlasti s sočasnim obratom  prsnoledvene hrbtenice (celo brez dodanega bremena), še posebej obremenjujejo medvretenčne ploščice. Delo stoje si olajšamo z oporo za eno nogo in z oporo za sedalo (t. i. podprt stoječi položaj), kadar je to mogoče.

 

 

Dolgotrajno stanje v omejenem prostoru – učinki na zdravje in dobra praksa, EU OSHA, v hrvaščini, 2021

Čepenje in klečanje:

Sta obremenjujoča bodisi zaradi neposrednega pritiska na podkožne strukture kolena (npr. sluzno vrečko pred pogačico) bodisi zaradi preobremenitev notranjih kolenskih struktur  (meniskusov). Vstajanje iz globokega počepa s pridruženim obratom na obteženi spodnji okončini preobremeni te sklepne dele, ki se lahko poškodujejo. Poleg tega je v obeh primerih moten odtok venske krvi.

 

Primer: Okvare meniskusa kolena
Meniskus kolena je vezivno-hrustančna plošča med sklepnimi površinami stegnenice in goleni, katere namen je izravnavanje neskladnih priležnih sklepnih površin in omogočanje enakomernega prenosa sil prek sklepnih površin. V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega.

 

 

Akutna okvara je posledica kratkotrajne preobremenitve oziroma poškodbe pri delu. Nevarni so predvsem padci oziroma udarci pri skrčenem in rotiranem kolenu, ko je meniskus zaradi anatomskih razmer v kolenu najbolj izpostavljen. Kronična okvara je posledica pogostih obremenitev kolena zaradi klečanja in čepenja, ki vodijo v postopne degenerativne spremembe meniskusa.

Kronična okvara meniskusa se kot poklicna bolezen lahko razvije predvsem v gradbeništvu pri delavcih, ki opravljajo opravila, ki zahtevajo pogosto in dolgotrajno klečanje ali čepenje. Okvara meniskusa se kaže z bolečino, omejena je gibljivost v kolenu, prizadeti sklep lahko oteka. Diagnozo potrdi klinični pregled, slikovna diagnostika in kirurški pregled sklepnih struktur (artroskopija).

 

 

 

 

Primer: Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Burze so sluzne vrečke, ki so na mestih, kjer različne tkivne strukture (koža, mišice, ligamenti) drsijo druga mimo druge z namenom, da zmanjšujejo trenje pri gibanju struktur. V telesu imamo več različnih burz. Burza se lahko vname zaradi enkratnega močnega pritiska oziroma udarca oziroma številnih ponavljajočih se pritiskov ali zaradi številnih ponavljajočih se gibov v predelu
burze. Posledica enkratne velike obremenitve je akutno vnetje, kronično vnetje burze pa je posledica številnih ponavljajočih se obremenitev. Glede na lokacijo so najpogostejša mesta vnetja burz koleno (pri pogostem klečanju), v področju komolca (pri ponavljajočem se pritisku ali udarcu v komolcu) in v področju ramen (pri delu z rokami nad nivojem ramen). Vnetje burze se kaže z bolečino v predelu prizadete burze, lahko se pojavi oteklina in zmanjšana gibljivost v prizadetem sklepu. Diagnozo potrdi pregled pri ustreznem specialistu in slikovna diagnostika, ki potrdi vnetje v burzi.

Vir primerov: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Sedeče delo:

Sedeč delovni položaj je značilen za t. i. pisarniška, a tudi za fina montažna dela in kjer se upravlja z informacijami. Pomanjkljivosti sedenja so, zlasti če sedež ali način sedenja ne sledita ergonomskim navodilom, zravnanost ledvene krivine (lordoze): pritisk na spodnje ledvene medvretenčne ploščice (diske) je večji, kot tedaj, ko zravnano stojimo.

Po EU raziskavah 39 % odraslih ljudi delo opravlja v sedečem položaju,  od tega jih 28 % sedi skoraj cel delovnik, 30 % pa do tri četrtine časa. Skupno je 31 % žensk poročalo, da sedijo skoraj ves čas in 25 % moških. Delež ljudi, ki večino časa delajo z računalniki presega 30 %. V 61 % podjetij poročajo, da je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj prav dolgotrajno sedenje. Takšno delo pa ne opravljajo zgolj pisarniški delavci. Opravljajo ga tudi na delovnih mestih, kjer se sestavlja sestavne dele v dokončen izdelek.

Dolgotrajno sedenje povzroča kronična obolenja, kot je bolečina v hrbtu in revmatične bolezni: bolečina v križu, obolenja v vratu in ramenih, sladkorna bolezen (ker se ne uporablja nožnih mišic, se kri ne prečrpava po telesu), srčno-žilne bolezni, debelost ipd. Ker je sedeče delo značilno za delo s ponavljajočimi se gibi, prihaja do mišično-kostnih obolenj.

Priporoča se, da sedeče delo ne traja več kot 50 % delovnika in da se delo organizira tako, da zahteva izmenično sedenje, stanje in hojo. Spodbujati je treba gibanje. Neprekinjeno sedenje naj traja največ dve uri skupaj. Vstati je treba vsaj na pol ure. Sedenje naj bo dinamično s stalnim spreminjanjem drže.

Dolgotrajno sedeče delo z omejenim obsegom gibanja – Učinki na zdravje in nasveti o dobri praksi, EU OSHA, 2021

  Drža pred ekranom   

                                                 Slaba in dobra drža pri delu pred ekranom, e-učilnica PKMO

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

POMNI: Dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva EU OSHA“Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

Mišično-kostne poklicne bolezni:

Delo, ki povzroča simptome in bolezni mišično-skeletnega sistema, je ponavljajoče se, hitro, zahteva majhne, a konstantne statične obremenitve določenih mišic ali mišičnih skupin, dvigovanje, potiskanje, vlečenje ali premeščanje bremen. Po letih takega dela se razvijejo bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom čezmerne obremenitve. Njegovi znaki so mravljinčenje dela telesa ali uda, otrplost, bolečina, krči, omejena gibljivost uda. Novi seznam poklicnih bolezni navaja nekatere bolezni iz skupine sindroma čezmerne obremenitve:

505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala

Merila za ugotavljanje teh poklicnih bolezni najdeš v Evropskih priporočilih za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Postopek uveljavljanja poklicne bolezni najdeš v Pravilniku o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ delovnih dni izgubljenih zaradi poškodb, sledijo pa bolezni kostno-mišičnega sistema. Vodilna vzroka za nastanek invalidnosti sta bolezni gibal in duševne motnje. Poklicne so lahko naslednje bolezni gibal: bolezni obsklepnih burz (sluznih vrečk) zaradi pritiska, bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic  in mišičnih oziroma kitnih  narastišč, okvare meniskusa kolena, okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska. Na pojavnost poškodb pri delu in bolezni gibal  (deloma tudi  duševnih motenj) pa se da vplivati z ergonomskimi posegi.

Publikacije ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Ročno premeščanje bremen, letak MDDSZ 2024

 

 

 

 

 

 

 

 

Ročno premeščanje bremen, publikacija MDDSZ, 2024

 

 

 

 

 

 

 

 

Sedenje, priročnik z nasveti, MDDSZ, 2023 (avtorici Katarina Kacjan Žgajnar in Alenka Plemelj Mohorič, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani)

 

 

 

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Priročnik za delodajalce in delavce ter njihove predstavnike, MDDSZ, 2023

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

 

 

Proč z bolečinami v hrbtu, publikacija MDDSZ, 2014

 

Druge publikacije in priporočeno branje:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, poglavje o mišično-kostnih poklicnih boleznih

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu, priročnik, Inženirska zbornica Slovenije 2016, in letak Vrednostna ergonomska analiza

Proč z bolečinami v hrbtu, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem na poljuden način približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami.

Na poti k globalni strategiji za izboljšanje mišično-skeletnega zdravja (Towards a global strategy to improve musculoskeletal health), Globalna zveza za mišično-skeletno zdravje, 2022, (v angleščini)

 

 

 

 

Poklicne bolezni, tematska številka Delavske enotnosti, april 2023

Ročno premeščanje bremen, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2023

 

 

 

 

 

Kampanje:

 

 

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen, 2021-2022

Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022

 

 

Raziskave:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji, OSH WIKI – Mateja Kočevar:

 

Spletna orodja:

E-učilnica na spletnem orodju PKMO: brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.  Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na tej spletni povezavi.

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporabljati pa se bo začel od 1. 8. 2024 dalje

 

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

 

 

EU priporočila za inšpekcijski nadzor- SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

E-novice ZSSS:

32/2024 e-novica ZSSS (7. 6. 2024): Novo orodje za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen po Metodah ključnih kazalnikov 

23/2024 e-novica ZSSS (16. 4. 2024): Publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

18/2024 e-novica ZSSS (25. 3. 2024): Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. 4. 2024

11/2024 e-novica ZSSS (15. 2. 2024): Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Back to Top

Hrup

On 2. aprila, 2020   /   arhiv, Hrup  

Hrup

Glej tudi Kombinirani vpliv več nevarnosti skupaj

 

Hrup je neželena oblika zvoka. Je eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za nezgode pri delu, poklicno naglušnost ter stres in jezo. Dejavnosti, kjer se delavci srečujejo z visokimi ravnmi hrupa, so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, promet itd. Nevaren za človeka je tako hrup na delovnem mestu kot tudi zunaj dela (glasna glasba)! Izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa je nepopravljiva.

Enota za vrednotenje ravni hrupa/ravni zvoka/glasnosti zvoka je dB(A) oziroma decibel, pri čemer A pomeni frekvenčni filter, ki najbolj posnema odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Hrup je nevaren za sluh, če mu je delavec dolgo in pogosto izpostavljen, predvsem takrat, ko je zelo blizu izvora hrupa. Obstaja pa tudi hrup iz okolice, katerega meje so lahko prekoračene. Zato je potrebno hrup nadzorovati (z merjenjem) in ga vzdrževati v mejah predpisanega. Ekvivalentna raven hrupa  pomeni raven hrupa, ki ustreza dejanski izpostavljenosti glede na energijo zvoka. S konično ravnijo pa opredelimo maksimalne ravni izpostavljenosti oziroma vrhove izpostavljenosti. Dopustna raven hrupa na delovnem mestu je zakonsko predpisana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu.

Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna. Mejna vrednost je absolutna meja izpostavljenosti in v normalnih pogojih dela ne sme biti prekoračena.

_________________________________________________

Kako računamo hrup?

Primer: Če se osnovnemu hrupu nivoja 70 dB(A) priključi enako intenziven hrup, skupni nivo hrupa ni 140 dB(A), ampak 73 dB(A). Če pa se nivoju hrupa 70 dB(A) doda hrup nivoja 74 dB(A) je skupni nivo zvočnega tlaka 75 dB(A) (dejansko 75,5, a uho zazna le razlike nad 1 dB(A)).

 Kako smo prišli do tega rezultata?

Če se nivoju hrupa pridruži enak nivo hrupa, skupni hrup ni še enkrat večji, ampak le za 3 dB. Večja ko je razlika med nivojema, manj dB prištejemo višji vrednosti hrupa (glej spodaj diagram).

 

Kako računamo zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme, ki jo delavec nosi?

Pravilnik določa dnevno mejno vrednost (povprečje izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delovnika) 87 dB(A), ki ne sme biti prekoračena, lahko pa se pri ocenjevanju upošteva varovalni učinek osebne varovalne opreme.

Proizvajalci pripomočkov za varovanje sluha navadno navajajo vrednosti NRR ( laboratrijsko določena stopnja zmanjšanja hrupa). Dejansko pa je praktična izolacijska vrednost nižja in se izračuna po formuli: (NRR-7)/2.

Če smo torej izpostavljeni nivoju hrupa 88 dB(A) in uporabimo glušnike s stopnjo zmanjšanja hrupa NRR 29, smo dejansko izpostavljeni nivoju hrupa 77 dB(A).

 ___________________________________________________________

Ocena tveganja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da mora pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu delodajalec nameniti posebno pozornost:

  • velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu,
  • mejnima vrednostima in opozorilnim vrednostim izpostavljenosti,
  • vplivom na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojnega učinkovanja hrupa in vibracij,
  • možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je potrebno upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode,
  • podatkom o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme,
  • obstoju delovne opreme, ki povzroča manj hrupa,
  • podaljšanju izpostavljenosti hrupu zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec,
  • ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom,
  • opremi za varovanje sluha s primernim dušenjem.

 ___________________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev

Posebno varstvo pred hrupom je delodajalec dolžen izvajati pri nosečih delavkah, saj visoke ravni hrupa vplivajo na sluh nerojenega otroka. Delodajalec je dolžen premestiti nosečo delavko iz okolja, kjer raven hrupa presega 80 dB(A).

Tudi mlada oseba ne sme biti izpostavljena hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, t.j. 80 dB(A).

 ___________________________________________________________

Preventivni zdravstveni pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

Test sluha z ADG

 

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vsebino pregleda sluha. V koliko delate v okolju kjer hrup dosega ali presega spodnjo opozorilno vrednost naj se pri preventivnem zdravstvenem pregledu sluh pregleduje z ADG. Poškodbo sluha zaradi hrupa se diagnosticira in spremlja s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi velikost in vrsto naglušnosti (avdiometrija).

Avdiogram, ki prikazuje poklicno okvaro sluha zaradi hrupa (sluh je okvarjen predvsem pri frekvenci 4000 Hz, na kateri je uho najbolj ranljivo zaradi hrupa).

Vir slike: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

 ___________________________________________________________

Učinek hrupa na zdravje:

 

 

 

 

 

Nošnja slušnega aparata zaradi poslabšanja sluha

 

Hrup povzroča izgubo sluha, vpliva pa tudi na organizem v celoti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča trajno naglušnost, ki jo lahko pospeši istočasna izpostavljenost vibracijam, ototoksičnim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidni gentamicin), diuretiki (kot je furosemid) in zdravila proti raku, ki vsebujejo platino (npr. cisplatin)), dedna obremenjenost in starost.

Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je v veliki meri individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Desetina ljudi je prekomerno občutljivih na hrup in postanejo naglušni že pri nižjih intenzitetah od dovoljenih in/ali imajo ekstraavralne težave. Motnje sluha so v začetku lahko reverzibilne, kar pomeni, da se sluh po nekaj urah lahko vrne, če pa izpostavljenost hrupu traja dalj časa, sledi trajna izguba sluha.

Avralni učinki hrupa so učinki hrupa na sluh. Izražajo se kot akustična travma (zvočni udar) in kronična akustična travma (industrijski hrup, ki vodi v naglušnost). Večletna vsakodnevna 8-urna izpostavljenost hrupu 80 dB povzroči trajno poškodbo sluha, naglušnost ali izgubo sluha.

Akutna okvara sluha zaradi hrupa nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu. Nastane zaznavna ali mešana naglušnost, izrazitejša pri 4 kHz[3], večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih, ki je najbolj izraženo 5 minut po izpostavljenosti. Na avdiogramu pa se po nekaj minutah do 24 urah pojavi začasna naglušnost. Trajni znak izpostavljenost visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih.

Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB(A) nekaj minut ali več, ali tudi 135 dB(A) (nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Kronična naglušnost zaradi hrupa je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če je delavec dlje časa (najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let) izpostavljen osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A). Začetne spremembe na avdiogramu se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Ker je sprva prizadeto območje v višjih frekvencah, kot je govorno področje človeka, delavec pri pogovoru nima subjektivnih težav in ne opazi okvare sluha. Naglušnost nastaja počasi, obojestransko, postopoma se širi v govorni spekter (500 Hz do 4 kHz), zato človek ne sliši visokih tonov in pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, izrazitejša pri 3 do 6 kHz, najpogosteje pri 4 kHz, običajno simetrična, obojestranska, nepovratna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje.

Kronično naglušnost zaradi hrupa, je treba ločevati od starostne naglušnosti, prirojene naglušnosti, naglušnosti, ki nastane zaradi metaboličnih motenj, naglušnosti, ki jo povzroči virus ali bakterija, naglušnosti, ki nastane zaradi bolezni centralnega živčnega sistema.

Posebej za ljudi, ki so izpostavljeni organskim topilom, je pomembna kronična naglušnost, ki lahko nastane kot posledica izpostavljenosti toluenu in stirenu ali težkim kovinam, kot je svinec, metilno živo srebro, arzen. Prav tako poškoduje sluh tudi ogljikov monoksid. Istočasna izpostavljenost hrupu in organskim topilom povzroča večjo izgubo sluha, kot bi jo povzročil sam hrup ali sama organska topila.

 

Ekstraavralni učinki hrupa se pojavijo pri daljši ali ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu (vsaj 5 let) nad 50 dB(A) in se kažejo kot

  • psihične motnje (nevroze, psihična utrujenost, strah, raztresenost, razdražljivost, duševna labilnost, zmanjšana pozornost, nespečnost …). Posledično pride do poslabšanja medsebojnih odnosov in usihanja motivacije za delo;
  • neskladno delovanje posameznih organskih sistemov zaradi zvišanega tonusa simpatičnega živčevja. Posledica so kronična obolenja (zvišana frekvenca srca, zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, miokardni infarkt in možganska kap, zaprtost, driska, vnetje želodčne sluznice, rana na želodcu), zvišane ali znižane vrednosti nekaterih hormonov, zvišanje celotnega holesterola, znižane vrednosti HDL-holesterola …

Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom.

Ergonomsko-varnostni učinki hrupa: Gre predvsem za motnje komunikacije, zaznavanja signalov, obremenitev govornega aparata, vpliv na produktivnost delavcev.

____________________________________________________________________

Preprečevanje izgube sluha:

Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter tudi drugih oseb, ki so navzoče v njegovem delovnem procesu. Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpraviti, pri tem pa mora upoštevati temeljno načelo ZVZD-1, ki opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Kar pomeni, da je treba hrup odpraviti pri izvoru, pri čemer so kolektivni ukrepi pred osebno varovalno opremo.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri izvoru?

  • Z manjšanjem sil, ki povzročajo nihanje;
  • z zmanjšanjem udarcev ali impulzov;
  • z zmanjšanjem trenja s pravilno montažo in mazanjem;
  • z izolacijo izvora hrupa;
  • z zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob;
  • z zamenjavo hrupnih delovnih strojev s tihimi.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup na poti k sprejemniku/delavcu?

  • Z odsotnostjo odbojnih površin;
  • prostore, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom, lociramo od preostalih prostorov;
  • z dušenjem s pomočjo pregrad;
  • z ogrado izvora hrupa z akustičnimi oblogami stropa in sten.

Kako lahko z organizacijskimi ukrepi zmanjšamo hrup?

  • S krajšo izpostavljenostjo ljudi v hrupnem delovnem okolju;
  • z izbiro delovne opreme, ki ni hrupna;
  • z izobraževanjem ljudi z namenom zavedanja škodljivosti hrupa ter kako ravnati, da ne povzročajo hrupa.

 

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri sprejemniku/delavcu: Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna.

______________________________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Bodite pozorni na meritve hrupa – da se le-te izvajajo v »realnih pogojih«, kar pomeni, da se meritev izvaja, v običajnih delovnih pogojih in ne takrat, ko npr. ugasnejo stroji in delavci zapustijo delovno mesto (npr. v času malice).
  2. Delodajalcu predlagajte, naj se meritve hrupa izvajajo tudi z osebnimi dozimetri za hrup, kar pomeni, da se delavcu namesti osebni dozimeter za hrup na ramo. Delavec nemoteno opravlja svoje delo v celotnem delovnem dnevu, merilnik pa poda izpostavljenost delavca ekvivalentni ravni hrupa na dan.
  3. Bodite pozorni na sočasno izpostavljenost hrupu in vibracijam ter težkim kovinam (kadmij, živo srebro, svinec, arzen, živo srebro, krom …) /organskim topilom (tuluen, ksilen, stiren, etilbenzen, propilbenzen, metilstiren, trikloroetilen, heksan, ogljikov disulfid) / ototoksičnim zdravilom.
  4. Bodite pozorni na priporočila za stroje, ki ustvarjajo hrup.
  5. Da se na preventivnih zdravstvenih pregledih pregleduje sluh z ADG in ne s šepetanjem!
  6. Da so zaposleni na usposabljanju za varno delo poučeni o: vplivu hrupa na sluh, smislu uporabe varovalnih sredstev, tipih varovalnih sredstev, načinu njihove uporabe in za kaj se katero varovalno sredstvo uporablja, načinih izbora pravega varovalnega sredstva, načinu vzdrževanja, načinu uporabe, ciljih in načinu izvedbe avdiometrije ter o najnovejši zaščitni opremi za sluh.

__________________________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

Izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa v okolju | SPOT (gov.si)

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

__________________________________________________________________________________

Uporabljeni viri:

Prenehajte s tem hrupom!, Tratnik, Etbin, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje sluha.

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (Uradni list RS, št. 96/2007) so namenjene zlasti delodajalcem na tem področju. Poskušajo jim na enostaven način prikazati, kako naj izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni,  ZSSS, 2016.

ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO DELAVCEV IZPOSTAVLJENIH HRUPU, Marjan Bilban

http://www.decibel.si/

Back to Top

Sevanje

On 1. julija, 2019   /   Sevanje  

Sevanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sevanje – osebna varovalna oprema

za zaščito oči in kože

 

Glej tudi:

UV indeks in delo na prostem 

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mladi

Ženske

_______________________________________________________

Neionizirna in ionizirna sevanja

 

Sevanje se kot fizikalna obremenitev pri delu lahko pojavi v dveh oblikah – kot elektromagnetno sevanje (EMS) ali kot sevanje delcev. Človeško oko ju ne zazna.

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi prazen prostor ali plin. Valovánje pa je širjenje sinusnega nihanja v sredstvu ali v polju. Z valovanjem ni povezan prenos snovi, ampak delci snovi le nihajo okrog svoje ravnovesne lege. Vir: Wikipedija

Pri nizkofrekvenčnem elektromagnetnem sevanju so frekvence nižje od 100 kHz. So posledica izmeničnega toka in napetosti. Statična magnetna polja pa nimajo frekvence (0 Hz) in nastanejo, ko se elektrika uporablja v obliki enosmernega toka. Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja obsegajo frekvence od 100 kHz do 300 GHz.

Hertz (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco. En hertz ustreza »enemu (dogodku) na sekundo«, izraženo v osnovnih enotah je to s−1. Vir: Wikipedija

Glede na učinek, ki ga ima sevanje na snov, pa elektromagnetna sevanja delimo na ionizirno (sevanje radioaktivnih snovi – alfa, beta in gama, nevtronsko sevanje in kozmično sevanje ter delno ultravijolično sevanje) in neionizirno (enosmerna električna in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, infrardeča svetloba, vidna svetloba in del ultravijolične svetlobe) ter rentgensko sevanje.

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu protonov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven (kation), v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen (anion). Vir: Wikipedija

 

Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul. Ionizacija je proces, pri katerem nastajajo ioni s pridobitvijo ali izgubo elektrona iz atoma ali molekule. Atom ali molekula pridobi negativni ali pozitivni naboj s pridobivanjem ali izgubljanjem elektronov. V primeru, da delec oz. valovanje nima dovolj visoke energije za ionizacijo, govorimo o neionizirajočem sevanju. 

Pri radioaktivnem razpadu izgubi jedro energijo tako, da se nevtron spremeni v proton in odda elektron. Sevanje elektronov imenujemo sevanje beta. Preostanek energije po tej spremembi pa se izseva v obliki žarkov gama. Sevanje žarkov gama je elektromagnetno valovanje z energijo, ki je večja od energije rentgenskega sevanja. Težja jedra, kot je npr. uran in plutonij, sevajo večje delce, ki so sestavljeni iz dveh protonov in nevtronov, ter jih imenujemo sevanje alfa. (Vir: www.nek.si/)

Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov). Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo se predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. So ionizirajoče sevanje in  je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

Neionizirna optična sevanja (UV-sevanje, IR-sevanje in vidna svetloba) lahko sevajo kot koherentno sevanje (delci sevanja, v tem primeru svetloba, potuje vzporedno z isto frekvenco v ozkem snopu v določeno smer – primer takšnega sevanja je laser) in kot nekoherentno sevanje (sevanje je razpršeno, potuje v različne smeri z različnimi frekvencami – npr. lovilec insektov, fluorescenčne luči ipd.).

Infrardeče sevanje (kratica IR) označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

 

 

 

 

___________________________________________________________

Radon:

Radon je radioaktivni plin, ki se tudi ponekod pri nas sprošča v naravnem okolju in največ prispeva k izpostavljenosti ljudi ionizirajočemu sevanju. Po oceni Mednarodne agencije za raziskave raka (IRAC) je vsak deseti rak na pljučih posledica izpostavljenosti radonu. Ta je v skupino rakotvornih snovi uvrščen od leta 1988. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1400 ljudi, umre pa jih 1200. To pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu umre več kot 100 ljudi letno.

Izpostavljenosti radonu lahko  zmanjšamo doma in na delovnem mestu. Pravilnik predpisuje protiradonsko varno gradnjo za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. V skladu z uredbo vlade iz leta 2018 je območje Slovenije razdeljeno na radonsko območje in na zeleno območje. Območja z več radona so po meritvah ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.

Novi pravilnik glede na območje predpisuje ukrepe za projektiranje in gradnjo novih stavb, izvedbo protiradonske sanacije obstoječih stavb, zahteve za protiradonske ukrepe pri posegih na obstoječih stavbah ter označevanje in dokumentiranje protiradonskega prezračevalnega sistema.

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona najdete na tej povezavi

Uredba o nacionalnem radonskem programu na tej povezavi

Meritve radioaktivnega radona v prostoru, ponudba ZVD, na tej povezavi

Uprava RS za varstvo pred sevanji je organ v sestavi Ministrstva za zdravje zadolžen za sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj (radon). V letu 2022 načrtuje:

  • posodabljanje in nadgradnjo radonskega programa.
  • vpeljavo nadzora izpostavljenosti radonu na delovnih mestih.

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

_______________________________________________________

Ukrepi za obvladovanje škodljivosti ionizirnega in neionizirnega sevanja:

Škodljivost nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja ni dokazana, čeprav zbuja pozornost znanstvenikov (npr. mobilni telefoni). Kadar na delovnem mestu ni tveganj zaradi sevanj oziroma so le-ta zanemarljiva, lahko delodajalec v oceni tveganja poda utemeljitev, da na določenem področju niso potrebna nadaljnja podrobnejša ocenjevanja.

 

 

Radiodermatitis, Glej

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

Dokazana pa je nevarnost ionizirnega in višjih razredov neionizirnega sevanja. Še posebej je treba upoštevati v najzgodnejši nosečnosti. Delavke v rodni dobi je treba o tem obvestiti, še preden zanosijo. Okvare ploda so najbolj nevarne  prav v  zgodnjem obdobju nosečnosti. Pripravi naj se načrt, kako se izogniti tveganjem na delovnih mestih, če na njih delajo ženske v rodni dobi.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih s sevanjem priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev sevanja pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se med drugim ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

Velikemu tveganju se torej  najprej skušamo izogniti in šele, če to ni mogoče, določamo preventivne ukrepe. Najprej kolektivne ukrepe in šele na koncu individualne, kakršna je osebna varovalna oprema.

Zaščito pred ionizirnimi sevanji določa tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim  snovem ter zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Pri delu z viri ionizirnih sevanj se izpostavljenosti ne moremo popolnoma izogniti, zato je v prvi vrsti potrebno upoštevati štiri tehnične parametre, s katerimi lahko zmanjšamo obsevanost: čas izpostavljenosti, oddaljenost od vira, usmerjenost snopa sevanja, različni ščiti med virom in delavcem glede na sevanje gama, beta, alfa in nevtrone.

_______________________________________________________

Optično sevanje

Optično sevanje je vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje.

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm, ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Vir: Wikipedija

Krajša, ko je valovna dolžina, močnejša je energija ter s tem vpliv
na telo.

Zelena svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor rdeča.

Modra svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor zelena.

Sevanje UV ima večjo energijo od vidne svetlobe. Izpostavljenost žarkom UV je zato nevarna!

_____________________________________________________

Škodljivost optičnega sevanja

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

 

 

 

 

Zgradba očesa

Pomni:

    • Potrebna je pravilna izbira/nabava zaščitne opreme v skladu z oceno tveganja (npr. zaščitna očala), na kateri je jasno razvidno, za kateri spekter valovnih dolžin in kateri ravni zaščite so namenjena.
    • Potrebna so dodatna individualna usmerjena usposabljanja pri nastopu ali spremembi delovnega mest in preizkus usposobljenosti za samostojno delo.
    • Potrebna so usposabljanja o specifičnih tveganjih ranljivih skupin zaposlenih, kot so začetniki, starejši delavci, nosečnice.
    • Nadzor nad viri sevanj v državi opravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje. Upravna organa, ki izvajata nadzor, sta Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Za nadzor in urejanje prevoza radioaktivnih snovi in fizičnega varovanja jedrskih in sevalnih objektov je pristojno tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

 

___________________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA, ZSSS

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZSSS

Umetna optična sevanja, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi umetnih optičnih sevanj. (Po tem priročniku smo povzeli slike.)

Več informacij na Inštitutu za neionizirana sevanja (INIS) 

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

___________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Izvajanje obratovalnega monitoringa elektromagnetnega sevanja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona
Uredba o nacionalnem radonskem programu
Back to Top

Vibracije

On 17. aprila, 2019   /   Vibracije  

Vibracije

        

                Na tržišču se lahko izbira med istovrstnimi orodji, ki blažijo ali pa ne blažijo vibracije na roke in telo!                                                                 Delavski zaupnik naj delodajalca pozove, naj bo pri nakupu na to pozoren.

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Osebna varovalna oprema

Mladi

Ženske

______________________________________________________________

Vibracije so posledica stika z napravo, ki vibrira.  So eden izmed nezaželenih dejavnikov delovnega okolja. Vplivajo lahko na celotno telo (splošne vibracije) ali pa na posamezne dele telesa, najpogosteje na dlan-roka (lokalne vibracije).

Vibracijam dlan-roka so izpostavljeni delavci, ki delajo s pnevmatskimi kladivi – pištolami, vrtalniki, brusilkami in motornimi žagami (v rudarstvu, kamnolomih, kovinski industriji, gozdarstvu, lesni industriji, gradbeništvu, avtomehaniki, zobotehniki, zobozdravniki itd.). Vibracijam celotnega telesa so izpostavljeni delavci, ki delajo na transportnih sredstvih, delavci v gradbeništvu, platformah ipd. Hrup, ki se prenaša preko zraka v objektu ali zunaj tega, se lahko odraža v obliki vibracij, kot so detonacije, nizkofrekvenčni hrup zaradi cestnega oziroma železniškega prometa, klimatskih naprav.

Enota za vrednotenje vibracij je Herz. Pojmi povezani z vibracijami so frekvenca, amplituda oscilacije, hitrost in pospešek. Frekvenca pove, kolikokrat na sekundo vibrajoči del zaniha naprej in nazaj (enota je Hz – beri »herc«), amplituda pa predstavlja maksimalen odmik od mirovne točke (enota je mm-milimeter). Izraža se lahko s pospeškom/hitrostjo/odmikom/decibeli. Za vsako orodje in napravo obstajajo listine, iz katerih je možno razbrati  frekvenco in amplitudo oscilacije. Kombinacija teh dveh parametrov  pove za kakšna zdravstvena tveganja gre oziroma kateri organski sistemi bodo poškodovani.

____________________________________________________

Mejne vrednosti

Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije roka-dlan znaša 5m/s2, opozorilna pa 2,5 m/s2.  Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije celotnega telesa je 1,15 m/s2, opozorilna pa 0,5 m/s2. Tako mejne kot opozorilne vrednosti se nanašajo na obdobje osmih ur.

Obremenjenost z vibracijami pri delovnem opravilu se meri najmanj en cel značilni delovni cikel. Če so obremenitve med delovnim dnem različne, se meri vsak značilni delovni cikel in trajanje cikla za oceno povprečne obremenjenosti med delovnikom (8 ur).

Ocena ravni izpostavljenosti vibracijam pa se sme opraviti tudi na podlagi ocene, ki temelji na informacijah, ki jih glede ravni emisije uporabljene delovne opreme predložijo proizvajalci, in na podlagi opazovanj specifičnih delovnih postopkov ali meritev.

 

 

 

Meritve vibracij

 

 

Preprečevanje poškodb zaradi vibracij se mora najprej začeti z odkrivanjem problema, tj. z merjenjem vibracij. Vpliv vibracij na delavca, ki drži v roki orodje (pnevmatsko dleto, vrtalni stroj, itd.), se ugotavlja tako, da se merilnik vibracij pritrdi na roke, kjer nihanje vstopa v telo. Meritve se opravljajo v vseh treh smereh in v frekvenčnem področju od 5 do 1500 Hz, saj so nihanja teh frekvenc najbolj škodljiva za človeško telo.

__________________________________________________________

Škodljivost vibracij

Vsaka masa ima svojo resonančno frekvenco. Kadar je frekvenca sistema, ki izzove vibracijo, enaka resonančni frekvenci aktivirane mase (npr. človeškega telesa ali posameznega organa), prihaja do resonance (povečanje amplitude izzvane vibracije). Za človeka je škodljivo, če telo ali kateri drug organ pride v resonanco! Tveganja za zdravje so večja, kadar so amplitude vibracij visoke, izpostavljenost dolga in redna ali če vibracije vključujejo močne udarce in sunke.

Vpliv lokalnih (roka-dlan) vibracij na človeka: Vibracije vstopajo v telo preko orodja, ki je v rokah delavca in vibrira. Najnevarnejše so vibracije z dominantno frekvenco od 90 do 300 Hz ter amplitudo nekaj mm. Te povzročajo vazokonstrikcijo. Pri dolgotrajni izpostavljenosti takim vibracijam lahko nastane vazospastični sindrom. Simptomi nastanejo običajno zunaj dela in se ob stiku z mrzlo vodo ali v mrzlem vremenu kažejo v obliki napadov srbenja, neobčutljivosti in gluhosti prstov rok, pojavi se bolečina v prstih, ti postanejo beli, pozneje modri.

Raynaudova bolezen ali »sindrom belih prstov« Vir slike

Bledica se pojavi najprej na oddaljenih delih prstov, nato se širi proti bazam, redko gre na dlan. Prizadeti so drugi do peti prst. Bolezen odkrijemo z dobro anamnezo. Pri postavitvi diagnoze pomaga merjenje kožne temperature na prstih rok pred provokacijo s hladno kopeljo in po njej. Uporablja se tudi termografija.

Lokalne vibracije lahko prizadenejo tudi kostne strukture. Predvsem pri uporabi ročnih orodij z manjšo frekvenco in večjo amplitudo (kot npr. vrtalno kladivo). V dlančnih kosteh nastanejo ciste, ki lahko privedejo do patoloških zlomov kosti, v sklepih pa se lahko pojavi prezgodnja osteoartroza. Lokalne vibracije lahko vplivajo tudi na periferno živčevje in ga okvarijo. Pogosto je vibracijam pripisati ohromitev ali prizadetost medialnega ali ulnarnega živca na tisti roki, ki upravlja vibrirajoče orodje.

Vpliv splošnih vibracij na človeka: Splošne vibracije vstopajo v telo preko sedala, stopal ali preko ležečega človeka. Opazovanja so pokazala, da če izpostavimo sedečega človeka vibracijam frekvence od 0,5 do 8 Hz ter amplitudi 5 mm, nastopi pri 4 Hz resonanca ledvene hrbtenice. Človek se upira gibanju vretenc tako, da napenja mišice vratu in ledij, vendar se te čez čas utrudijo. Pri kronični izpostavljenosti takim vibracijam (npr. sedenje na sedežu kamiona ali delovnega stroja, ki proizvaja podobne vibracije) pride do okvare kostne strukture vretenc, v vretencih nastajajo ciste in mikro zlomi, polagoma nastane osteoartroza. Vibracije povečajo tudi srčno frekvenco in krvni tlak, poveča se dihalni volumen, pade pa frekvenca dihanja.

Očesni zrkli nihata skupaj z glavo, imata pa tudi lastno frekvenco. Vibracije se sicer na poti do glave v veliki meri absorbirajo v vratni hrbtenici, kljub temu pa lahko nastopi resonanca zrkel pri od 12,5 do 31,5 Hz. Zaradi močnega nihanja se očesno zrklo deformira, prekrvavitev zrkla poslabša, slike na mrežnici postanejo neostre. Če opazujemo razmerje med vidom in vibracijami, potem so možne tri situacije: subjekt je stabilen, objekt vibrira, subjekt vibrira, objekt je stabilen, oba, subjekt in objekt, nihata. V prvem primeru oko sledi objektu, če vibrira s frekvenco pod 4 Hz. Če se frekvenca poveča, sledenje ni več mogoče. V drugem primeru, ko je objekt stabilen in niha subjekt, se pri nizkih frekvencah zrkli stabilizirata in gledata stacionarni objekt, pri višjih frekvencah pa prihaja do izraza resonanca, zato se percepcija poslabša.

Kinetoze so posledica vibracij, vendar je njihov nastanek drugačen od posledic splošnih in lokalnih vibracij. Zanje je odgovoren ravnotežnostni organ, ki je v notranjem ušesu. Z ravnotežnostnim organom zaznamo pospešek oziroma pojemek glave in njene horizontalne oz. vertikalne premike. Hkrati z informacijo iz oči ter receptorjev kože, sklepnih ovojnic in mišic reguliramo položaje telesnih delov. Pri izpostavljenih ljudeh nastopi kinetoza kake pol ure po izpostavljenosti vertikalnim in kotnim vibracijam zelo nizkih frekvenc. Občutljivost je največja pri 0,2 Hz. Take vibracije so npr. na nekaterih letalih, ladjah, mehko vzmetenih avtih. Človek najslabše odreagira, če istočasno nihata subjekt in obzorje v premaknjenih fazah (potnik na ladji opazuje razburkano morje). Kinetoza je torej posledica neskladnosti informacije o položaju telesa, ki jih subjekt sprejema preko ravnotežnostnega organa ter vidnih zaznav. Kinetoza se kaže v obliki apatije, mlahavosti telesa, bledice, znojenja, glavobola, vrtoglavice in bruhanja.

Na seznamu poklicnih bolezni je vibracijska bolezen, verificiramo pa lahko vse tri oblike: žilno, kostno in/ali živčno. O tem več v knjižici Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni – Ocenjevanje tveganja za nastanek poklicnih bolezni  na straneh od 47 do 52.

___________________________________________________________________

Ocena tveganja in vibracije:

Če delodajalec v okviru svoje dejavnosti nima delovnih mest, kjer bi bili delavci neposredno izpostavljeni vibracijam, mora to v oceni tveganja pri poglavju Mehanske vibracije tudi utemeljiti. Če pa se na delovnem mestu pojavljajo vibracije oziroma so stalne mora ocena tveganja opredeljevati oz. upoštevati:

  • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci,
  • primerjavo z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti,
  • informacije, ki jih priskrbijo proizvajalci za posamezno delovno opremo,
  • teža orodja ter specifične lastnosti obdelovanca,
  • ocenitev, kdo je vibracijam izpostavljen (delavčeve predispozicije, kot so spol, starost, zdravstveno stanje itd.),
  • velikost stične površine delavec-vibrajoče orodje,
  • pogostnost odmorov pri delu,
  • mikroklimatske razmere v delovnem okolju ter vpliv posebnih delovnih razmer, kot so na primer nizke temperature,
  • če so morda hkrati prisotni še hrup, prah, toksični plini, pare, statične obremenitve,
  • kakršni koli vpliv na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • ustrezne informacije, pridobljene z zdravstvenim nadzorom,
  • podaljšanje izpostavljenosti vibracijam preko običajnih delovnih ur na delodajalčevo odgovornost,
  • ocenitev ali so obstoječi ukrepi ustrezni ali je potrebno načrtovati in sprejeti še dodatne ukrepe,
  • obstoj nadomestne opreme, izdelane za zmanjševanje ravni izpostavljenosti mehanskim vibracijam,
  • kakršni koli posredni vpliv na varnost delavcev zaradi medsebojnega vplivanja med mehanskimi vibracijami in delovnim mestom ali drugo delovno opremo,
  • vsebino usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda.

Verjetnost za okvare zaradi izpostavljenosti vibracijam:

Lokalne/splošne vibracije

Čas izpostavljenosti vibracijam

Manj kot 1/3 delovnega časa

Od 1/3 do 2/3 delovnega časa

Več kot 2/3 delovnega časa

Zaznavne

1

2

3

Znosne

2

3

4

Komaj znosne/neznosne

3

4

5

Matrika povzeta po: J. Sušnik et al.: Ocenjevalna analiza delovnega mesta. Ljubljana: ČGP Delo- GV, 1983

Ocena 3 ali več predstavlja večjo verjetnost za pojav vibracijske bolezni

______________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev – prepoved opravljanja del

Mlada oseba ali mladostnik ne sme opravljati del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj. Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upoštevati tveganje za vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo.

Tudi noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena dejavnikom tveganj, postopkom in delovnim pogojem, če iz ocene tveganja izhaja tveganje za njeno zdravje in zdravje otroka. Med temi tveganji so tudi vibracije, ki lahko veljajo kot dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev.

______________________________________________________

Zdravstveni nadzor:

Delavci, ki so izpostavljeni mehanskim vibracijam pri delu morajo biti ustrezno zdravstveno nadzorovani. Namen tega je preprečevanje in hitro ugotavljanje kakršne koli zdravstvene okvare, povezane z izpostavljenostjo mehanskim vibracijam. Zdravstveni nadzor je primeren, če:

  • je izpostavljenost delavcev vibracijam takšna, da se lahko ugotovi povezava med izpostavljenostjo in znaki določene bolezni ali škodljivimi učinki na zdravje,
  • je verjetno, da se bolezen ali škodljivi učinki pojavijo v posebnih delovnih razmerah za posameznega delavca, in
  • obstajajo preskušene tehnike ugotavljanja bolezni in škodljivih učinkov na zdravje.

Rok za usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled je med 12 in 60 meseci. Določi ga izvajalec medicine dela.

Na predhodnem oz. obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu je vsebina glede na vrsto vibracij določena takole:

  • za splošne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, obtočil, dihal in čutil;
  • za lokalne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, ožilja, Hot-cold test, pletizmografija, termodermografija.

______________________________________________ 

Ukrepi:

Delodajalec mora v skladu s pravilnikom v primeru preseženih opozorilnih vrednosti dnevne izpostavljenosti vibracijam izdelati in izvajati program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam. Program ukrepov mora obsegati:

  • druge delovne postopke, ki zahtevajo manjšo izpostavljenost mehanskim vibracijam,
  • izbiro ustrezne delovne opreme, ki je ustrezno ergonomsko načrtovana in, upoštevajoč delo, ki ga je treba opraviti, povzroča najmanj vibracij,
  • zagotavljanje dodatne opreme, ki zmanjšuje tveganje poškodb zaradi vibracij, kot so sedeži, ki učinkovito zmanjšujejo vibracije celotnega telesa, in ročaji, ki zmanjšujejo prenos lokalnih vibracij na sistem dlan-roka;
  • ustrezne vzdrževalne postopke za delovno opremo, delovno mesto in sisteme delovnih mest;
  • načrtovanje in ureditev delovnih mest,
  • ustrezno informiranja in usposabljanja delavcev glede pravilne in varne uporabe delovne opreme za zmanjšanje njihove izpostavljenosti mehanskim vibracijam na najnižjo možno raven,
  • omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti,
  • ustrezne razporeditve izvajanja delovnih nalog z zadostnim počitkom,
  • zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme (obleka, rokavice itd.) za varovanje izpostavljenih delavcev pred mrazom in vlago.

Tehnični ukrepi:

  • zamenjava pnevmatičnega orodja s hidravličnim,
  • uporaba orodja z amortizerji, ki dušijo vibracije (dušilni elementi: guma, kovinske vzmeti),
  • uporaba orodja, ki zadržuje toploto,
  • uporaba ogrevanih držal (motorne žage),
  • izolacija delovnih mest (stolov, tal).

Če so vrednosti kljub temu še vedno izven meja dopustnega, je potrebna reorganizacija dela s krajšanjem časa izpostavljenosti (npr. kroženje delavcev pri nekem opravilu) ali indirektna uporaba strojev, če to delovni proces dopušča.

Preventivni ukrepi:

  • Pritrjevanje senzorjev na stroje ali naprave oz. dele telesa služi kot preventivni ukrep za stalno kontrolo ravni vibracij.
  • Redno vzdrževanje opreme in orodij.
  • Reden nadzor nad delovnimi prostori.
  • Vzdrževanje toplote v delovnem okolju (okrog 22 °C) ter redno izvajanje vaj za roke, kar vpliva na toploto samih rok, ki je nadvse pomembna pri delu, kjer se pojavljajo vibacije.
  • Priporoča se, da so po vsakem delu z vibratornim orodjem delo prekine za 10 minut.

___________________________________________________

Osebna varovalna oprema:

Protivibracijske rokavice se uporabljajo pri delu s pnevmatskimi – vibracijskimi stroji, pri delu s pnevmatskimi kladivi, verižnimi žagami. Rokavice naj bi absorbirale del energije in preprečevale prenos tresljajev na roke in celotno telo. Rokavice morajo biti oblikovane, izdelane in označene v skladu s standardom.

Zaščitna obutev, ki je izdelana po zahtevah standarda, spada v Kat. II. Taka obutev ima za zagotavljanje varnega dela ergonomsko obliko notranjega dela, lahko tudi notranji vložek, za optimalno absorpcijo  vibracij v predelu pete in v prednjem delu stopala. Zaščitna obutev ima zaščitno kapico, je neprepustna za vodo, ima oznako S4 ter oznako E, kar pomeni, da ima obutev tudi vložek za absorpcijo energije v petnem delu.

Gumasti elastični nosilci so za stroje, ki povzročajo vibracije, najboljša rešitev problema na izvoru.

___________________________________________________

Informiranje in usposabljanje delavcev:

Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi vibracij pri delu, informirani in usposobljeni v zvezi z rezultati ocene tveganja, in sicer:

  • glede ukrepov, z namenom odpravljanja ali zmanjševanja tveganja zaradi mehanskih vibracij na najnižjo možno raven;
  • glede mejnih vrednostih izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti izpostavljenosti;
  • glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij in glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja;
  • zakaj in kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe;
  • glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;
  • glede varnih delovnih postopkov za zmanjševanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam.

___________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Da so vibracije zaznane in zabeležene v oceni tveganja (raven, vrsta, trajanje, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci …).
  2. Da ocena tveganja upošteva:
    • informacije, ki jih posreduje proizvajalec opreme, ki povzroča vibracije,
    • podatke iz analiz zdravstvenega stanja pregledanih delavcev: število primerov poklicnih bolezni zaradi vibracij, pa tudi okvare mehkih tkiv zapestij, komolcev in ramen (vnetja tetiv in njihovih kitnih ovojnic), bolečin v križu, težav s prebavili in obtočili,
    • podatke meritev in primerjava s predpisanimi opozorilnimi in mejnimi vrednostmi dnevne izpostavljenosti za 8 ur za vibracije dlan-roka (2,5 m/s2 oziroma 5 m/s2) in za vibracije celotnega telesa (1,15 m/s2  oziroma 0,5 m/s2),
    • podatke o drugih okoliščinah, ki z vibracijami povečujejo škodljivosti za zdravje (npr. hladno delovno okolje in delo z mrzlimi predmeti, premagovanje večjih sil, neudobni položaji pri delu),
    • morebitno podaljšanje izpostavljenosti vibracijam zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec.
  3. Da je ocenjena verjetnost za poklicno bolezen zaradi vibracij.
  4. Da je ocenjena verjetnost za bolezni, povezane z delom, kot so bolezni gibal (zlasti zgornjih okončin in hrbtenice).
  5. Da se program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam dejansko izvaja.
  6. Da pri delodajalcu velja načelo, da imajo tehnični in organizacijski ukrepi vedno prednost pred uporabo osebne varovalne opreme.
  7. Da so delavci, ki so izpostavljeni vibracijam pri delu o tem poučeni (glede varnih delovnih postopkov, glede mejnih in opozorilnih vrednosti, glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij, glede programa ukrepov, glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja in o tem kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe, glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora).
  8. Da opomnite delodajalca na reden zdravstveni nadzor. Roki zanj so določeni v oceni tveganja.
  9. Da je v oceni tveganja jasno določena vsebina predhodnega in obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda.

__________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in njegova Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

__________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top