E-novica ZSSS št. 11/2024 (15. 2. 2024): Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

V naši e-novici št. 32/2023 smo vas obvestili o sprejemu Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, v e-novici št. 1/2024 pa o praktičnih smernicah za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov. Tokrat vas obveščamo, da so na portalu Varnost in zdravje pri delu objavljeni elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Za enkrat zgolj za presejalni test in za tri metode MKK in sicer MKK-DDP, MKK – RD in MKK-VP. Za celovito oceno po preostalih treh metodah MKK pa seveda priporočamo uporabo praktičnih smernic.

Elektronski obrazci služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunih v zvezi s presejalnim testom in tremi metodami ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu glede na prilogi 2 in 3 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 84/23 in 98/23).

	Ocena tveganja pri dvigovanju, držanju ali prenašanju (MKK – DDP)
	Ocena tveganja pri ponavljajočih gibih – ročni delovni procesi (MKK – RD)
	Ocena tveganja pri vlečenju ali potiskanju (MKK – VP)
	Presejalni test

---

Dodatno:

Tiskovna konferenca MDDSZ 15. 2. 2024 ob objavi elektronskih obrazcev, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 10/2024 (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 43/2023, v letih od 2023 do 2025 poteka nova evropska kampanja EU OSHA z naslovom “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Tokrat smo vabljeni, da si ogledamo njen prvi informativni list z naslovom “Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah“. Preveden je v 13 jezikov na tej povezavi. Nam jezikovno najbližji je verjetno prevod v hrvaščino, na tej povezavi.

Iz informativnega lista kampanje: Razvoj digitalnih tehnologij omogoča nove načine dela prek spletnih platform. V 27 državah EU približno 6 % delavcev del ali celo večino svojega dohodka zasluži prek digitalnih platform. Najpogosteje v sektorjih, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, tehnične in strokovne storitve, trgovina, promet, nastanitev, prehrana in administrativne podporne storitve. Delež žensk ni velik, se pa povečuje. Platformno delo je pogostejše med migranti in mlajšimi delavci – zlasti na najnevarnejših delih. Poznamo dve vrsti platformnega dela, za katerega se delavec lahko dogovori preko spletne platforme:

1. digitalno preko spleta: naloge se izvajajo samo ali večinoma virtualno s pomočjo elektronske naprave na kateri koli lokaciji (večinoma na domu delavca) – na primer snovalci vsebin, programerji programske opreme, pisarniški delavci in grafični oblikovalci;
2. na lokaciji: naloge se izvajajo samo ali večinoma v fizičnem svetu, na primer na javnih površinah, na poti ali v prostorih naročnika –  na primer dostavljavci na kolesu ali z avtom, rokodelci, pomočniki v gospodinjstvu, medicinske sestre in negovalci.

Seveda so tveganja za varnost in zdravje za platformne delavce podobna kot za redno zaposlene. Kljub temu pa je nekaj pomembnih posebnosti:

1. Preko digitalnih platform delajo praviloma samozaposleni oziroma samostojni podjetniki, ki so zato sami odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Običajno niso deležni delodajalčevih preventivnih ukrepov in niso vključeni v kolektivna pogajanja.
2. Platforme uporabljajo algoritemsko dodeljevanje nalog ter ocenjevanje uspešnosti in vedenja delavcev. Algoritem (torej stroj in ne človek) razvršča in nagrajuje oziroma kaznuje delavce na podlagi njihove uspešnosti ali vedenja. Način delovanja algoritma je praviloma nepregleden, kar povzroča negotovost in stres ter je ovira za posvetovanje z delavci.
3. Platformni delavci praviloma delajo sami in so zato socialno izolirani. Poročajo o težavah s spanjem, izčrpanosti, stresu, depresiji, izgorelosti, osamljenosti, kostno-mišičnih obolenjih, nezgodah in splošnem nezadovoljstvu z delom in osebnim življenjem. Za razliko od redno zaposlenih delavcev so le stežka deležni usposabljanja in strokovnega nasveta za varno delo.
4. Pomembna psiho-socialna dejavnika tveganja sta negotovost zaposlitve in dohodka, saj platformni delavci praviloma nimajo pogajalske moči nad tem, koliko lahko delajo in zaslužijo.

Sindikati po vsej Evropi delujejo za varnost in zdravje pri platformnem delu. Kolektivne pogodbe so se izkazale učinkovite za zagotavljanje osebne varovalne opreme za platformne delavce. Na klepetalnih forumih in družbenih medijih platformni delavci neformalno izmenjujejo informacije in nasvete za previdnostne ukrepe pri posameznih nalogah. Platforme se zato začenjajo zavedati svoje odgovornosti do njihove varnosti in zdravja pri delu. Tako so npr. platforme Glovo, Lyft, DoorDash, Uber, Waymo in Amazon Flex v delovanje svojih aplikacij in tehnologij vključile številne vidike varnosti in zdravja pri delu, kar je dokaz, da je to možno.

E-novica ZSSS št. 9/2024 (12. 2. 2024): Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

Obveščamo vas, da se je danes, 12. 2. 2024 v Sloveniji začelo anketiranje v okviru Evropske raziskave delovnih pogojev (EWCS, 2024), ki bo zajelo naključno izbranih 1.300 slovenskih zaposlenih in samozaposlenih.

EWCS je raziskava, ki jo od leta 1990 dalje vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).

Več o EWCS v slovenščini na tej povezavi

Gre za pomembno raziskavo, s katero si Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) prizadeva zajeti celovito sliko delovnih pogojev v 35 evropskih državah. Vprašanja se nanašajo na zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, izobraževanje in usposabljanje, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja, varnost in zdravje pri delu, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost, zdravje in dobro počutje.

Evropska raziskava delovnih pogojev (EWCS, 2024) je izjemnega pomena tudi za Slovenijo, saj na nacionalni ravni nimamo podobne raziskave. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato naročilo in plačalo povečanje vzorca, na katerem se bo izvajalo anketiranje za potrebe evropske raziskave, da bi tako oblikovalcem politik, raziskovalcem in socialnim partnerjem zagotovilo bolj kvalitetne podatke. Ker se tekom let povsod, tudi v Sloveniji, stopnja odgovorov zmanjšuje, je Eurofound zaprosil ministrstvo, če bi lahko javnost obvestili o pomembnosti sodelovanja v anketiranju, da bi na ta način prispevali k solidnemu odzivu naključnih anketirancev. Na portalu Varnost in zdravje pri delu je objavljena kratka informacija, o tej pomembni raziskavi.

Tudi v ZSSS menimo, da bo prav, da se odzovete in v anketi sodelujete, če boste eden od naključno izbranih Slovencev. EWCS je namreč res pomemben vir statistike na področju varnosti in zdravja pri delu!

E-novica ZSSS št. 8/2024 (9. 2. 2024): Nova Priloga III Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

V Uradnem listu št. 12/2024 z dne 9. 2. 2024 je bil objavljen Pravilnik o spremembi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. V novi prilogi III so seznami bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi: bakterije in podobni organizmi, virusi, dejavniki prionskih bolezni, zajedavci in glive. Naveden je toksični in alergogeni potencial teh dejavnikov. Seznam temelji na vplivu teh dejavnikov na zdrave delavce. Posebni učinki na tiste, na katerih občutljivost lahko zaradi različnih razlogov vpliva predhodna bolezen, zdravljenje, zmanjšana odpornost, nosečnost ali dojenje, niso posebej upoštevani. Dodatno tveganje za take delavce je potrebno oceniti v okviru ocene tveganja, ki jo mora izdelati delodajalec. Pri nekaterih industrijskih procesih, laboratorijskem delu ali delu z živalmi, kjer prihaja do namernega ali nenamernega stika z biološkimi dejavniki iz 3. ali 4. skupine, morajo biti vsi morebiti sprejeti varnostni ukrepi v skladu s 16. členom tega pravilnika. Seznam razvrščenih bioloških dejavnikov je izdelan na osnovi znanstvenih spoznanj, ki so veljala v času nastajanja pravilnika.

Na seznamu je tudi posebej navedeno, če je možno, da biološki dejavniki povzročajo alergogene ali toksične reakcije, če je na voljo učinkovito cepivo ali če je priporočljivo hraniti seznam izpostavljenih delavcev najmanj 10 let. To je prikazano z naslednjimi črkami:

A: Možni alergogeni učinki.
D: Seznam delavcev, izpostavljenih temu biološkemu dejavniku, je treba hraniti najmanj 10 let po zadnji znani izpostavljenosti.
T: Proizvaja toksin (strup).
V: Na voljo je učinkovito cepivo, ki je registrirano v EU

Glej novo prilogo III na tej povezavi

Glej tudi: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (pisrs.si)

E-novica ZSSS št. 7/2024 (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu

Posredujemo vam pisno pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z dne 23. 1. 2024, ki ga je pridobila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), o zakonitem postopku sprejemanja delodajalčevih splošnih aktov v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kadar je pri delodajalcu organiziran sindikat.

MDDSZ med drugim pojasnjuje, da so akti s področja varnosti in zdravja pri delu organizacijske narave, v katerih delodajalec ureja obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Drugi akti organizacijske narave so še organizacijski predpisi ter navodila za za izvajanje delovnih in poslovnih postopkov. V njih sme delodajalec urejati zgolj način izvrševanja obveznosti, ne sme pa urejati dodatnih pravic in obveznosti posamičnega delavca. Tako so npr. v  splošnem aktu o sistematizaciji delovnih mest določeni pogoji za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu delavcev. Predloge organizacijskih aktov mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če je sindikat posredoval mnenje v tem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.

Glej pisno pojasnilo MDDSZ na tej povezavi

K pisnemu pojasnilu MDDSZ dodajamo, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) seveda dodatno določa, da mora delodajalec kot svoj obvezni splošni organizacijski akt v pisni obliki izdelati in sprejeti listino izjava o varnosti z oceno tveganja ter da se mora o njenem predlogu pred sprejemom posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki in da je zapisnik o posvetovanju obvezna priloga ocene tveganja. Po sprejemu jo mora delodajalec posredovati predstavnikom delavcev in pri njem organiziranemu sindikatu. Če teh ni, je dovolj, če jo delodajalec javno objavi na svoj običajen način.

Nauk zgornjih pojasnil je, da delavcem koristi, če si organizirajo sindikat, saj jim ta omogoča aktivno vlogo pri nastajanju vseh delodajalčevih splošnih aktov. Na primer po ZDR-1 je zanje tudi bistveno ugodnejši postopek sprejemanja tistih delodajalčevih splošnih aktov, ki niso organizacijski akt, ampak urejajo posamezne pravice in obveznosti delavca na področju plač, nadomestil, povračilo stroškov v zvezi z delom, druga plačila, delovni čas in letni dopust. Če je namreč sindikat organiziran, se tovrstne pravice po pogajanju s sindikatom ugodneje kot po zakonu določi v podjetniški kolektivni pogodbi.

E-novica ZSSS št. 6/2024 (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

Ob 4. februarju 2024, svetovnem dnevu boja proti raku, nas platforma Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes) opozarja: »Zaradi izpostavljenosti dejavnikom, ki povzročajo raka na delovnem mestu, vsako leto umre 100.000 evropskih delavcev. Za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo nevarnim snovem je treba ukrepati po načelu STOP.«

Za več informacij obiščite www.roadmaponcarcinogens.eu !

Letak STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu, v angleščini

E-novica ZSSS št. 5/2024 (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah

Kje poiskati zanesljive informacije o kemikalijah, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu? Obveščamo vas, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) januarja 2024 lansirala svojo novo javno zbirko podatkov o kemikalijah ECHA CHEM, ki bo postopoma nadomestila vse njene dosedanje zbirke.

Sprva vključuje zgolj podatke, ki so jih podjetja predložila v svojih registracijah v skladu z uredbo REACH. V prihodnjih letih bo agencija ECHA podatke, ki jih bo dala na voljo javnosti, postopoma prenesla z njihove sedanje lokacije (Iskanje kemikalij) v zbirko ECHA CHEM.

Med prehodom bodo uporabniki morda morali uporabljati tako ECHA CHEM kot prejšnjo platformo. V podporo pri tem prehodu bodo na spletni strani zbirali praktične informacije o postopnem prenosu na ECHA CHEM. Tu boste našli najnovejše informacije o preteklih in prihodnjih izdajah ECHA CHEM, različne vrste podporne dokumentacije, kot so spletni seminarji in vprašanja in odgovore, pa tudi preprost priročnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje lahko najdete informacije, ki jih iščete.

Glej: https://chem.echa.europa.eu/

Predstavitveni video za ECHA CHEM na tej povezavi, v angleščini

E-novica ZSSS št. 3/2024 (12. 1. 2024): Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo

Slika: Prebivalci Slovenije po spolu in starosti, SURS 2022

Obveščamo vas o sporočilih Ankete o upokojevanju, ki je, kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 40/2023, oktobra 2023 potekala na svetovnem spletu. Tudi z njo se je namreč ZSSS posvetovala s sindikalnim članstvom, kakšna naj bo pokojninska reforma, če naj bo pravična do delavcev. Na anketo je odgovorilo kar 2.935 delavcev in upokojencev. Rezultati ankete so bili  12. 1. 2023 predstavljeni na okrogli mizi ZSSS z naslovom “Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo”.

Odgovori anketirancev so zanimivi tudi z zornega kota varnosti in zdravja pri delu, saj so pokazali, da ciljev tokrat predlagane pokojninske reforme ne bo mogoče doseči brez promocije poklicnega zdravja. Kot najpogostejši razlog za zgodnje upokojevanje se je namreč pokazalo slabo zdravstveno stanje in posebej mišično-kostna obolenja zaradi fizičnega dela. V tej luči se v prihodnjih desetletjih tudi novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, katerega cilj je preprečevanje mišično-kostnih obolenj,  kaže kot ključen sistemski ukrep za ohranjanje poklicnega zdravja v celotni delovni dobi in s tem za finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Odgovori na anketo pa so tudi pokazali, da se delovna zmožnost spreminja že zaradi samega staranja. Udeleženci ankete namreč poročajo, da s starostjo upada mišična moč, narašča utrujenost ter se slabšata vid in sluh. O kronični bolezni v povprečju poroča 24 % moških in 28 % žensk, odstotek pa se veča s starostjo.  Delovna aktivnost v višjih starostih naj bi bila glede na odgovore anketiranih zato bolj sprejemljiva, če bi po določeni starosti delavce ustrezno razbremenili npr. s krajšim delovnikom ali z znižanjem delovnih obremenitev oziroma norm. Anketiranci torej pravzaprav s tem omenjajo enake sistemske ukrepe, kakršne že dolgo poznajo v državah, ki nam jih naša vlada navaja kot zgled visoke delovne aktivnosti po 60. letu starosti. Slednja pa naj bi bila po izhodiščih za letošnjo pokojninsko reformo ključ finančne vzdržnosti javne pokojninske blagajne v naslednjih desetletjih.

Posnetek okrogle mize najdete med novicami na spletni strani ZSSS.

Glej več na:

• Sporočila ankete ZSSS o upokojevanju v Sloveniji, oktober 2023
• posnetek okrogle mize 12. 1. 2024
• Osnutek izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, povzetek, MDDSZ, 11. 7. 2023

E-novica ZSSS št. 2/2024 (4. 1. 2024): Sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu

Posredujemo vam vabilo na znanstveno konferenco “Obvladujmo spremljevalce sodobnega časa: sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu”, ki bo 31. januarja 2024 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, dvorana Grandis.

Organizatorji konference so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravstvena fakulteta UL, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege.

Na konferenci bo govora o:

• o strategijah za zmanjševanje časa sedenja in mišičnega neudobja,
• kako oblikovati sedeče delovno mesto,
• kako izvesti aktivni odmor,
• kako si lahko pomagamo takrat, ko se sedenju ne moremo izogniti,
• kaj motivira ljudi, da nadaljujejo z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev,
• o psihološki varnosti,
• kako živeti in delati s kronično bolečino,
• kateri so znanstveni dokazi o učinkih telesne vadbe pri ljudeh s kronično bolečino,
• o dejavnikih, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju zmožnosti za delo in
• predstavili konkreten primer procesa zaposlitvene rehabilitacije pri dolgotrajno brezposelnem starejšem delavcu s kronično bolečino.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 24. 1. 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://www.1ka.si/konferencaVZD2024.

 Več informacij najdete na tej povezavi.

Dodatno:

Dokončni program konference