Karcinogeni / mutageni / teratogeni

Karcinogeni /mutageni / teratogeni

 

 

 

 

 

 

Tony Musu, samostojni raziskovalec  Evropskega sindikalnega inštituta ETUI – s svojim znanjem o nevarnih kemikalijah pomaga graditi stališča evropskih sindikatov in med njimi tudi ZSSS v zvezi z nevarnimi snovmi. Njegovo delo neposredno učinkuje na nastajanje evropske zakonodaje. 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Informativni listi o 18 karcinogenih

Stavki o nevarnosti 

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Kampanja ETUC: STOP poklicnemu raku

Kampanja VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Nevarna zdravila v zdravstvu

 

______________________________________________________________

Karcinogene, ki povzročajo raka, delimo na fizikalne (npr. UV sevanje sončnih žarkov in rentgenski žarki), kemične (npr. aflatoksine, heterociklične aromatske amine, benzopirene, N-nitrozamine, katrane in akrilamid) in biološke (npr. virus hepatitisa B, virus Epstein-Barr, HTLV-1 in HIV) dejavnike. Rakotvorni so lahko tudi industrijski procesi (npr. abrazivni prah med vrtanjem, hlapi pri varjenju ali dizel motorjih). Vsaka država v nacionalnih predpisih določi seznam karcinogenov in mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti delavcev na delovnem mestu, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Ti seznami pa praviloma ne določajo vseh karcinogenov, ki jih je na podlagi znanstvenih dognanj Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razdelila na štiri skupine:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 113).

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka  (na seznamu jih je 66).

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 285).

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni razvrstljiva kot rakotvorna za človeka (na seznamu jih je 505).

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka (na seznamu je 1).

 

Mutagen: Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

Teratogen: Je vsak dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

 

POZOR: Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

_______________________________________________________________

Piktogram, ki na etiketi kemikalije opozarja na karcinogen, mutagen ali teratogen:

_______________________________________________________________

Stavki o nevarnosti na varnostnem listu, ki opozarjajo na karcinogen:

H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

Obveznosti delodajalca:

Glej Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu


Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Kampanja ETUC in ZSSS STOP POKLICNEMU RAKU

Kampanja “Ne izgubljajmo časa”  o smrtonosnosti vdihljivega kristalnega kremena

Kampanja “Ne  izgubljajmo časa” o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev 

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

Evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Video za ozaveščanje: Napo in skriti ubijalci, EU OSHA


Kremenov prah

6/2025 e-novica ZSSS (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Avstralski kamnosek, ki je leta 2019 enako kot njegov brat umrl zaradi silikoze – iz avstralske kampanje STOPKILLERSTONE.COM.AU, katere namen je prepoved v Avstraliji umetnega kamna, popularnega za pulte v kuhinjah. Avstralska kampanja opozarja na super droben prah, ki lebdi v zraku po cele tedne in ga delavci vdihujejo. Je bolj nevaren od naravnega kremena. Delavci obolevajo zaradi silikoze bistveno mlajši (že kmalu po 30. letu starosti). Bolezen je neozdravljiva, edina možna pomoč je transplantacija pljuč. Tudi sindikati iz ZDA in EU poročajo o skokovitem porastu silikoze povsod, kjer se uporablja umetni kamen.

Avstralski video o smrtonosnosti silikoze

 

 


Azbest

Glej tudi: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Azbest, katerega proizvodnja in uporaba je prepovedana od sredine 1990-tih let, zaradi dolge latentne dobe še vedno povzroča največ umiranja zaradi poklicnih bolezni. Azbest pa je vgrajen tudi v številne objekte in se lahko sprošča pri prenovah ter še vedno ogroža ljudi.

Glej:

Praktični priročnik v zvezi z azbestom pri delu

Učinki azbesta na zdravje delavci

Vpliv azbesta na zdravje inspektorji

 Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu  i

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

https://www.gov.si/teme/azbest/http://www.mddsz.gov.si/

http://www.cilizadelo.si/si/search/?q=azbesthttp://www.cilizadelo.si

http://www.epa.gov/asbestos/

http://www.hse.gov.uk/asbestos/

Varno delo z azbestom za krovce

___________________________________________________________

Publikacije Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI):

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Rakotvorne snovi, za katere bi morale veljati zavezujoče omejitve izpostavljenosti delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Seznam nevarnih zdravil (HMP) ETUI, ki vključuje citotoksične snovi in temelji na sistemu razvrščanja rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi v skladu z uredbo EU o sistemu razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij,  Ian Lindsley in Tony Musu, v angleščini, 2022

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, ZSSS in ETUI, v slovenščini

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ, ZSSS in ETUI, v slovenščini

 

 

 

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

Predstavitev publikacije ETUI o nevarnih zdravilih iz leta 2022: 

Delavci, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom ali nevarnim zdravilom, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v smislu nedavno sprejete direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (CMRD – Direktiva (EU) 2022/431), morajo biti s strani delodajalcev deležni posebnega usposabljanja, da bi preprečili tveganje škodljivih učinkov na njihovo zdravje.

Da bi delodajalcem pomagala izpolniti njihove obveznosti, mora Evropska komisija do konca leta 2022 objaviti evropske smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili pri delu, vključno s citotoksičnimi snovmi, najpozneje do 5. aprila 2025 pa mora pripraviti opredelitev in oblikovati okvirni seznam nevarnih zdravil, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Cilj tega poročila ETUI in vključenega seznama je ugotoviti, katera nevarna zdravila spadajo na zakonodajno področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih ali snoveh strupenih za razmnoževanje v Evropi, tako da bodo uporabniki evropskih smernic iz leta 2022 vedeli, za katera nevarna zdravila sploh veljajo, in sicer precej pred okvirnim seznamom Komisije, ki bo objavljen šele enkrat do leta 2025.

POJASNILO: Revizija direktive EU 2022/431 – 9. marca 2022 – od delodajalcev zahteva, da vse zaposlene, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, obveščajo in usposabljajo o preprečevanju zdravstvenih tveganj, kadar jih proizvajajo, prevažajo, pripravljajo v tovarnah in lekarnah, injicirajo bolnikom, čistijo njihove ostanke in zagotavljajo njihovo varno odstranjevanje. V Evropi je skupno prizadetih skoraj 13 milijonov delavcev, od tega 7,3 milijona medicinskih sester! “Cilj boja, ki ga že več let vodimo na evropski ravni za vključitev nevarnih zdravil v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali za razmnoževanje strupenim snovem, je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o tveganjih za nastanek z delom povezanih rakov, pa tudi uskladiti in okrepiti njihovo preprečevanje,” pojasnjuje Tony Musu. 

Vpliv reprotoksičnih snovi: Poklicna izpostavljenost tem nevarnim zdravilom lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot so težave z dihanjem, izpadanje las, izguba okusa ali različne vrste okužb.

Direktiva prvič vključuje tudi tveganja za reproduktivno zdravje. Izpostavljenost tem tako imenovanim reprotoksičnim snovem na delovnem mestu, katerih posledice so kratkoročno nevidne, lahko sčasoma povzroči tragedijo. Takšne posledice vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, erektilno disfunkcijo, motnje menstrualnega cikla ali cikla jajčnikov, splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali rojstvo otrok z nizko porodno težo, prirojene malformacije in celo motnje v razvoju otrok.


Varno ravnanje z rakotvornimi nevarnimi snovmi

Podatkovna zbirka najboljših praks GDA je bila razvita v okviru delovnega programa „Varno ravnanje z rakotvornimi nevarnimi snovmi“ skupne nemške strategije zdravja in varnosti pri delu (GDA).

V podatkovni zbirki so zbrani in na voljo primeri najboljše prakse iz podjetij, praktični pripomočki in merilni programi. Pregledno urejena in filtrirna podatkovna zbirka uporabnikom omogoča iskanje pomoči pri ravnanju z rakotvornimi nevarnimi snovmi, npr. po panogi, poklicu ali snovi, in uporabo za lastno podjetje.

V nemščini: gda-gefahrstoff-bestpractice.ifa.dguv.de


EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini


Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006


E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku


 

 

 

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Trpinčenje / šikaniranje / izživljanje / mobing

Napad na človeško dostojanstvo! 

Glej tudi 

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Vzorci aktov delodajalca

Sodna praksa


Trpinčenje/šikaniranje/izživljanje na delovnem mestu ali s tujko mobing (angleško mobbing)  je neetična, ponižujoča in sovražna komunikacija med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko ena oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje se mora vedenje pojavljati daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) v pogostih intervalih (tedensko).

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.


Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.


Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

 

POZOR:

Delodajalec mora vse zaposlene na pri njem običajen način seznaniti s svojo ničelno toleranco do vseh vrst nasilja in vodje usposobiti, da ga prepoznajo. Zaposleni morajo biti seznanjeni s postopkom vlaganja pritožb zaradi domnevnega trpinčenja.

Tudi lažnih prijav trpinčenja iz maščevanja se ne sme tolerirati!


Nasveti žrtvam trpinčenja:

V Sloveniji se je že vzpostavila sodna praksa v zvezi s tožbami delavca proti delodajalcu, ki ga ni zaščitil pred trpinčenjem. Ni pa bila vsaka tožba uspešna. Sodišče pri razsojanju upošteva prepričljivost obtožb.

Domnevna žrtev trpinčenja mora zato svojo tožbo predhodno ustrezno pripraviti. Piše naj dnevnik vseh dogodkov trpinčenja (datum, priče, kaj se je zgodilo, materialni dokazi, kot so zapisniki, dokumenti ipd.). Svojega pričevanja naj med sojenjem ne spreminja, ker bi to zmanjšalo kredibilnost navedb.

POMEMBNO:

Odpoved delovnega razmerja, ki je korektno izpeljana v skladu z ZDR-1, ni trpinčenje, pa če je še tako bridka.  Enkraten konflikt na delovnem mestu še ni mogoče označiti za trpinčenje. O trpinčenju govorimo, kadar ravnanje izvajalca trpinčenja znova in znova krši dostojanstvo žrtve. Torej, ko ne gre več za vsebino dela ampak za osebne napade na žrtvino dostojanstvo (obrekovanje in pripisovanje slabih lastnosti, žaljivke, psovke, poniževanje, zastraševanje ipd.). 

Najpogosteje je slaba organizacija dela pravi vzrok za konflikte, ki prerastejo v trpinčenje. Prihaja na primer do težav v delovnem procesu najpogosteje zaradi slabo definiranih pričakovanih delovnih rezultatov in slabo definiranih delovnih pooblastil. Namesto, da bi razrešili problem v organizaciji dela, si sodelavci izberejo grešnega kozla, ki naj bi bil kriv za vse probleme v delovnem procesu. Začnejo ga kriviti in se nanj znašati. Žrtev sprva sploh ne razume, kaj je sprožilo ravnanje sodelavcev. 

Pogosto začne žrtev pozno opozarjati na svojo stisko, ko je izvajalcu trpinčenja že uspelo sodelavce in vodstvo prepričati, da gre za sporno osebo, ki je baje delomrznež, nesposobnež, konfliktna oseba ipd. Žrtev se pogosto znajde osamljena in brez zaveznikov. Vsako njeno obrambno ravnanje se začenja tolmačiti kot dokaz, da gre res za konfliktno osebo. Žrtev se znajde v začaranem krogu. Potrebno je razumevanje njenega položaja in brez odlašanja nepristranski postopek reševanja njene pritožbe. Najbolje s strani licenciranega mediatorja.

Trpinčenje na delovnem mestu se ne sme tolerirati. Ljudje namreč umirajo. Nekatere raziskave v tujini so nakazale, da je do 40 % samomorov posledica trpinčenja na delovnem mestu.

Delavski zaupnik naj delodajalcu svetuje mediacijo kot najprimernejši način za obravnavanje pritožb o trpinčenju na delovnem mestu. Mediatorje licencira Društvo mediatorjev Slovenije


 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 

 


Mediacija:

Mediacija je reševanje konfliktov po mirni poti in izven sodnega postopka. Njena prednost je, da daje hitrejše rezultate kot sodni postopek in ker, če je izvedena strokovno, omogoča normalizacijo delovnih odnosov. Večina ljudi si želi prav normalizacije, da jim ne bi bilo treba menjati službe. Smiselna je zlasti, kadar do konfliktov prihaja zaradi ozkih grl v organizaciji dela. Rezultat uspešne mediacije je lahko dogovor o novih rešitvah organizacije dela, ki odpravi razlog za konflikte.

Priporoča se, da mediacijo izvede licenciran zunanji mediator, ki zagotavlja nepristranskost tako do domnevne žrtve kot do domnevnega izvajalca trpinčenja.

 

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, priročnik ZSSS, 2008-2009

 

 


Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 


Tematska številka Delavske enotnosti:

 

 

 

 

 

 

Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2022

 


Raziskave EUROFOUND:

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

Ustrahovanje, nadlegovanje in spletno ustrahovanje na delovnem mestu:  Ali predpisi in politike ustrezajo svojemu namenu?, poročilo, EUROFOUND 2024, v angleščini

 


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) – Prijavitelj/ica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.


Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU


E-novice ZSS:

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

 

Mikroklima

Mikroklima

 

 

 

 

Meritve toplotnega ugodja na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo na prostem

Delo na mrazu

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

 

Mikroklima je ključni dejavnik udobja na delovnem mestu. Kadar so temperatura, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka v mejah zahtev in v pravem razmerju glede na delo (napor), ki ga posameznik opravlja, govorimo o toplotnem udobju. Ob odstopanju govorimo o hladnih oziroma vročih razmerah ali prepihu. Delodajalec je dolžan poskrbeti, da so toplotne razmere v delovnem okolju prilagojene telesnim potrebam delavcev glede na naravo dela ter fizične obremenitve. Izjema so delovna mesta v hladnih in vročih okoljih. S toplotnim neudobjem se pogosto srečujejo delavci v gradbeništvu, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, livarstvu, živilskopredelovalni industriji, kmetijstvu, gumarski industriji, komunali, poklicni vozniki ipd.

Do preobremenjenosti oziroma do neugodja lahko privedejo visoke temperature nad 28 °C, nizke temperature, prepih, zelo suh ali vlažen zrak ali npr. nedelujoče oziroma nevzdrževane klimatske naprave. Toplotne razmere v prostoru je treba urediti za udobje delavcev. Če delo poteka na prostem, pa je pomembna pravilna izbira delovne obleke ter pravilno organiziranje dela, upoštevajoč toplotne razmere.

Temperatura v zaprtih delovnih prostorih: Kjer se opravlja mentalno in lažje fizično delo, je primerna temperatura delovnega okolja med 23 in 26 °C poleti in med 20 in 24 °C pozimi. Temperatura zraka ne sme presegati 28 °C. Izjema so le vroči delovni prostori, ob katerih pa mora biti poskrbljeno za hladnejše pomožne prostore, hodnike in stopnišča, kjer temperatura ni višja od 20 °C, kamor se delavec lahko po potrebi umakne.

Tolmačenje MDDSZ:

Kaj je vroči delovni prostor,  2017

Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017

Temperatura in delo na prostem: Delodajalec mora delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnih delovnih mestih, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Zahteve za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Na gradbišču je treba zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.


Prezračevanje in klimatske naprave:

Negativen vpliv na zdravje ima vsekakor tudi onesnažen zrak. Povzroča glavobole, suhe oči in grlo, utrujenost, kožne izpuščaje, razdražljivost ipd. Dolžnost delodajalca je, da poskrbi za svež zrak v delovnem okolju. To doseže s prezračevanjem z dovodom svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavca pri delu.

Ločimo dve vrsti prezračevanja:

  • naravno – preko okenskih ali drugih odprtin, vendar delavci pri tem ne smejo biti izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje ter prehlade in vnetja;
  • umetno – s pomočjo prezračevalnih oziroma klimatskih naprav. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj je naravno prezračevanje ter kje sme oziroma ne sme biti načrtovano.

Umetno prezračevanje zahteva redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih oziroma klimatskih naprav, kar znatno vpliva na zdravje delavcev. Pravilnik posebej navaja zahteve za zrak, pomešan z inertnim prahom/prahom trdega lesa/ rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi, ki se vrača nazaj v delovni prostor.


Relativna vlažnost:

Relativna vlažnost dovedenega zraka s prezračevalno oziroma klimatsko napravo mora biti odvisna od njegove temperature in ne sme presegati teh vrednosti:

  • 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 %!


Merjenje mikroklime:

Mikroklimo praviloma merimo v poletnem in zimskem letnem času. Gostota meritev preko dneva je odvisna od delovnega procesa in števila delovnih izmen. Na klimatsko variabilnih delovnih mestih jo je treba meriti bodisi kontinuirano, bodisi v kratkih razmikih. Za počutje človeka je pomembno še merjenje relativne vlage, toplotnega sevanja in hitrosti gibanja zraka.

Pomni:

    • Toplotno udobje se izračuna z indeksom toplotnega udobja. Klimatsko udobje se definira kot stanje, ki se ne zazna niti kot hladno, niti kot vroče, v katerem je gibanje zraka prijetno in ga ne občutimo, ko zrak ni niti suh, niti vlažen in ko nošenje obleke ne čutimo kot breme.
    • Za nepravilno rabo klimatskih naprav zaradi prevelike temperaturne razlike med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom so še posebno občutljive nosečnice in starejši delavci.
    • Visoke temperature znatno vplivajo na ženske, ki se spopadajo z menopavzo. Zato je smiselno upoštevanje te ranljive skupine pri ocenjevanju tveganja.
    • Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali se meritve mikroklime opravljajo v razmerah, v kakršnih delavci dejansko delajo. Pogosto se namreč dogaja, da pred izvajanjem meritev v podjetjih prezračijo delovne prostore, saj tako dosežejo želene vrednosti meritev, ki pa niso realne!
    • Delavski zaupnik naj od delodajalca zahteva sprejem ustreznih ukrepov za zmanjšanje prekoračenih temperatur oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Ocena tveganja in mikroklima:

Ocena tveganja naj glede mikroklime obravnava:

  • ali gre za delo v zaprtem prostoru/delo na prostem/terensko delo/delov hladilnici;
  • podatke o temperaturi na delovnem mestu, relativni vlažnosti, gibanju zraka glede na predpisane mejne vrednosti;
  • indeks PMV udobja (kazalca toplotnega udobja) in kako ga občuti delavec (delavec poda svoje mnenje kot udobje/nelagodje);
  • primernost obleke, obutve in prehrane (kalorična vrednost obroka, topli/ hladni napitki) glede na toplotne razmere ter napor dela;
  • opremljenost/neopremljenost prostorov s klimatskimi napravami;
  • način prezračevanja/izmenjave zraka (naravno ali ventilacijsko);
  • morebitni prepih;
  • ali so pozimi pri delu na prostem na voljo prostori za ogrevanje;
  • enakomernost toplotnih razmer poleti in pozimi;
  • pogostnost pritožb posameznikov;
  • zdravstveno spričevalo o primernosti delavca, ki dela na mrazu/vročini;
  • regulacijo in vzdrževanje grelnega/hladilnega sistema;
  • obravnavo ranljive skupine delavcev.

Vsi ukrepi, tudi začasni, morajo biti opredeljeni v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.


Ukrepi:

Tehnični ukrepi proti visokim / nizkim temperaturam:

  • klimatske naprave in prezračevalne naprave, nižanje vlage v zraku s pomočjo »air conditioninga« in naprav za odstranjevanje vlage (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • sistem nadomeščanja slojev zraka (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • namestitev rolo vrat npr. v mehaničnih delavnicah, skladiščih ipd.;
  • namestitev toplotnih zaves na vhodih.

Začasni organizacijski ukrepi pri temperaturah nad 28 °C:

  • prerazporeditev delovnega časa;
  • krajši delovni čas;
  • pogostejši in daljši odmori;
  • ponudba ustreznih osvežilnih napitkov;
  • zmanjšanje intenzivnosti dela;
  • kot skrajni ukrep tudi prekinitev delovnega procesa.

Osebna varovalna oprema:

Oblačila proti vročini: Varujejo pred toploto, ki jo povzročajo močno sevanje, vroči plini in ogenj (plameni) kot tudi stik z vročimi površinami. Za izdelavo zaščitnih oblek proti vročini se uporabljajo npr. tkanine iz volne, bombaža, posebnih vlaken in usnja. Vpliv toplotnega sevanja se bistveno zmanjša tudi z odbojno gornjo plastjo iz aluminija. Oblačila za delo v livarnah, topilnicah, železarni, pred povišanimi temperaturami, IR-sevanjem in za neposredno zaščito pred odletavajočimi stopljenimi kovinskimi delci ter plamenom so izdelana iz skrbno izbranih, najkvalitetnejših alu-aramidnih materialov, ki so še dodatno impregnirani z ognjevarnim premazom. Delavci, ki delajo na vročini, morajo nositi tudi spodnja oblačila iz bombaža, še boljše pa je, če so ta oblačila iz volne ali posebnih vlaken. Tako se namreč poveča zaščitni učinek in izboljša udobnost nošenja.

Varovalna oblačila proti mrazu se uporabljajo pri temperaturah pod -5 °C. Varujejo pred učinki izjemnega mraza, npr. pri delu v hladilnicah, na prostem pri zelo nizkih temperaturah in pri dejavnostih z malo gibanja na prostem v hladnih letnih obdobjih. V standardu so navedene zahteve za toplotno izolacijo celotnega oblačila, vključno s spodnjim oblačilom, kot tudi za zračnost, odpornost proti prepuščanju vodne pare in za količnik prepuščanja vodne pare. Toplotno izolacijo varovalnih oblačil proti mrazu, ki je bistveno boljša od tiste pri zimskih varovalnih oblačilih, zagotavljajo v glavnem večplastne z vato podložene in prešite tkanine iz naravnih ali umetnih vlaken.

Rokavice za zaščito pred mrazom

Zmogljivostni nivoji so:

  1. odpornost proti konvekcijskemu (prevodnost, prenos) mrazu (0-4)
  2. odpornost proti kontaktnemu (stik) mrazu (0-4)
  3. neprepustnost (penetracija) za vodo

Varovalna oblačila pri slabem vremenu imajo lastnosti varovalnih oblačil pred slabimi vremenskimi vplivi, vetrom in temperaturo okolice, ki je višja od  -5°C. Varovalna oblačila proti slabemu vremenu zaščitijo telo pred vplivi vetra, padavin in talno vlago. Uporabljajo jih delavci v gradbeništvu in pri delih na cestah, v gozdu, nujnih vzdrževalnih delih, delih na ladjah. Priporočamo, da imajo oblačila test o nepremočljivosti. Takšen test za tekstilije je hidrostatični tlačni preskus po standardu, znan je tudi Bundesmannov preskus dežne prhe. Tudi če so tekstilije nepremočljive, pa se slabe točke pokažejo potem, ko iz njih izdelajo dežni plašč in druga oblačila ter izdelke za dež. Pri delovnih oblačilih imajo veliko vlogo mehanske obremenitve, saj so deli oblačil na kolenih, komolcih in ramenih drugače obremenjeni kot npr. na hrbtu. Ko se oblačilo sešije, se šele na testiranjih na njem pokažejo točke, kjer dež premoči! Zato se delajo testi na sešitih, izdelanih oblekah v dežni prhiV kombinaciji s termopodlogo služijo ta oblačila hkrati tudi kot oblačila, ki varujejo pred mrazom do -5 °C. Zelo pomembna lastnost pa je »dihanje« (prenos toplote in vlage) nepremočljivih tekstilij, saj oblačilo ne sme povzročiti pregretja telesa. Delo je torej lahko udobno tudi v dežju, in to toliko bolj, kolikor bolj je proizvajalcu materiala in izdelovalcu varovalnega delovnega oblačila uspelo najti ravnotežje med nepremočljivostjo materiala in prepustnostjo za zrak in vlago.


Nasveti:

  • V delovnih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami, se v vročih poletnih mesecih priporoča, da temperaturno odstopanje v delovnem prostoru ni nižje od 7 °C glede na zunanjo temperaturo.
  • Usposabljanje zaposlenih o:
    • z vročino povezanih zdravstvenih težavah (prepoznava znakov dehidracije, izčrpanosti, omedlelosti, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, vročinske kapi itd.);
    • dejavnikih, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.
  • Izogibanje slanim, sladkim in začinjenim jedem, ki vzpodbujajo žejo, izogibanje kofeinu, ki povzroča dodatno dehidracijo.
  • Izmenjava dela in počitkov v hladnejših prostorih za zmanjševanje vročinskega stresa. Zahtevna dela naj se opravijo v zgodnjih jutranjih urah, ko je temperatura zraka še nizka.
  • Delo v ekstremno vročih razmerah naj se izvaja v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoč
  • Primernost obleke in prehrane glede na temperaturo delovnega okolja ter delovni napor (pri tem je potrebno poudariti individualno prilagojenost obleke glede na delovni napor).
  • Delavski zaupnik mora zastopati delavca, ko ima ta občutek slabega zraka, pa čeprav so koncentracije škodljivih snovi in izmenjava zraka v predpisanih mejah – gre za tako imenovano udobje na delovnem mestu.
  • Vlogo pri reševanju problematike v zvezi s toplotnimi razmerami ima Inšpektorat RS za delo. Ta izvaja inšpekcijske nadzore, obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, med drugim tudi v zvezi s toplotnimi razmerami na delovnem mestu. Inšpektorat RS za delo ima na svoji spletni strani objavljen tudi seznam ukrepov v času visokih temperatur v poletnem času, ki je uporaben tako za delavce kot tudi delodajalce.

Pomni:

  • Če delodajalec ne izvaja ustreznih (predpisanih) ukrepov proti škodljivim toplotnim vplivom na delavčevo zdravje, ga je delavec preko delavskega zaupnika dolžan o tem opozoriti. Če pa delodajalec teh vplivov (delo v izredno vročih/mrzlih pogojih) ni odpravil oziroma če je delavski zaupnik mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezni in s tem na delavca preži neposredna nevarnost za zdravje oziroma življenje, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati posredovanje inšpekcije dela.
  • Pri izbiri in naročanju delovne opreme in/ali obleke je potrebno posebno pozornost nameniti mnenju delavcev, kajti vsak delavec zase najbolje ve, kaj mu je udobno in kaj ne. Neudobna obleka (preohlapna, pretesna, neprimernih materialov, ki povzročajo srbenje, obleka, ki reže) moti delavca in mu preusmerja pozornost z dela, zaradi tega se zmanjša delovna učinkovitost ter poveča tveganje za nezgode.
  • Visoke temperature na delovnih mestih še dodatno bremenijo ženske med 45. – in 55. letom v obdobju menopavze. Potrebno jim je prisluhniti in prilagoditi delovne razmere (predvsem toplotne razmere, delovno obleko ter dostopnost do toaletnih prostorov in mrzle vode), da se bodo na delovnih mestih počutile kar najbolje. Delavski zaupnik naj po posvetu z njimi tovrstne probleme predstavi delodajalcu. Delodajalec je dolžen proučiti predlagane ukrepe in glede njih podati povratno informacijo. Del varnostne kulture v podjetju je tudi pozitiven odnos vodstva do upoštevanja težav delavk v menopavzi. Potrebno je ozaveščanje o problematiki menopavze na delovnem mestu, ki pa ne sme posegati v zasebnost posamezne delavke.

Več na:

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu, 2019

Kampanja Varno delo na soncu

Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield

 


Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 

SIST EN ISO 11612:2015 varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

SIST EN 530:2010 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

SIST EN 511:2006 Rokavice za zaščito pred mrazom

SIST EN ISO 811:2018 Tekstilije – Ugotavljanje neprepustnosti za vodo – Hidrostatično tlačni preskus (ISO 811:2018)

SIST EN 343:2019 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem


E-novice ZSSS:

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

Nanomateriali

Nanomateriali:

 

 

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Nanotehnologija napreduje izjemno hitro. Nanodelci s premerom pod 100 nm se uporabljajo v medicini, diagnostiki bolezni, prenašanju zdravil, genski terapiji. Področja uporabe nanodelcev in nanotehnologije so praktično neskončna. Potencialni učinki izpostavljenosti takim delcem na zdravje človeka so neznani, čeprav se utemeljeno sumi, da imajo lahko stranski biološki učinek na zdravje človeka. Do nehotene izpostavljenosti pri aplikaciji nanodelcev v vlogi prenašalcev zdravil lahko pride pri zdravljenju raka ali pri genski terapiji. Zaradi pomanjkanja znanja je naša etična dolžnost, da se obnašamo po previdnostnem principu. Smiselno je razjasniti toksični učinek nanodelcev zato, da bi lahko zmanjšali njihove toksične učinke na minimum.

Previdnost zaradi izpostavljenosti nanodelcem izhaja iz njihove majhnosti. Ta omogoča gladko prehajanje nanodelca čez pore v celični membrani in skozi t. i. hematoencefalno bariero. Drug pomemben podatek za nanodelce je, da snovi v nanoobliki spremenijo svoje značilnosti. Npr. inertno zlato v običajni obliki, ki ga uporabljamo tudi za zdravljenje, v nanoobliki spremeni lastnosti. Pri iskanju strupenih učinkov nanodelcev na zdravje človeka je posebna pozornost posvečena respiratornemu in kardiovaskularnemu sistemu.

________________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitu ETUI o nanomaterialih

Primeri uporabe nanomaterialov pri delu

Kaj je nano?

So nanomateriali zdravstveno in varnostno tveganje za delavce?

Kako lahko vem, če se nanomateriali uporabljajo na mojem delovnem mestu?

Koraki za preprečevanje izpostavljenosti delavcev nano materialom na delovnem mestu

Delite svoje znanje in izkušnje

Kaj morate vedeti: Strokovni delavec za varnost pri delu, vam mora odgovori na ta vprašanja …

 

 

 

 

 

_____________________________________________________________

Prispevki:

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ: