E-novica ZSSS št. 5/2024 (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah

Kje poiskati zanesljive informacije o kemikalijah, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu? Obveščamo vas, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) januarja 2024 lansirala svojo novo javno zbirko podatkov o kemikalijah ECHA CHEM, ki bo postopoma nadomestila vse njene dosedanje zbirke.

Sprva vključuje zgolj podatke, ki so jih podjetja predložila v svojih registracijah v skladu z uredbo REACH. V prihodnjih letih bo agencija ECHA podatke, ki jih bo dala na voljo javnosti, postopoma prenesla z njihove sedanje lokacije (Iskanje kemikalij) v zbirko ECHA CHEM.

Med prehodom bodo uporabniki morda morali uporabljati tako ECHA CHEM kot prejšnjo platformo. V podporo pri tem prehodu bodo na spletni strani zbirali praktične informacije o postopnem prenosu na ECHA CHEM. Tu boste našli najnovejše informacije o preteklih in prihodnjih izdajah ECHA CHEM, različne vrste podporne dokumentacije, kot so spletni seminarji in vprašanja in odgovore, pa tudi preprost priročnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje lahko najdete informacije, ki jih iščete.

Glej: https://chem.echa.europa.eu/

Predstavitveni video za ECHA CHEM na tej povezavi, v angleščini

E-novica ZSSS št. 3/2024 (12. 1. 2024): Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo

Slika: Prebivalci Slovenije po spolu in starosti, SURS 2022

Obveščamo vas o sporočilih Ankete o upokojevanju, ki je, kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 40/2023, oktobra 2023 potekala na svetovnem spletu. Tudi z njo se je namreč ZSSS posvetovala s sindikalnim članstvom, kakšna naj bo pokojninska reforma, če naj bo pravična do delavcev. Na anketo je odgovorilo kar 2.935 delavcev in upokojencev. Rezultati ankete so bili  12. 1. 2023 predstavljeni na okrogli mizi ZSSS z naslovom “Izzivi in priložnosti za pravično pokojninsko reformo”.

Odgovori anketirancev so zanimivi tudi z zornega kota varnosti in zdravja pri delu, saj so pokazali, da ciljev tokrat predlagane pokojninske reforme ne bo mogoče doseči brez promocije poklicnega zdravja. Kot najpogostejši razlog za zgodnje upokojevanje se je namreč pokazalo slabo zdravstveno stanje in posebej mišično-kostna obolenja zaradi fizičnega dela. V tej luči se v prihodnjih desetletjih tudi novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, katerega cilj je preprečevanje mišično-kostnih obolenj,  kaže kot ključen sistemski ukrep za ohranjanje poklicnega zdravja v celotni delovni dobi in s tem za finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Odgovori na anketo pa so tudi pokazali, da se delovna zmožnost spreminja že zaradi samega staranja. Udeleženci ankete namreč poročajo, da s starostjo upada mišična moč, narašča utrujenost ter se slabšata vid in sluh. O kronični bolezni v povprečju poroča 24 % moških in 28 % žensk, odstotek pa se veča s starostjo.  Delovna aktivnost v višjih starostih naj bi bila glede na odgovore anketiranih zato bolj sprejemljiva, če bi po določeni starosti delavce ustrezno razbremenili npr. s krajšim delovnikom ali z znižanjem delovnih obremenitev oziroma norm. Anketiranci torej pravzaprav s tem omenjajo enake sistemske ukrepe, kakršne že dolgo poznajo v državah, ki nam jih naša vlada navaja kot zgled visoke delovne aktivnosti po 60. letu starosti. Slednja pa naj bi bila po izhodiščih za letošnjo pokojninsko reformo ključ finančne vzdržnosti javne pokojninske blagajne v naslednjih desetletjih.

Posnetek okrogle mize najdete med novicami na spletni strani ZSSS.

Glej več na:

• Sporočila ankete ZSSS o upokojevanju v Sloveniji, oktober 2023
• posnetek okrogle mize 12. 1. 2024
• Osnutek izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, povzetek, MDDSZ, 11. 7. 2023

E-novica ZSSS št. 2/2024 (4. 1. 2024): Sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu

Posredujemo vam vabilo na znanstveno konferenco “Obvladujmo spremljevalce sodobnega časa: sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu”, ki bo 31. januarja 2024 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, dvorana Grandis.

Organizatorji konference so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravstvena fakulteta UL, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege.

Na konferenci bo govora o:

• o strategijah za zmanjševanje časa sedenja in mišičnega neudobja,
• kako oblikovati sedeče delovno mesto,
• kako izvesti aktivni odmor,
• kako si lahko pomagamo takrat, ko se sedenju ne moremo izogniti,
• kaj motivira ljudi, da nadaljujejo z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev,
• o psihološki varnosti,
• kako živeti in delati s kronično bolečino,
• kateri so znanstveni dokazi o učinkih telesne vadbe pri ljudeh s kronično bolečino,
• o dejavnikih, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju zmožnosti za delo in
• predstavili konkreten primer procesa zaposlitvene rehabilitacije pri dolgotrajno brezposelnem starejšem delavcu s kronično bolečino.

Kotizacije ni, udeležba je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 24. 1. 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://www.1ka.si/konferencaVZD2024.

 Več informacij najdete na tej povezavi.

Dodatno:

Dokončni program konference

E-novica ZSSS št. 1/2024 (3. 1. 2024): Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

Obveščamo vas, da so bile 27. 12. 2023 na na osrednjem državnem portalu v skladu s 6. členom novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen objavljene Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov.

Pobuda za novi pravilnik je bila kampanja ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“.

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 32/2023, je bil novi pravilnik 2. 8. 2023 objavljen v Uradnem listu RS št. 84/2023. Začel je veljati 17. 8. 2023, uporabljati pa se ga bo začelo 1. avgusta 2024 oziroma okroglo leto kasneje. Enoletno prehodno obdobje je namenjeno usposabljanju strokovnih služb delodajalcev o številnih novostih, ki jih pravilnik prinaša. Pričakuje se, da novi pravilnik  prinaša učinkovitejšo preventivo mišično-kostnih obolenj na slovenskih delovnih mestih, saj temelji na nemški metodi iz leta 2019, ki se je v kratkih štirih letih baje že uveljavila v večini EU.

Konec leta 2023 objavljene praktične smernice so zadnji še manjkajoči element novega pravilnika. Pripravil jih je Janez Fabijan iz Zbornice varnosti in zdravja pri delu na podlagi tesnega sodelovanja z nemškim Zveznim inštitutom za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BAuA).

Pričakuje se, da bo v prehodnem obdobju do 1. avgusta 2024 večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in posledično na novo določila preventivne ukrepe. Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu zato priporočamo, da se seznanijo s smernicami in torej s pravilno izvedbo novega pravilnika.

Povezava do praktičnih smernic: https://www.gov.si/novice/2023-12-27-prakticne-smernice-za-ocenjevanje-tveganj-telesnih-obremenitev-po-metodah-kljucnih-kazalnikov/

Dodatno:

Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

E-novica ZSSS št. 51/2023 (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

S spletne strani Evropskega parlamenta

Umetna inteligenca, ki prodira na naša delovna mesta, prinaša nove priložnosti – a tudi nova tveganja, je leta 2020 opozoril sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji. Evropska komisija je aprila 2021 predlagala v sprejem predpis EU o umetni inteligenci (AI Act). Obveščamo vas, da so o tem predlogu pogajalci Evropskega parlamenta in držav, zastopanih v Svetu EU, po treh dneh intenzivnih pogajanj 8. 12. 2023 zvečer dosegli dogovor, ki vsebuje pravila za uporabo umetne inteligence v EU. Doseženi dogovor pogajalcev bosta še morala potrditi tako Evropski parlament kot Svet EU.

S spletne strani Evropskega parlamenta: Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost. Umetna inteligenca omogoča tehničnim sistemom, da zaznavajo okolje, obdelajo, kar zaznajo, in rešijo problem, pri čemer ravnajo v skladu z določenim ciljem. Računalnik sprejema podatke, ki so predhodno pripravljeni, ali pa jih zbere sam s senzorji, denimo kamero, jih obdela in se odzove. Sistemi, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, lahko na podlagi analize učinkov svojih predhodnih dejanj do določene mere samostojno prilagajajo svoje vedenje. Kot umetno inteligenco štejemo programsko opremo (virtualni asistenti, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obrazov) in “utelešeno” umetno inteligenco (roboti, avtonomna vozila – samovozeči avtomobili, droni, internet stvari). 

Evropski socialni partnerji so se leta 2020 zavzeli za načelo, da je treba na delovnem mestu  zagotoviti nadzor ljudi nad stroji in umetno inteligenco ter takšno uporabo robotike in aplikacij umetne inteligence, ki upošteva in se drži varovalk za varnost in varovanje. Glej e-novico ZSSS 33/2022!

Varna uporaba umetne inteligence na delovnih mestih bo junija 2025 tudi tema evropske kampanje 2023-2025 Varno in zdravo delo v digitalni dobi.  

Šlo bo za prvo tovrstno zakonodajo na svetu, katere namen je zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vrednot ter obenem spodbujati vlaganje in inovacije na tem področju. Dogovor prinaša varovala za uporabo umetne inteligence na območju EU. Večje kot je tveganje za pravice ali zdravje posameznika, več naj bi bilo obveznosti. Dogovor predvideva, da morajo biti temeljni modeli, kot sta jezikovni model ChatGPT in modeli za splošne namene GPAI, v skladu z obvezo o preglednosti, še preden pridejo na trg. Prepoveduje kognitivno vedenjsko manipulacijo, zbiranje fotografij obrazov z interneta ali s posnetkov nadzornih kamer, sistem družbenega ocenjevanja in biometrične kategorizacije z namenom ugotavljanja političnih, verskih in drugih prepričanj, spolne usmerjenosti in rase.

Izjava Evropske komisije: Komisija pozdravlja politični dogovor o Aktu o umetni inteligenci, v angleščini, 9. 12. 2023, na tej povezavi

O stališčih Evropskega parlamenta, kako je treba s predpisi EU urediti umetno inteligenco, 2022, v slovenščini, na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, v slovenščini, junij 2020

Digitalizacija dela, spletna stran ZSSSzaupnikVZD

Dodatno:

Strokovna javnost načeloma naklonjena aktu o umetni inteligenci, 26. 1. 2024

Svet EU potrdil akt o umetni inteligenci, 2. 2. 2024

E-novica ZSSS št. 50/2023 (8. 12. 2023): Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

Vlada je 7. 12. 2023 za glavno inšpektorico na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) imenovala Katjo Čoh-Kragolnik, in sicer od 19. decembra 2023 do 18. decembra 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik ima številne izkušnje na področju inšpekcijskega nadzora in upravnega postopka. Od leta 2017 je delala kot inšpektorica za delo pri IRSD, na območni enoti Maribor. Pred zaposlitvijo na območni enoti Maribor je bila zaposlena kot višja svetovalka na sedežu Inšpektorata.

Ob imenovanju je med drugim izjavila: “Rada bi se zahvalila ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu ter celotni Vladi Republike Slovenije za izkazano zaupanje ob imenovanju za glavno inšpektorico Inšpektorata Republike Slovenije za delo. To je zame velika čast in odgovornost, ki jo sprejemam z vso predanostjo. Kot glavna inšpektorica si bom prizadevala za nadgradnjo strokovnosti inšpektorjev ter razvoj njihovih kompetenc. Načrtujem uvedbo sistema usposabljanj novih inšpektorjev, ki bo omogočil prenos dragocenega znanja znotraj organa. Določili bomo tudi nove, jasne kriterije razvrščanja prijav, kar bo omogočilo bolj ciljno in učinkovito obravnavo vsake situacije. Funkcijo glavne inšpektorice prevzemam z zavedanjem odgovornosti, ki jo ta prinaša. Moj cilj je zagotoviti pošteno, varno in zdravo delovno okolje za vse delavce in tudi delodajalce v Sloveniji. S svojo predanostjo in povezanim kolektivom bomo gradili inšpektorat, ki bo kos sodobnim izzivom in bo prispeval k boljši kakovosti dela in življenja v naši državi.«

Čestitamo!

E-novica ZSSS št. 49/2023 (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

Nova anketa EU OSHA kaže, da izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju in emisijam izpušnih plinov dizelskih motorjev predstavljata najpogostejši tveganji za razvoj raka na delovnih mestih v Evropi.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je 20. 11. 2023 objavila prve ugotovitve ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka v Evropi, ki je bila izvedena med več tisoč delavci v šestih državah članicah EU, da bi pridobili natančne podatke, ki lahko prispevajo k preprečevanju poklicnega raka. Na vprašalnik, ki je pokazal, na katerih delovnih mestih so znani karcinogeni, je odgovorilo 24.402 delavcev v Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Madžarski in Finski. Njihovi odgovori so reprezentativni za vse države EU – torej tudi za Slovenijo.

Zaradi rakotvornih snovi, ki povzročajo poklicnega raka, letno v EU umre  100 000 ljudi. Anketa EU OSHA o izpostavljenosti delavcev je bila pripravljena za oceno verjetne izpostavljenosti delavcev 24 znanim dejavnikom tveganja za razvoj raka, ki vključujejo industrijske kemikalije, snovi, ki nastanejo v postopku, zmesi in fizične dejavnike tveganja.

Najpogostejše ugotovljene verjetne poklicne izpostavljenosti so bile sončno ultravijolično (UV) sevanje, emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzen, vdihljiv kristalinični silicijev dioksid (RCS) in formaldehid. V anketo so bili vključeni tudi delavci, ki so bili v zadnjem delovnem tednu pred anketo večkrat izpostavljeni dejavnikom tveganja, kar pomeni izpostavljenost vsaj dvema dejavnikoma tveganja za razvoj raka, ki se ne pojavita nujno sočasno ali v istem delovnem procesu. Podatki kažejo, da je bilo več kot 60 % delavcev v rudarstvu, kamnolomstvu in gradbeništvu večkrat izpostavljenih dejavnikom tveganja za razvoj raka.

Novica o rezultatih ankete EU OSHA o karcinogenih na delovnih mestih v slovenščini na tej povezavi

Med prvimi se je na rezultate ankete odzvala tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Opozorila je, da so UV žarki najpogostejši  karcinogen na delovnih mestih na prostem. Poziva zato oblikovalce EU politike, naj dopolnijo evropsko zakonodajo, da bo pred kožnim rakom zaradi UV žarkov zaščitila delavce, ki delajo na prostem.

Poziv ETUC v slovenščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 48/2023 (10. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

O pravici do odklopa pogajanja tudi v EU:

Evropski socialni partnerji se v letu 2023 pogajajo o sklenitvi evropskega sporazuma o pravici do odklopa. Napovedujejo njegov podpis v začetku leta 2024 in da ga bodo v skladu s 155. členom Pogodbe o Evropski uniji soglasno predlagali v sprejem za direktivo EU.

(Glej dodatno informacijo na dnu pod črto.)

Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker  na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca.  Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki se je pogajal o ZDR-1D, je za naše e-novice zapisal: “Pravica do odklopa predstavlja ključno sredstvo za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. Ne smemo namreč prezreti, da sodobni delovni tempo in nenehna povezanost preko digitalnih sredstev lahko privedeta do prekomernega stresa, izgorelosti in drugih zdravstvenih težav. Ravno zaradi tega sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev. Ta vključuje tako pravico do nedotakljivosti prostega časa po delavniku, med vikendi in dopusti. Odklop bi naj omogočil delavcem, da si povrnejo energijo, ohranijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter preprečil dolgoročne negativne učinke prekomernega dela. V ZSSS si tudi prizadevamo za uvedbo jasnih politik in smernic v podjetjih glede odklopa. Ta vključuje predvsem pravico do nedostopnosti po delovnem času, s čimer bi se naj preprečil pritisk in prepričanje po potrebi stalne, nenehne dosegljivosti, vključno z oblikovanjem jasnih smernic glede komunikacije izven delovnega časa ter spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Vsekakor pa lahko rečemo, da pravica do odklopa predstavlja ključno pravico za razvoj odnosov povezanih z delom ter za ohranjanje zdravja. Tudi z dolžino zmožnosti opravljanja dela.”

»142.a člen ZDR-1

(pravica do odklopa)

(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.

(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.

(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.«.

217.a člen

(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

7.a    ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1;

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA ZDR-1

38. člen ZDR-1D

(5) Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. (OPOMBA: To je 16. 11. 2024)

Besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1D

Dodatno:

48/2024 e-novica ZSSS (16. 10. 2024): Smernice MDDSZ za uresničevanje pravice do odklopa

Informacija ETUC, 16. 10. 2024: Potem ko se je BUSINESSEUROPE umaknil iz pogajanj, je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog, ki je bil pred poletnimi počitnicami 2024 predmet prvega posvetovanja s socialnimi partnerji. Trenutno pričakujemo drugo fazo tega posvetovanja, po kateri naj bi Komisija pripravila zakonodajni predlog za Evropski parlament in Svet. V političnih smernicah predsednice Ursule Von Der Leyen je omenjena obravnava pravice do odklopa, čeprav delo na daljavo ni posebej obravnavano. To je razvidno tudi iz pisma misije podpredsednici Minzatu.

Prva faza posvetovanja Evropske komisije z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju EU o možnih ukrepih EU na področju dela na daljavo in pravice delavcev do odklopa, maj 2024, v angleščini

Informacija iz ETUC, 29. 11. 2023: Po več kot enem letu pogajanj o delu na daljavo in pravici do odklopa so organizacije delodajalcev Business Europe, SMEs United in SGIE (Services of General Interest Europe) preklicale osnutek sporazuma, sklenjenega z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC). Gre za velik neuspeh delodajalcev pri prevzemanju odgovornosti in izboljšanju delovnih pogojev za delavce, ki opravljajo delo na daljavo.  Leta 2022 so se namreč  evropske delodajalske organizacije v skupnem delovnem načrtu z ETUC dogovorile o posodobitvi avtonomnega sporazuma o delu na daljavo iz leta 2002, ki naj bi se v skladu s členom 155(2) Pogodbe o Evropski uniji izvedel kot direktiva, ki bi jo sprejel Svet. ETUC zdaj poziva Komisijo, naj predloži direktivo v skladu s pozivom Evropskega parlamenta iz leta 2021, naj sprejme zakonodajo EU o pravici do odklopa.

Inšpektorat doslej zabeležil deset kršitev pravice do odklopa, Primorske novice, 18. 8. 2025