E-novica ZSSS št. 8/2023 (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

O najbolj tragični nezgodi pri delu v letu 2022 v Melaminu Kočevje smo pisali v naših e-novicah št. 21/2022  in 46/2022. Na teh povezavah najdete tudi rezultate nadzora različnih inšpekcijskih služb. Naš komentar nadzora nekaterih inšpekcij je bila izjava ZSSS ob svetovnem dnevu dostojnega dela (glej 49/2022).  Tokrat vas obveščamo še o obvestilu za javnost, v katerem Policijska uprava Ljubljana obvešča o zaključku kriminalistične preiskave o vzrokih eksplozije in požara, v katerem je umrlo sedem ljudi in bilo 32 ranjenih. Zahvaljujemo se Policijski upravi Ljubljana in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani za korektno opravljeno delo!

__________________

Obvestilo za javnost: “Ljubljanski  kriminalisti  so zaključili zahtevno kriminalistično preiskavo eksplozije in posledično požara v Kočevju, do katere je prišlo 12. 5. 2022. Preiskavo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Z  ogledom kraja dejanja, ki ga je vodila preiskovalna sodnica iz Okrožnega sodišča  v  Ljubljani,  in  nadaljnjo  kriminalistično  preiskavo,  je bilo ugotovljeno,  da  je  bila na območje tovarne s tovornim vozilom pripeljana kemijska   snov,   ki   je  bila  prečrpana  v  napačen rezervoar.  Zaradi nekompatibilnosti  kemijskih  snovi  je  med  prečrpavanjem prišlo do močne eksplozije in posledično do požara.

Zaradi  posledic dogodka je skupno umrlo 7 oseb in sicer je 5 oseb umrlo na kraju  (trije  državljani Slovenije in dva Bosne in Hercegovine), dve osebi pa  čez  nekaj  dni  na  zdravljenju  v  Kliničnem  centru  Ljubljana (drž. Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo tudi 32 oseb, ki so se takrat  nahajale  v  neposredni  okolici objekta. Te osebe so utrpele lažje opekline  oziroma  so  bile  sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega  monoksida. Nastala pa je tudi večja premoženjska škoda tako na območju  tovarne  kot  v  okolici  na  raznih  objektih  in vozilih. Skupna ocenjena materialna škoda po nestrokovni oceni presega 37 milijonov evrov.

V  okviru  intenzivne  kriminalistične  preiskave  je bilo ugotovljenih več nepravilnosti,  ki  so  pravno  formulirane  zlasti  v Zakonu o varnosti in zdravju  pri  delu  in  njegovih  podzakonskih  aktih.  Ugotovljene so bile vzročne  zveze  opustitve  dolžnega  ravnanja  za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in nastalo posledico.

Iz ugotovitev izhaja utemeljen sum, da ravnanje ni bilo v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih. Posledica tega je bila smrt sedmih ljudi, večja premoženjska škoda in več oseb z lažjimi telesnimi poškodbami, zato smo zoper štiri fizične in eno pravno osebo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj Ogrožanje varnosti pri delu po  201. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z  zaporom od enega do osmih let) in Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let).”

Lepo pozdravljeni.

Aleksandra Golec
predstavnica za odnose z javnostmi
samostojna policijska inšpektorica

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

POLICIJA

Policijska uprava Ljubljana

__________________

DODATNO:

Danes, 22. februarja 2023, ob 14. uri, bo na Policijski upravi Ljubljana podal izjavo novinarjem še Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana.

19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

E-novica ZSSS št. 6/2023 (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

Da bi izboljšala zaščito delavcev pred zdravstvenimi tveganji, je Evropska komisija danes, 13. 2. 2023 predlagala nove mejne vrednosti izpostavljenosti svincu in diizocianatom: Opomba: 1000 μg (mikrogramov) = 1 mg (miligram)

1. mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za svinec: 0,03 mg/m3; (Opomba: v Sloveniji trenutno 0,1 mg/m3)
2. biološka mejna vrednost za svinec: 15 µg/100 ml krvi; (Opomba: v Sloveniji 400 μg/l – moški, 300 μg/l – ženske pod 45 let)
3. biološka mejna vrednost za svinec za nosečnice: 4,5 µg/100 ml krvi
4. splošna mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za diizocianate: 6 μg NCO/m3 (pomeni najvišjo koncentracijo snovi v zraku, ki jo delavec vdihava v določenem referenčnem obdobju, tj. 8 ur); (Opomba: v Sloveniji od 0,05 mg/m3 do 0,035 mg/m3)
5. mejna vrednost kratkotrajne (intenzivne) izpostavljenosti za diizocianate: 12 μg NCO/m3 (velja za krajše referenčno obdobje, 15 minut); (Opomba: v Sloveniji od 0,05 mg/m3 do 0,035 mg/m3)

Predlagane evropske mejne vrednosti bodo pomenile pomembno boljšo zaščito slovenskih delavcev. O predlaganih mejnih vrednostih se je Evropska komisija predhodno posvetovala z evropskimi socialnimi partnerji. Na sindikalni strani je to Evropska konfederacija sindikatov ETUC, katere članica je od 1999 tudi ZSSS. Predlog novih mejnih vrednosti morata obravnavati še Evropski parlament in Evropski svet. Ko bo potrjen na ravni EU, pa bo Slovenija morala najkasneje v dveh letih nove mejne in biološke vrednosti prenesti  v svojo zakonodajo.

Evropska komisija si je zastavila cilj, da vsako leto določi pet novih evropskih mejnih vrednosti za nevarne kemikalije, kar je gotovo tudi rezultat večletne kampanje evropskih sindikatov in ZSSS STOP poklicnemu raku.

Prevod izjave za javnost Evropske komisije na tej povezavi

O škodljivosti diizocianatov na strani 10 in svinca na strani 23: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

_____________________________________________

Dodatno:

Določanje vsebnosti NCO-) izocianata (v angleščini) – Determination of isocyanate (NCO-) content

ETUC o dogovoru v EU o novih mejnih vrednostih za svinec na tej povezavi (v angleščini)

15. 11. 2023 so bile v okviru medinstitucionalnega sporazuma o peti reviziji direktive o rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snoveh sprejete varnejše mejne vrednosti izpostavljenosti svincu. Približno 1,5 milijona delavcev bo deležnih nove zaščite pred izpostavljenostjo svincu, ki povzroča raka. Ko se bodo nove mejne vrednosti začele izvajati, bo to pomenilo, da se bo :
– mejna vrednost poklicne izpostavljenosti znižala z 0,15 miligrama na kubični meter (0,15 mg/m3) na 0,03 mg/m3
– mejna vrednost biološke izpostavljenosti znižala s 70 mikrogramov na 100 mililitrov krvi (70 µg/100ml) na 15 µg/100ml.

E-novica ZSSS št. 5/2023 (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

Na Svetovnem vrhu boja proti raku v novem tisočletju je bila 4. februarja 2000 v Parizu sprejeta Pariška listina, katere namen je napredek v boju proti raku kot drugem najpogostejšem vzroku umiranja. S Pariško listino je bil med drugim 4. februar razglašen za svetovni dan boja proti raku.

Boriti se je treba tudi proti poklicnemu raku, zaradi katerega v Evropi vsako leto umre 100.000 ljudi, ker so bili na svojem delovnem mestu izpostavljeni rakotvornim snovem. Svetovni dan boja proti raku je priložnost, da si podrobno ogledamo svoje delovno okolje in preverimo, ali smo izpostavljeni karcinogenom. Tveganje je možno zaradi:

1. rakotvornih snovi, s katerimi delamo,
2. rakotvornih snovi, ki nastajajo med nekaterimi delovnimi procesi,
3. izpostavljenosti med čiščenjem in vzdrževanjem.

Ustavimo poklicnega raka! Mogoče ga je preprečiti z zmanjšanjem izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.

Več o karcinogenih na delovnih mestih na teh povezavah:

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Glej tudi:

Več o svetovnem dnevu boja proti raku na tej povezavi

Načrt za rakotvorne snovi (Roadmap on Carcinogenes) na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 4/2023 (23. 1. 2023): Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke,  v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu  ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

E-novice ZSSS št. 3/2023: Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Obveščamo vas, da do 15. 2. 2023 poteka zbiranje pobud za celovit pristop EU do duševnega zdravja. Tudi vi kot državljan/ka EU lahko na tej povezavi v slovenščini sporočite svojo pobudo, kako naj bo ta pristop res celovit. Vaš prispevek bo Evropska komisija upoštevala pri nadaljnjem razvoju pobude.

Septembra 2022 je namreč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med nagovorom o stanju Evropske unije 2022 napovedala pobudo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki je vključena v delovni program Komisije za leto 2023. V ta namen sedaj poteka zbiranje dokazov za celovit pristop k duševnemu zdravju.

Seveda se ta pobuda nanaša na vse vrste duševnega zdravja, vendar k temu sodi tudi duševno zdravje na delovnem mestu. Tako namreč med drugim piše v pozivu Evropske komisije k zbiranju predlogov: “Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, močno vplivajo na posameznice in  posameznike, organizacije in nacionalna gospodarstva. Približno polovica evropskih delavcev in delavk meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, prispeva pa k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Komisija je zato leta 2021 sprejela sporočilo o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027, v katerem potrjuje pomen obravnavanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, tudi ob upoštevanju digitalnega prehoda in napoveduje številne ukrepe. To sporočilo bo tudi odgovor na zavezo v zvezi z nezakonodajno pobudo na ravni EU o duševnem zdravju na delovnem mestu v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji.”

Do pobude na portalu Have your Say (Povejte svoje mnenje) na tej povezavi

POZOR! Za lažje delo ne pozabite na spustnem seznamu jezikov v zgornji opravilni vrstici izbrati slovenščine!

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 2/2023 (18. 1. 2023): Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

Kot smo vas novembra 2021 obvestili v naši e-novici št. 63/2021, je predsedstvo ZSSS na Mednarodno organizacijo dela ILO prijavilo, da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, ker nima predpisa, ki bi določal postopek za ugotavljanje poklicnih bolezni. Aprila 2022 pa smo vas v e-novici št. 15/2022 obvestili, da je ILO dejansko začela postopek preverjanja, ali Slovenija krši ratificirano konvencijo. Postopek ugotavljanja kršitve pa se je na ILO začasno do 4. 1. 2023 ustavil, ker sta tako ZSSS kot Vlada RS pristali na postopek sprave na nacionalni ravni.

Tokrat vam poročamo, da so jeseni 2022 stekla pogajanja med ZSSS in pristojnima ministrstvoma za zdravje in za delo o predlogu novega pravilnika, ki naj bi tudi v Sloveniji določil pravno veljavni postopek, po katerem bodo poklicno oboleli delavci končno po 30 letih lahko dejansko uveljavili pravice, ki jim jih zagotavljata obvezno zdravstveno in obvezno invalidsko zavarovanje. Kot smo napovedali v naši zadnji e-novici leta 2022 št. 63/2022, od 22. 12. 2022 do 22. 1. 2023 na e-Demokraciji že poteka javna obravnava predloga novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Ekonomsko-socialni svet pa je predlog pravilnika obravnaval 13. 1. 2023 na svoji 344. seji.

Povezava na javno obravnavo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih – Komentar lahko oddate do 22. 1. 2023.

Ker se je vmes iztekel rok za spravo na nacionalni ravni, ki ga je določila ILO, je s soglasjem ZSSS minister za delo zaprosil za njegovo podaljšanje do največ 28. 2. 2023. Pričakujemo torej lahko, da bodo v februarju 2023 poklicno oboleli delavci že lahko vložili vlogo za priznanje poklicne bolezni. Kakšen ta postopek bo, pa vas bomo obvestili, ko bo pravilnik objavljen v Uradnem listu RS.

Dopis, s katerim je ILO obvestila ZSSS, da je vlada RS zaprosila za podaljšanje roka za spravo na nacionalni ravni do 28. 2. 2023, na tej povezavi

___________________________________________

Dodatno:

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

E-novica ZSSS št. 1/2023 (16. 1. 2023): Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

Za začetek leta 2023 smo vam sklenili predstaviti Barometer, orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu v 27 državah Evropske unije. Torej tudi podatkov za Slovenijo. Omogoča primerjavo med državami in z EU poprečjem. Gostuje na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu – EU OSHA in je vseevropski sistem javnega obveščanja o najpomembnejših dejstvih in podatkih o varnosti in zdravju pri delu. Zagotavlja vizualizirane informacije za pomembne kazalnike varnosti in zdravja pri delu na ravni EU in nacionalni ravni, temelji na statistiki, raziskavah in javnih podatkih. Podatke zagotavljajo države EU, EU statistični urad EUROSTAT in EUROFOUND.

Kako deluje? Na začetni strani je treba na prvem spustnem seznamu na orodni vrstici zgoraj desno najprej izbrati jezik, v katerem želite brati na Barometru zbrane podatke. Zagotovljeno je namreč strojno prevajanje v več deset jezikov. Slovenščina je na prvem mestu ponujenega seznama. V nadaljevanju pa je treba na sredini začetne strani na spustnem seznamu izbrati še državo, ki bralca zanima. Slovenci bomo seveda najbrž izbrali Slovenijo. Lahko pa obiščemo tudi podatke za vse ostale EU države.

Podatki, ki jih najdemo na Barometru:

• o organih in institucijah na ravni EU, zadolženih za varnost in zdravje pri delu;
• ključne podatke o starajočih se delavcih in delovni sili po državah EU: povprečna starost, stopnja zaposlenosti različnih starostnih skupin, spol.
• podatke o gospodarstvu in sektorski strukturi EU in njenih držav članic, npr. odstotek velikosti podjetja, zaposlenost po sektorju in informacije o bruto domačem proizvodu; 
• o organih in postopkih nacionalnega socialnega dialoga,
• o nacionalnem inšpekcijskem nadzoru in poročila EU odbora višjih inšpektorjev za delo;
• nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu in njihovo povezavo na EU strategijo;
• nacionalne zbirke podatkov o varnosti in zdravju pri delu;
• o ocenah tveganja delovnih mest na ravni delodajalca;
• o delovnih pogojih (koliko so delavci v posamezni državi izpostavljeni obremenitvam, kakršne so kemične, fizikalne, biološke in psihosocialne obremenitve);
• o z delom povezanih boleznih (npr. poklicni rak zaradi azbesta in nevarnih kemikalij, srčno-žilne bolezni, rane, kronično-obstruktivna pljučna bolezen, astma, poklicna naglušnost, bolečine v hrbtu in vratu);
• o nezgodah pri delu in posebej o nezgodah pri delu s smrtnim izidom;
• o pomembnih vidikih duševnih tveganj, kot so časovni pritisk, slaba komunikacija ali sodelovanje, pomanjkanje vpliva zaposlenih, negotovost zaposlitve, težavne stranke, dolg ali nereden delovni čas in diskriminacija;
• o izpostavljenosti kemičnim in biološkim snovem, izpostavljenosti hrupu, vibracijam in visokim ali nizkim temperaturam ter o delovnih nalogah, ki vključujejo nošenje, dvigovanje ali delo v utrujajočih ali bolečih položajih;
• itd.

Kot primer izpostavimo, kako je predstavljeno breme v posamezni državi zaradi posamezne bolezni (npr. breme zaradi z delom povezanih srčno-žilnih bolezni glej na tej povezavi). Breme je predstavljeno s podatki o številu smrtnih primerov in s pomočjo kazalnika DALY, kakor so zapisani v publikaciji Skupna ocena WHO/ILO o bremenu z delom povezanih bolezni in poškodb, 2000-2016: globalno poročilo o spremljanju.

DALY = En DALY pomeni izgubo enega leta polnega zdravja v življenju povprečnega posameznika. Lahko se izračuna, koliko DALY-jev oziroma koliko let polnega zdravja izgubi povprečni posameznik zaradi vsake posamezne bolezni ali zdravstvenega stanja. Sešteje se na primer izgubljena leta zdravega življenja zaradi let z invalidnostjo in prezgodnje umrljivosti, ki jih v povprečju povzroča posamezna bolezen.

Barometer VZD najdete na tej povezavi.

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 63 (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

Tradicija zahteva, da vam ob koncu leta 2022 poročamo o delu, ki smo ga opravili, da bi nudili podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v skladu z nalogo, nam naloženo v programskih usmeritvah Kongresa ZSSS.

V letu 2022 smo prenovili spletno stran ZSSSzaupnikVZD, na kateri delavski zaupniki lahko najdete ne le celotno slovensko in evropsko zakonodajo ampak tudi arhiv pobud ZSSS za dopolnitev slovenskih predpisov in strategij. Našli boste tudi temeljne podatke o elementih sistema varnosti in zdravja pri delu. Na njihovem vedno daljšem seznamu jih je že 37. V meniju BAZA ZNANJA pa najdete še informacije o kemijskih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah pri delu. Če boste potrebovali bolj poglobljeno informacijo, boste našli tudi slovenske in evropske raziskave, knjižnico s publikacijami ZSSS za delavske zaupnike ter arhiv kampanj, ki smo jih vodili za interes delavcev za varno in zdravo delo.

Med letošnjimi kampanjami ZSSS je bila morda najpomembnejša kampanja Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Bili smo uspešni, saj kaže, da bo že v začetku leta 2023 objavljen novi Pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki naj slovenskim delavcem zagotovi podobno zaščito pred mišično-kostnimi obolenji kot v ostalih EU državah! Tradicionalna pa je gotovo naša kampanja ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu. Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022 najdete na tej povezavi. Pridružili smo se tudi kampanjama  Evropske konfederacije sindikatov ETUC Nič smrti pri delu ter za uzakonitev najvišjih dovoljenih temperatur na delovnem mestu v času poletnih vročinskih valov. Do njenega zaključka v novembru pa smo spremljali tudi evropsko kampanjo 2020-2022 Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta. Obiščite tudi, kar smo povezano s to kampanjo zbrali o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na Ročno premeščanje bremen in prisilne drže.

V letu 2022 vam je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu poslala 63 e-novic. Njihov arhiv najdete na tej povezavi. V njih smo vam v začetku leta v zadnjem valu epidemije covid-19 še posredovali informacije o ukrepih za zajezitev omikron različice koronavirusa ter o nasprotovanju ZSSS obveznemu cepljenju. Poročali smo vam o projektu PREMIK za reformo poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih, o kampanjah, o slovenskih raziskavah dela na domu in platformnega dela ter o raziskavi ZSSS nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Z vami smo proslavili, da od 1. 6. 2022 dalje končno velja mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3, kar je državi predlagala ZSSS v letu 2018. Poročali smo še o preprečevanju podnebnih sprememb in varovanju življenjskega okolja. Obveščali smo vas o zanimivih dogodkih.

Najbolj žalostna novica leta 2022 je bila eksplozija v pretakališču Melamina Kočevje 12. 5. 2022, v kateri je umrlo sedem ljudi, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Za vas smo spremljali rezultate inšpekcijskega nadzora in ob svetovnem dnevu dostojnega dela pozvali inšpekcijske službe, naj vzrokov ne iščejo zgolj v človeški napaki ampak predvsem v organizaciji dela in pomanjkljivih varnostnih protokolih. Seznam elementov sistema varnosti in zdravja pri delu smo zaradi te nesreče na naši spletni strani dopolnili s prispevkom Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso.

Najboljše e-novice 2022 pa so bile morda prav tiste, povezane z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Obvestili smo vas o zgodovinski vključitvi zdravega in varnega delovnega okolja med temeljna načela ILO, kar bo gotovo izboljšalo položaj delavcev v državah v razvoju. Poročali smo vam, da je ILO na našo pobudo začela postopek proti Sloveniji  zaradi kršitve leta 1992 ratificirane konvencije ILO št. 155, ker nima delujočega Pravilnika o poklicnih boleznih. Po 30 letih zaman pozivov slovenski vladi, naj ga sprejme, nam je s pomočjo ILO končno uspelo! Začela so se pogajanja med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in ministrstvoma za delo in za zdravje. Danes vam lahko že posredujemo najboljšo novico leta 2022, da se bo v petek, 23. decembra 2022 začela javna obravnava novega Pravilnika o poklicnih boleznih! Poklicno oboleli delavci bodo zato najbrž že od februarja 2023 dalje končno lahko uveljavili svoje pravice!

Ob koncu leta se vam zahvaljujemo za vašo pozornost! Če ste bili zadovoljni z našimi e-novicami, nanje opozorite ostale delavske zaupnike. Nanje se enostavno naročijo z vpisom svojega e-naslova v obrazec na dnu domače strani ZSSSzaupnikVZD. 

Voščimo vam prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in varno 2023!

________________________________

Dodatno:

Povezava na javno obravnavo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih – Komentar lahko oddate do 22. 1. 2023.

E-novica ZSSS št. 62/2022 (14. 2. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

V naši e-novici št. 58/2022 smo vam posredovali vabilo k sodelovanju v spletni Anketi ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Anketa je potekala med 15. 11. 2022 in 22. 11. 2022. Nanjo je v celoti odgovorilo 497 oseb, od tega 70 % žensk in 30 % moških. Največji delež anketirancev (51 %) spada v starostno skupino od 30 do 49 let, sledi starostna skupina nad 50 let (44 %), najmanjši delež anketirancev pa v starostno skupino med 15 in 29 let (5 %). Tokrat vam posredujemo rezultate te ankete.

Namen ankete je bil preveriti pojavnost spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v slovenskih delovnih okoljih. Zanimalo nas je, kolikšna je razširjenost neželenih ravnanj in vedenj, kako pogosto se ta dogajajo, kdo so storilci oziroma storilke, kakšne posledice občutijo žrtve, na koga se žrtve obrnejo po pomoč, ali in komu oziroma kam trpinčenje prijavijo, ter kakšne ukrepe za preprečevanje tovrstnih pojavov imajo sprejete in jih izvajajo v podjetjih oziroma organizacijah, v katerih so anketirani zaposleni.

66 % anketirancev ocenjuje, da je spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu pogosto oziroma zelo pogosto; tako ocenjuje 69 % žensk in 59 % moških. V zadnjih šestih mesecih je bilo trpinčenju na delovnem mestu izpostavljenih kar 35 % anketiranih. Več kot tretjina (38 %) respondentov poroča, da je bila deležna trpinčenja tedensko, skoraj petina (23 %) dnevno, 22 % mesečno in 18 % včasih. Med tistimi, ki so poročali, da so doživeli trpinčenje je 73 % žensk in 27 % moških. Spolno nadlegovanje pa je v zadnjih šestih mesecih doživelo 6 % vprašanih, od tega 87 % žensk in 13 % moških, več kot polovica žrtev (60 %) sodi v starostno skupino 30-49 let in je zaposlena v javnem sektorju (70 %).

Žrtve o doživetem trpinčenju najpogosteje povedo sodelavki oziroma sodelavcu (66 %), nadrejenim osebam (34 %) ter sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku v podjetju (32 %). Zgolj manjši delež žrtev trpinčenja je poročal o formalni prijavi, in sicer 6 % žrtev je podalo prijavo delodajalcu, 4 % na Inšpektorat RS za delo, 1 % zagovorniku načela enakosti ter 1 % je vložilo tožbo na sodišče. Razlogi, zaradi katerih se žrtve niso odločile za prijavo in jih navajajo anketiranci, so: strah pred izgubo službe, bojijo se nadrejenih, prepričani so, da se ne bi nič spremenilo ali bi se situacija celo poslabšala, ker je dejanja težko dokazati, ker imajo povzročitelji kritje s strani nadrejenih oziroma so ti sami povzročitelji.

Najpogostejše posledice, ki so jih žrtve trpinčenja ter spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu doživljale, so: izguba volje do dela (46 %), izčrpanost (40 %), jeza (34 %), strah in tesnoba (33 %), padec koncentracije (31 %), nespečnost (28 %), potrtost in obup (26 %), glavobol (24 %), nepojasnjene bolečine v telesu (13 %), nesposobnost za nadaljnjo delo (12 %), občutek krivde (12 %), slabost (10 %), dolgotrajna bolezen (7 %), samomorilne misli (4 %). Moški so pogosteje poročali o izgubi volje do dela, jezi, padcu koncentracije, občutkih krivde, ženske pa o izčrpanosti, občutkih potrtosti in obupa, nespečnosti, glavobolu, (nepojasnjenih) bolečinah v telesu, dolgotrajni bolezni.

45 % anketirancev je poročalo, da imajo v podjetju oziroma organizaciji sprejete formalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, kot je npr. akt o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu, ter 18 % da teh ukrepov nimajo sprejetih. 21 % anketirancev je odgovorilo, da v podjetju oziroma organizaciji izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Iz analize izhaja, da 37 % vprašanih, tako iz javnega kot zasebnega sektorja, ne ve ali imajo v podjetju sprejete formalne ukrepe, 40 % pa jih ne ve ali v podjetju izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

Poleg ankete je strokovna služba ZSSS pripravila tudi Priročnik o spolnem in drugem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu z nasveti sindikalnim zaupnikom ter žrtvam, kako ukrepati.

Vabljeni k branju celotnega poročila o anketi in priročnika na teh povezavah!

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD glej več tudi na povezavi:

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske kot ranljiva skupina zaposlenih