NASVETI KIMPDŠ ZA VERIFIKACIJO POKLICNE BOLEZNI

On 11. oktobra, 2024 / Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

NASVETI KIMPDŠ ZA VERIFIKACIJO POKLICNE BOLEZNI:

https://www.kimdps.si/poklicne-bolezni

Prvega maja 2023 se je začel uporabljati februarja sprejeti Pravilnik o poklicnih boleznih (Uradni list RS, št. 25/23, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14889), ki celostno ureja sistem odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni ter omogoča učinkovitejše preprečevanje bolezni, ki nastajajo zaradi neurejenih delovnih razmer.

Vloge za ugotavljanje poklicne bolezni sprejema Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, obravnava pa interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo koordinira inštitut. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov za posamezen primer deluje v senatu treh članov, od katerih sta dva zdravnika z licenco s strokovnega področja medicine dela, prometa in športa ter en zdravnik z licenco s strokovnega področja, na katerega sodi obravnavana bolezen. Interdisciplinarna skupina deluje v skladu s poslovnikom.

Kaj je poklicna bolezen?

Je bolezen, ki se razvije zaradi daljšega neposrednega vpliva delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu. Pogoj je, da gre za delo, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in je navedena v Seznamu poklicnih bolezni. Povezava na seznam: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p1.pdf.

Ugotavljanje poklicne bolezni je ugotavljanje vzročne zveze med boleznijo, ki jo ima delavec, in dovolj dolgim neposrednim vplivom delovnih razmer ali delovnega procesa na delu ali na delovnem mestu, na katerem je (bil) delavec.

Postopek verifikacije:

Obravnava vloge: Interdisciplinarna skupina strokovnjakov ugotavlja poklicno bolezen na podlagi

dokumentacije, ki jo predloži delavec (vloga in ostala priložena dokumentacija), ter
dodatne delovne in druge dokumentacije, ki jo komisija pridobi od delodajalcev, njihovih izvajalcev medicine dela, izbranega osebnega zdravnika, lečečega zdravnika, imenovanega zdravnika, zdravstvene komisije ZZZS, izvedenskega organa ZPIZ, strokovnega delavca za varnost pri delu, inšpekcijskega in drugega pristojnega organa ter druge pravne ali fizične osebe, ki razpolaga z morebitnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi, podatki za ugotavljanje poklicne bolezni.

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov lahko opravi tudi:

ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih,
razgovore s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, in
napotitev delavca na diagnostične zdravstvene storitve.

Zaključek postopka: Interdisciplinarna skupina strokovnjakov svojo ugotovitev izda na obrazcu, ki je priloga pravilnika: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p3.pdf:

v primeru potrditve poklicne bolezni ali suma na obstoj poklicne bolezni se obrazec vroči delavcu, izbranemu osebnemu zdravniku in izvajalcu medicine dela sedanjega delodajalca;
v primeru, da poklicna bolezen ni ugotovljena, se ugotovitev izroči le delavcu.

KIMDPŠ prijavi sum na obstoj poklicne bolezni in potrjeno poklicno bolezen v register poklicnih bolezni.

Trajanje postopka: Od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge (tj. 20 dni) interdisciplinarna skupina strokovnjakov izda ugotovitev v 60 dneh.

Kako začnem postopek verifikacije?

Izpolnite vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki je priloga pravilnika in je objavljena tukaj: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p2.pdf.

Vlogi morate priložiti:

Kopijo pisnega izvidaali mnenje zdravnikaz diagnozo bolezni, za katero menite, da bi bila lahko poklicna
2. Kopijo zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton), ki jo hrani vaš izbrani zdravnik
3. Izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki ga pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Obr. ZPIZ 10344-3-1 Vloga za izpis obdobij zavarovanja v RS).

Če jih lahko pridobite, predlogu priložite še naslednje dokumente:

Izjavo (oziroma Izjave) o varnosti z oceno tveganjasedanje in prejšnjih zaposlitev
Izvide zdravstvenih pregledov delavca(izvide pregledov pri specialistu medicine dela, prometa in športa, na katere vas pošilja delodajalec)
Dodatne dokumente, za katere menite, da bi bili lahko koristni pri ugotavljanju vzročne zveze med vašo boleznijo in delovnim mestom oziroma delom, ki ga (ali ste ga) opravljali

Z vašim soglasjem vam lahko pri izpolnjevanju vloge pomagajo pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.

Vso izbrano dokumentacijo pošljite na naslov:

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Grablovičeva ulica 42

1000 Ljubljana

Pogosta vprašanja in odgovori:

Kaj pridobim s priznanjem poklicne bolezni?

S priznanjem poklicne bolezni lahko delavec uveljavlja pravice iz:

obveznega zdravstvenega zavarovanja:
v celoti se krijejo stroški zdravstvenih storitev,
v primeru bolniške odsotnosti je odmera nadomestila plače 100-odstotna,
nadomestilo pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, vse dokler delavec ni zopet zmožen za delo;
pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje:
pravica do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe (invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe),
vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo,
višja pravica delovnih invalidov II. in III. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava,
invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

POZOR! Delavec sam odloča o tem, ali in kdaj ter katere pravice iz OZZ in ZPIZ bo uveljavljal.

Vloga strokovnjakov in delodajalca:

Vloge strokovnjakov:

Izvajalec medicine dela, osebni zdravnik in drugi lečeči zdravniki (specialisti), imenovani zdravnik in zdravstvena komisija ZZZS, izvedenski ZPIZ, sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost pri delu, delodajalec in Inšpektorat za delo RS so dolžni delavca opozoriti na možnost, da gre pri bolezni delavca za poklicno bolezen.
Zdravnik specialist, ki obravnava delavca in sumi, da je delavčeva bolezen lahko poklicna bolezen, naj v izvid jasno navede, da obstaja sum poklicne bolezni.
Izbrani osebni zdravnik naj aktivno sodeluje in pomaga delavcu pri izpolnjevanju in pridobivanju dokumentacije o možni poklicni bolezni.

Vloga delodajalca:

Delavca mora opozoriti na možno poklicno bolezen.
Pri postopku verifikacije poklicne bolezni mora aktivno sodelovati in se v roku (določenem v pozivu) odzvati na poziv interdisciplinarne skupine strokovnjakov.
Interdisciplinarni skupini strokovnjakov lahko predlaga, da:
si ogleda delovno mesto, delovni prostor in delovno okolje;
opravi razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.

Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

On 12. septembra, 2024 / Novice, Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

E-novica ZSSS št. 42/2024 (12. 9. 2024): Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

Tokrat vas obveščamo o nastajajoči sodni praksi o odškodnini za poklicno bolezen.

Višje delovno in socialno sodišče je 12. 6. 2024 zavrnilo pritožbo toženke na vmesno sodbo sodišča prve stopnje o njeni krivdni odgovornosti, ker ni zagotovila ustrezne osebne varovalne opreme (zaščitnih rokavic), zaradi česar je prišlo do tožničine izpostavljenosti nevarnim kemikalijam in posledično do poklicne bolezni. Tožnica zahteva odškodnino zaradi škode, ki ji je nastala v posledici poklicne bolezni, profesionalni kontaktni alergijski dermatitis, ki jo je razvila tekom zaposlitve pri toženki.

Iz VDSS Sodbe Pdp 137/2024 o njenem jedru: “Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da je zapisalo, da ni podana objektivna odgovornost toženke za nastalo poklicno bolezen, presojalo njeno odgovornost na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Iz izpodbijane sodbe jasno izhaja, da se je odgovornost toženke presojala na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 131. člena OZ, torej na podlagi pravil o krivdni odgovornosti. Ker tožnica zahteva odškodnino zaradi škode, ki ji je nastala v posledici poklicne bolezni, profesionalni kontaktni alergijski dermatitis, ki jo je razvila tekom zaposlitve pri toženki, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je toženka sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka poklicne bolezni. Pravilno je ugotovilo, da toženka ni sprejela vseh ukrepov, ki bi jih glede na 45. člen ZDR-1 v povezavi s 5. členom ZVZD-1 morala, njeno ravnanje je bilo vsaj malomarno, v posledici opustitve toženke pa je tožnici nastala škoda, zato odgovarja skladno s pravili o krivdni odgovornosti.”

Glej VDSS Sodba Pdp 137/2024

Višina odškodnine bo v skladu s 315. členom ZPP določena po pravnomočnosti vmesne sodbe o podlagi tožbenega zahtevka.

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

On 24. junija, 2022 / Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Seznam poklicnih bolezni, določen v mednarodnem in nacionalnem pravnem sistemu, je imel pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni delavcev in nadomestilu za te bolezni.

ILO seznam:

Ključen je bil razvoj seznama poklicnih bolezni Mednarodne organizacije dela – ILO. Od prve vzpostavitve seznama poklicnih bolezni ILO leta 1925 je imel seznam ključno vlogo pri usklajevanju razvoja politik na področju poklicnih bolezni na mednarodni ravni. Tri poklicne bolezni (vranični prisad, zastrupitev s svincem in zastrupitev z živim srebrom) na prvem seznamu poklicnih bolezni ILO, ki je bil vzpostavljen leta 1925 kot konvencija o odškodninah za delavce, so predstavljale porast poklicnih bolezni iz obdobja industrijske revolucije. Do šestdesetih let 20. stoletja je bilo 10 poklicnih bolezni reprezentativnih poklicnih bolezni, za katere se izplačuje odškodnina, navedenih v Konvenciji št. 121, kar pomeni, da so bile poklicne bolezni v tem obdobju izenačene z industrijskimi zastrupitvami. Od leta 1980 so bile z napredkom diagnostičnih tehnik in medicinske znanosti na seznam poklicnih bolezni ILO vključene izguba sluha zaradi hrupa in več bronhopulmonalnih bolezni. Od leta 2002 so spremembe v strukturi industrije, pojav novih kemikalij in napredne nacionalne odškodninske sheme za delavce spodbudile ILO, da je revidirala seznam poklicnih bolezni. Nova oblika seznama ILO, priložena Priporočilu 194 (R194), je bila sestavljena iz dveh dimenzij (vzroki in bolezni) in podkategorij. Med petdesetimi državami članicami, ki so predložile svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni, je bilo do leta 2012 ugotovljeno, da je imelo trideset držav seznam poklicnih bolezni s podobno strukturo, kot jo ima seznam ILO v R194.

EU seznam:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

Nacionalni predpisi po 1945:

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni“

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni. Seznam poklicnih bolezni, ki je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003), je še vedno veljal na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008

2023: Pravilnik o poklicnih boleznih , objavljen 24. 2. 2023 v Uradnem listu RS št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje. Pripravljen v spravnem postopku ILO med ZSSS kot prijaviteljico kršitve na ILO in Vlado RS 2021-2023 zaradi kršitve ratificirane ILO konvencije št. 155.

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Poklicne bolezni

On 14. septembra, 2017 / Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Poklicne bolezni

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni listi o karcinogenih

Alergeni

Izgorelost

Hrup

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Delavci so v skladu z ZPIZ-2 obvezno invalidsko zavarovani za primer poklicne bolezni ter v skladu z ZZVZZ zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni. Na tej pravni podlagi naj bi poklicno oboleli delavci bili upravičeni do višje ravni pravic iz obeh zavarovanj (npr. do 100-odstotne odmere od zavarovalne osnove invalidske pokojnine, nadomestil delovnim invalidom II. in III. kategorije, nadomestil plače v času bolniške odsotnosti z dela). Te pravice so 30 let ostajale zgolj črka na papirju, ker Slovenija vse od osamosvojitve leta 1991 do 1. maja 2023 ni imela v praksi delujočega predpisa, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije/priznanja poklicne bolezni. Poklicno oboleli delavci zato niso mogli uveljaviti z obema zakonoma zagotovljenih pravic. Enako nevzdržno pa je, da je zaradi tega ni bilo prevencije poklicnih bolezni na ravni delodajalca.

Po pritožbi ZSSS novembra 2022 na Mednarodno organizacijo dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155, ki državo zavezuje, da določi predpis za notifikacijo poklicnih bolezni, je ILO začela postopek ugotavljanja kršitve. V spravnem postopku med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in Vlado RS, je bil pripravljen novi Pravilnik o poklicnih boleznih. V Uradnem listu RS št. 25/2023 je bil objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati 1. 5. 2023.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Prispevek za novinarsko konferenco ZSSS 24. februarja 2023, kako je nastal novi pravilnik

Pravilnik o poklicnih boleznih:

Pravilnik je bil objavljen 24. 2. 2023 v uradnem listi št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje.

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Poslovnik o delu interdisciplinarne komisije strokovnjakov

Sklep o imenovanju interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS), 5. 4. 2023

Povezava na novi Pravilnik o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Verifikacija poklicnih bolezni I in II, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Navodilo KIMPDŠ, kako začeti postopek verifikacije:

Glej navodila na tej povezavi

Več na: https://www.kimdps.si/poklicne-bolezni

Dodatno:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Odgovor razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa na MZ z dne 18. 10. 2023 na obe pobudi za uvrstitev obeh novih diagnoz na seznam poklicnih bolezni na tej povezavi

Pozitivni odgovor RSK MDPŠ z dne 26. 7. 2024 na tej povezavi ter pobuda ZSSS za dopolnitev seznama poklicnih bolezni (nealergijska astma, kožni rak zaradi UV sevanja, postravmatska stresna motnja) na tej povezavi

Letna poročila interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS) za ugotavljanje poklicnih bolezni o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih:

Poročilo ISS za leto 2023:

Prvo poročilo za leto 2023, 14. 3. 2024
Pripombe ZSSS na prvo poročilo ISS za 2023, 25. 3. 2024
Dopolnitev k prvemu poročilu, 20. 4. 2024
1. priloga k dopolnitvi prvega poročila, 15. 4. 2024
2. sklep o imenovanju interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS), 5. 4. 2023
3. poslovnik ISS, 20. 4. 2023

Pravice iz obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki jih bodo poklicno oboleli delavci lahko uveljavili na podlagi novega pravilnika:

Obvezno zdravstveno zavarovanje (pravice določene v ZZVZZ):
1. OZZ v celoti krije plačilo zdravstvenih storitev – zdravljenje in rehabilitacijo,
2. 100-odstotna odmera nadomestila plače v času bolniške odsotnosti od osnove (povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu)
3. Nadomestilo pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni zopet zmožen za delo.
Obvezno invalidsko zavarovanje (pravice določene v ZPIZ-2):
1. Pravica do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe,
2. Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe.
3. Vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
4. Višja pravica delovnih invalidov II. in III. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava
5. Invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

Inšpekcija dela o poklicnih boleznih:

V skladu z ZVZD-1 mora delodajalec takoj obvestiti o vsaki ugotovljeni poklicni bolezni. Novi Pravilnik o poklicnih boleznih od 1. 5. 2023 dalje zagotavlja ustrezno obveščanje inšpekcije s strani Registra poklicnih bolezni na KIMPDŠ in s strani delodajalca. Namen obveščanja je usmerjen inšpekcijski nadzor, ali je pri delodajalcu ustrezno ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni in ali so določeni ustrezni preventivni ukrepi.

Obrazec IRSD za prijavo poklicnih bolezni na tej povezavi

Inšpektorat RS za delo, ki naj bi v skladu z ZVZD-1 vodil evidenco prijavljenih poklicnih bolezni, vsako leto poroča, da ni bilo prijavljenih poklicnih bolezni. Zaradi pomanjkljivih predpisov inšpektorat do 1. 5. 2023 ni bil obveščen niti o sklepih invalidskih komisij ZPIZ, kadar je vzrok delovne invalidnosti poklicna bolezen niti o priznanih azbestnih boleznih. Azbestne bolezni so namreč edina izjema zaradi posebnih predpisov o odpravljanju posledic dela z azbestom. IRSD o pravih vzrokih, da se v Sloveniji ne odkriva poklicnih bolezni, na tej povezavi

S pomočjo ILO po 30 letih od 1. 5. 2023 dalje poklicno oboleli lahko uveljavijo svoje pravice:

ZSSS je v obdobju 1991-2022 vsako leto večkrat zaman pozivala pristojne ministre za delo in za zdravje, naj sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj določi pravno veljavni postopek verifikacije neazbestnih poklicnih bolezni. Zaradi neodzivnosti je predsedstvo ZSSS oktobra 2021 sklenilo prijaviti Mednarodni organizaciji dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Namen prijave naj bi bil prisiliti vlado RS, da na podlagi mednarodnih obveznosti končno po 30 letih sprejme Pravilnik o poklicnih boleznih. Marca 2022 je ILO začelo postopek ugotavljanja kršitve. Novi pravilnik je bil v Uradnem listu RS objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati od 1. 5. 2023 dalje.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Definicije:

ZPIZ-2, 68. in 424. člen: Poklicne bolezni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje. Minister, pristojen za zdravje, izda ta predpis (to je pravilnik o poklicnih boleznih) v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona (to je najkasneje 30. 6. 2013). Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

ZVZD-1, 61. člen: Bolezen, povezana z delom, je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

Predisponiran pomeni dovzeten za neko bolezen.

Primeri bolezni v zvezi z delom: ekstraavralni učinki hrupa, obolenja hrbtenice, izgorelost na delu, sindrom fibromialgije…

Evropska statistika poklicnih bolezni (EODS):

Statistika EUROSTAT o poklicnih boleznih je eden najpomembnejših kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej:

- European Occupational Diseases Statistics (EODS)
- Eksperimentalna statistika o poklicnih boleznih EODS na EUROSTAT, v angleščini
- Slovenska statistika o poklicnih boleznih na EODS, v angleščini

Priporočila EU in ILO na področju poklicnih bolezni:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo (ILO), 2010, angleščina

Smernice ILO za ugotavljanje in registracijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, 1996, v angleščini

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni kot tudi slovenski kriteriji v postopku verifikacije poklicnih bolezni:

V dogovoru z Ministrstvom za zdravje Je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane februarja 2019 pripravil prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila povzema Pravilnik o poklicnih boleznih iz 2023. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.

Povezava na prevod priporočil

Odškodnina za poklicno bolezen:

Za razliko od odškodnin za nezgodo pri delu v Sloveniji v praksi še ni sodnih zahtevkov za odškodnino zaradi poklicne bolezni, kar je gotovo posledica neugotavljanja poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni, kjer odškodnino v skladu z zakonom izplačuje proračun namesto delodajalca.

Glej poročilo o odškodninah, izplačanih v 2021 na tej povezavi

42/2024 e-novica ZSSS (12. 9. 2024): Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

Stališča ZSSS o poklicnih boleznih:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Glej sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, na tej povezavi

Glej pobude in stališča ZSSS (za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih in za uvrstitev novih bolezni na seznam), na tej povezavi, 27. 2. 2019

Poziv predsednice ZSSS ministru za zdravje, naj bo COVID-19 poklicna bolezen na tej povezavi, 21. 3. 2020

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi, 15. 3. 2023

Predlog pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi od 4. 4. do 20. 4. 2018, pa nikoli ni bil sprejet zaradi predčasnega odstopa takratne vlade in zaradi podnormiranosti pravne podlage v ZPIZ-2, na tej povezavi

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o poklicnih boleznih (stran 1377), velja od 25. 2. 2023, uporablja se od 1. 5. 2023

Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni – ne velja več od 24. 2. 2023

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Poslovnik o delu posebne zdravniške komisije

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poklicnih boleznih:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

Tematska številka DE o poklicnih boleznih, april 2023

Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen, okt. 2023

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke, v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi