Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield

On 24. septembra, 2021   /   Delo v času vročinskih valov - platforma Heat shield  

Evropski projekt Heat shield (Ščit pred vročino), 2019-2021

https://www.heat-shield.eu/

HEAT-SHIELD je bil raziskovalni program, financiran s strani Evropske unije, katerega namen je soočanje z negativnimi učinki podnebnih sprememb na delovno populacijo, med katerimi je tudi naraščajoča temperatura na delovnih mestih. Med učinke prištevamo zmanjšanje produktivnosti na številnih delovnih mestih. Naraščajoča temperatura pa seveda evropskim delavcem prinaša tudi zdravstvene zaplete. Projekt Heath Shield se je osredotočil na pripravo strategij prilagajanja za pet pomembnejših vrst industrij EU in njihovih delavcev: predelovalna industrija, gradbeništvo, prevoz, turizem in kmetijstvo. Te industrije skupaj v EU predstavljajo 40 % BDP in 50 % vseh zaposlenih. Z zagotavljanjem zdravja zaposlenih se gospodarstvo ščiti pred učinki podnebnih sprememb.

V projektu Heath shield je iz Slovenije sodelovala Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenski sodelavki projekta sta bili klimatologinji doc. dr. Tjaša Pogačar in redna profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Posledice podnebnih sprememb

Pomembna skrb so trenutne in prihodnje podnebne spremembe ter njihove posledice za različna delovna mesta, ko se toplotne obremenitve povečajo. Ko urne vrednosti presegajo 26 °C, je fizično intenzivno delo, na primer v gradbeništvu in kmetijstvu, škodljivo za zdravje in produktivnost. Zaščita delavcev pred prekomernim vročinskim stresom bo v večjem delu Evrope vse bolj pomembna. Poleg tega morajo podjetja in skupnosti sprejeti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.

Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij, nasvetov in orodij za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih, ki so posledica podnebnih sprememb:

Heat-Shield opozorilni sistem in možnost personalizirane napovedi, nasvetov glede hidracije, ukrepi za zmanjšanje toplotne obremenitve, predlagane rešitve v različnih sektorjih …

Načrt ukrepanja v vročini Heath shield, 2021 = Načrt za ukrepanje v vročini z namenom ohranjanja varnosti in produktivnosti delavcev, Smernice za delodajalce, podjetja, sindikate ter strokovnjake varstva in zdravja pri delu

Pregled ukrepov, ki ohranjajo varnost in storilnost zaposlenih pri delu v vročini, Heath shield, 2021

Infografike Heath shield z nasveti, kako se na delovnem mestu zaščititi v času vročinskih valov, 2021:

Delaš v vročini?
Vročina vpliva na zdravje in storilnost
Ohranjanje storilnosti v vročem delovnem okolju
Poškodbe pri delu zaradi vročine
Vročinski stres pri delu v kmetijstvu
Vročinski stres pri delu v gradbeništvu
Vročinski stres pri delu v proizvodnji
Vročinski stres pri delu v turizmu
Vročinski stres pri delu v prevozništvu

 

 

Back to Top

Hrup

On 2. aprila, 2020   /   arhiv, Hrup  

Hrup

Glej tudi Kombinirani vpliv več nevarnosti skupaj

 

Hrup je neželena oblika zvoka. Je eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za nezgode pri delu, poklicno naglušnost ter stres in jezo. Dejavnosti, kjer se delavci srečujejo z visokimi ravnmi hrupa, so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, promet itd. Nevaren za človeka je tako hrup na delovnem mestu kot tudi zunaj dela (glasna glasba)! Izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa je nepopravljiva.

Enota za vrednotenje ravni hrupa/ravni zvoka/glasnosti zvoka je dB(A) oziroma decibel, pri čemer A pomeni frekvenčni filter, ki najbolj posnema odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Hrup je nevaren za sluh, če mu je delavec dolgo in pogosto izpostavljen, predvsem takrat, ko je zelo blizu izvora hrupa. Obstaja pa tudi hrup iz okolice, katerega meje so lahko prekoračene. Zato je potrebno hrup nadzorovati (z merjenjem) in ga vzdrževati v mejah predpisanega. Ekvivalentna raven hrupa  pomeni raven hrupa, ki ustreza dejanski izpostavljenosti glede na energijo zvoka. S konično ravnijo pa opredelimo maksimalne ravni izpostavljenosti oziroma vrhove izpostavljenosti. Dopustna raven hrupa na delovnem mestu je zakonsko predpisana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu.

Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna. Mejna vrednost je absolutna meja izpostavljenosti in v normalnih pogojih dela ne sme biti prekoračena.

_________________________________________________

Kako računamo hrup?

Primer: Če se osnovnemu hrupu nivoja 70 dB(A) priključi enako intenziven hrup, skupni nivo hrupa ni 140 dB(A), ampak 73 dB(A). Če pa se nivoju hrupa 70 dB(A) doda hrup nivoja 74 dB(A) je skupni nivo zvočnega tlaka 75 dB(A) (dejansko 75,5, a uho zazna le razlike nad 1 dB(A)).

 Kako smo prišli do tega rezultata?

Če se nivoju hrupa pridruži enak nivo hrupa, skupni hrup ni še enkrat večji, ampak le za 3 dB. Večja ko je razlika med nivojema, manj dB prištejemo višji vrednosti hrupa (glej spodaj diagram).

 

Kako računamo zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme, ki jo delavec nosi?

Pravilnik določa dnevno mejno vrednost (povprečje izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delovnika) 87 dB(A), ki ne sme biti prekoračena, lahko pa se pri ocenjevanju upošteva varovalni učinek osebne varovalne opreme.

Proizvajalci pripomočkov za varovanje sluha navadno navajajo vrednosti NRR ( laboratrijsko določena stopnja zmanjšanja hrupa). Dejansko pa je praktična izolacijska vrednost nižja in se izračuna po formuli: (NRR-7)/2.

Če smo torej izpostavljeni nivoju hrupa 88 dB(A) in uporabimo glušnike s stopnjo zmanjšanja hrupa NRR 29, smo dejansko izpostavljeni nivoju hrupa 77 dB(A).

 ___________________________________________________________

Ocena tveganja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da mora pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu delodajalec nameniti posebno pozornost:

  • velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu,
  • mejnima vrednostima in opozorilnim vrednostim izpostavljenosti,
  • vplivom na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojnega učinkovanja hrupa in vibracij,
  • možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je potrebno upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode,
  • podatkom o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme,
  • obstoju delovne opreme, ki povzroča manj hrupa,
  • podaljšanju izpostavljenosti hrupu zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec,
  • ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom,
  • opremi za varovanje sluha s primernim dušenjem.

 ___________________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev

Posebno varstvo pred hrupom je delodajalec dolžen izvajati pri nosečih delavkah, saj visoke ravni hrupa vplivajo na sluh nerojenega otroka. Delodajalec je dolžen premestiti nosečo delavko iz okolja, kjer raven hrupa presega 80 dB(A).

Tudi mlada oseba ne sme biti izpostavljena hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, t.j. 80 dB(A).

 ___________________________________________________________

Preventivni zdravstveni pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

Test sluha z ADG

 

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vsebino pregleda sluha. V koliko delate v okolju kjer hrup dosega ali presega spodnjo opozorilno vrednost naj se pri preventivnem zdravstvenem pregledu sluh pregleduje z ADG. Poškodbo sluha zaradi hrupa se diagnosticira in spremlja s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi velikost in vrsto naglušnosti (avdiometrija).

Avdiogram, ki prikazuje poklicno okvaro sluha zaradi hrupa (sluh je okvarjen predvsem pri frekvenci 4000 Hz, na kateri je uho najbolj ranljivo zaradi hrupa).

Vir slike: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

 ___________________________________________________________

Učinek hrupa na zdravje:

 

 

 

 

 

Nošnja slušnega aparata zaradi poslabšanja sluha

 

Hrup povzroča izgubo sluha, vpliva pa tudi na organizem v celoti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča trajno naglušnost, ki jo lahko pospeši istočasna izpostavljenost vibracijam, ototoksičnim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidni gentamicin), diuretiki (kot je furosemid) in zdravila proti raku, ki vsebujejo platino (npr. cisplatin)), dedna obremenjenost in starost.

Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je v veliki meri individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Desetina ljudi je prekomerno občutljivih na hrup in postanejo naglušni že pri nižjih intenzitetah od dovoljenih in/ali imajo ekstraavralne težave. Motnje sluha so v začetku lahko reverzibilne, kar pomeni, da se sluh po nekaj urah lahko vrne, če pa izpostavljenost hrupu traja dalj časa, sledi trajna izguba sluha.

Avralni učinki hrupa so učinki hrupa na sluh. Izražajo se kot akustična travma (zvočni udar) in kronična akustična travma (industrijski hrup, ki vodi v naglušnost). Večletna vsakodnevna 8-urna izpostavljenost hrupu 80 dB povzroči trajno poškodbo sluha, naglušnost ali izgubo sluha.

Akutna okvara sluha zaradi hrupa nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu. Nastane zaznavna ali mešana naglušnost, izrazitejša pri 4 kHz[3], večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih, ki je najbolj izraženo 5 minut po izpostavljenosti. Na avdiogramu pa se po nekaj minutah do 24 urah pojavi začasna naglušnost. Trajni znak izpostavljenost visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih.

Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB(A) nekaj minut ali več, ali tudi 135 dB(A) (nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Kronična naglušnost zaradi hrupa je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če je delavec dlje časa (najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let) izpostavljen osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A). Začetne spremembe na avdiogramu se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Ker je sprva prizadeto območje v višjih frekvencah, kot je govorno področje človeka, delavec pri pogovoru nima subjektivnih težav in ne opazi okvare sluha. Naglušnost nastaja počasi, obojestransko, postopoma se širi v govorni spekter (500 Hz do 4 kHz), zato človek ne sliši visokih tonov in pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, izrazitejša pri 3 do 6 kHz, najpogosteje pri 4 kHz, običajno simetrična, obojestranska, nepovratna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje.

Kronično naglušnost zaradi hrupa, je treba ločevati od starostne naglušnosti, prirojene naglušnosti, naglušnosti, ki nastane zaradi metaboličnih motenj, naglušnosti, ki jo povzroči virus ali bakterija, naglušnosti, ki nastane zaradi bolezni centralnega živčnega sistema.

Posebej za ljudi, ki so izpostavljeni organskim topilom, je pomembna kronična naglušnost, ki lahko nastane kot posledica izpostavljenosti toluenu in stirenu ali težkim kovinam, kot je svinec, metilno živo srebro, arzen. Prav tako poškoduje sluh tudi ogljikov monoksid. Istočasna izpostavljenost hrupu in organskim topilom povzroča večjo izgubo sluha, kot bi jo povzročil sam hrup ali sama organska topila.

 

Ekstraavralni učinki hrupa se pojavijo pri daljši ali ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu (vsaj 5 let) nad 50 dB(A) in se kažejo kot

  • psihične motnje (nevroze, psihična utrujenost, strah, raztresenost, razdražljivost, duševna labilnost, zmanjšana pozornost, nespečnost …). Posledično pride do poslabšanja medsebojnih odnosov in usihanja motivacije za delo;
  • neskladno delovanje posameznih organskih sistemov zaradi zvišanega tonusa simpatičnega živčevja. Posledica so kronična obolenja (zvišana frekvenca srca, zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, miokardni infarkt in možganska kap, zaprtost, driska, vnetje želodčne sluznice, rana na želodcu), zvišane ali znižane vrednosti nekaterih hormonov, zvišanje celotnega holesterola, znižane vrednosti HDL-holesterola …

Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom.

Ergonomsko-varnostni učinki hrupa: Gre predvsem za motnje komunikacije, zaznavanja signalov, obremenitev govornega aparata, vpliv na produktivnost delavcev.

____________________________________________________________________

Preprečevanje izgube sluha:

Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter tudi drugih oseb, ki so navzoče v njegovem delovnem procesu. Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpraviti, pri tem pa mora upoštevati temeljno načelo ZVZD-1, ki opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Kar pomeni, da je treba hrup odpraviti pri izvoru, pri čemer so kolektivni ukrepi pred osebno varovalno opremo.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri izvoru?

  • Z manjšanjem sil, ki povzročajo nihanje;
  • z zmanjšanjem udarcev ali impulzov;
  • z zmanjšanjem trenja s pravilno montažo in mazanjem;
  • z izolacijo izvora hrupa;
  • z zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob;
  • z zamenjavo hrupnih delovnih strojev s tihimi.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup na poti k sprejemniku/delavcu?

  • Z odsotnostjo odbojnih površin;
  • prostore, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom, lociramo od preostalih prostorov;
  • z dušenjem s pomočjo pregrad;
  • z ogrado izvora hrupa z akustičnimi oblogami stropa in sten.

Kako lahko z organizacijskimi ukrepi zmanjšamo hrup?

  • S krajšo izpostavljenostjo ljudi v hrupnem delovnem okolju;
  • z izbiro delovne opreme, ki ni hrupna;
  • z izobraževanjem ljudi z namenom zavedanja škodljivosti hrupa ter kako ravnati, da ne povzročajo hrupa.

 

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri sprejemniku/delavcu: Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna.

______________________________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Bodite pozorni na meritve hrupa – da se le-te izvajajo v »realnih pogojih«, kar pomeni, da se meritev izvaja, v običajnih delovnih pogojih in ne takrat, ko npr. ugasnejo stroji in delavci zapustijo delovno mesto (npr. v času malice).
  2. Delodajalcu predlagajte, naj se meritve hrupa izvajajo tudi z osebnimi dozimetri za hrup, kar pomeni, da se delavcu namesti osebni dozimeter za hrup na ramo. Delavec nemoteno opravlja svoje delo v celotnem delovnem dnevu, merilnik pa poda izpostavljenost delavca ekvivalentni ravni hrupa na dan.
  3. Bodite pozorni na sočasno izpostavljenost hrupu in vibracijam ter težkim kovinam (kadmij, živo srebro, svinec, arzen, živo srebro, krom …) /organskim topilom (tuluen, ksilen, stiren, etilbenzen, propilbenzen, metilstiren, trikloroetilen, heksan, ogljikov disulfid) / ototoksičnim zdravilom.
  4. Bodite pozorni na priporočila za stroje, ki ustvarjajo hrup.
  5. Da se na preventivnih zdravstvenih pregledih pregleduje sluh z ADG in ne s šepetanjem!
  6. Da so zaposleni na usposabljanju za varno delo poučeni o: vplivu hrupa na sluh, smislu uporabe varovalnih sredstev, tipih varovalnih sredstev, načinu njihove uporabe in za kaj se katero varovalno sredstvo uporablja, načinih izbora pravega varovalnega sredstva, načinu vzdrževanja, načinu uporabe, ciljih in načinu izvedbe avdiometrije ter o najnovejši zaščitni opremi za sluh.

__________________________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

Izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa v okolju | SPOT (gov.si)

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

__________________________________________________________________________________

Uporabljeni viri:

Prenehajte s tem hrupom!, Tratnik, Etbin, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje sluha.

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (Uradni list RS, št. 96/2007) so namenjene zlasti delodajalcem na tem področju. Poskušajo jim na enostaven način prikazati, kako naj izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni,  ZSSS, 2016.

ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO DELAVCEV IZPOSTAVLJENIH HRUPU, Marjan Bilban

http://www.decibel.si/

Back to Top

Stres / psihosocialna tveganja

On 11. marca, 2020   /   Psihosocialne obremenitve pri delu, Stres  

Stres / psihosocialna tveganja

   

Glej tudi  

Izgorelost

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Humanizacija dela in ergonomija

Stres je fiziološki, psihični in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je katerikoli dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot težavnega oz. ogrožajočega, kar pri njem izzove stresni odziv. Stresor začasno zamaje posameznikovo telesno in psihično ravnovesje. Je povsem normalno odzivanje posameznika na dogajanje, saj naši možgani telesu zaradi občutka ogroženosti naročijo, naj se pripravi na boj ali na beg. Sledi buren hormonski odziv, ki aktivira maksimalne umske in telesne zmogljivosti in posamezniku omogoči, da se reši pred nevarnostjo. Gre za reakcijo, ki je našim prednikom omogočala preživetje. Ko se posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, ki ga ogrožajo, se vedno sproži opisana reakcija, čeprav se je morda sploh ne zaveda.

Bojna pripravljenost zahteva veliko energije, ki jo telo zagotovi z varčevanjem na račun imunskega sistema. To ni škodljivo, kadar stres traja kratek čas, kolikor je navadno potrebno, da si v naravi rešimo življenje. Dolgotrajni stres (npr. na delovnem mestu), ki traja tedne in mesece, pa lahko prav zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema vodi v bolezen. Stres ni bolezen, vendar lahko omogoči številne zdravstvene težave (zdravje popusti na najšibkejšem organu posameznika).

Stres torej ni bolezen, ampak je prirojeni hormonski odziv našega telesa na strah in občutek ogroženosti, ki je potreben za beg ali boj, da si v nevarnosti rešimo življenje. Kratkotrajni stres je torej brez dvoma pozitiven, saj v trenutkih ogroženosti omogoča aktivacijo maksimalnih duševnih in telesnih sposobnosti. Kadar pa občutek ogroženosti traja predolgo, stres postane negativen in začne ogrožati naše zdravje na račun padca imunske sposobnosti in s tem sposobnosti samoozdravitve. V času stresa se rane dobesedno ne celijo in ljudje obolevajo zaradi bolezni, ki jim sicer ne bi prišle do živega. Stres je tudi v normalnih časih med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost z dela.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

ZVZD-1 o stresu oziroma psihosocialnih tveganjih:

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Zagrožena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Organizacija dela:

Čeprav je mnogo virov stresa v našem privatnem življenju, pa je precej specifičnih virov stresa tudi na delovnem mestu, najpogosteje povezanimi z neprimerno organizacijo dela pri posameznem delodajalcu.

Organizacija dela je porazdelitev in usklajevanje delovnih nalog in pooblastil v organizaciji. Organizacija dela je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji, in načini, kako se te nato usklajujejo, da se doseže končni izdelek ali storitev. Organizacija ali struktura dela pove, kdo kaj počne, ne glede na to, ali se to počne v timih ali ne, in kdo je za kaj odgovoren.

Stres pri delu je torej emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče si in škodljive vidike dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katero je značilno povečano vzburjenje in nelagodje, ki ju pogosto spremljajo občutki nemoči in nezmožnosti soočanja z obremenilno situacijo. Ti občutki izhajajo:

  • nasprotij med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu;
  • nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja;
  • preobremenjenosti glede na dejanske možnosti;
  • nezadostne usposobljenosti za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja).

 

Pogosto zunanji ponudniki delodajalcem ponujajo svoje storitve obvladovanja stresa za zaposlene, ki so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov stresa, kakršni so  meditacija in druge oblike pomirjanja. Simptomi stresa pa so s takim pristopom zgolj potlačeni in kmalu znova izbruhnejo.

V resnici se stres obvladuje s prepoznavanjem zgoraj naštetih stresorjev v organizaciji dela in z ukrepi za njihovo odpravljanje. Ko odpravimo vzrok občutkov ogroženosti, namreč popusti hormonska stresna reakcija na ogroženost.

ZSSS je v več zaporednih projektih sodeloval z  Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri nastanku brezplačnega spletnega orodja OPSA, prilagojenega specifičnim slovenskim potrebam, za prepoznavanje stresorjev na delovnem mestu. Orodje ponuja tudi nabor ukrepov za odpravo stresorjev.

Priporočamo delavskim zaupnikom, da na orodje opozorijo svojega delodajalca! 

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Stres pospešuje nastanek mišično kostnih obolenj, EU OSHA, 2022: Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu. V njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

  • obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
  • neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
  • kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
  • predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
  • zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

  • dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
  • naporno fizično delo s premalo odmora,
  • dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
  • kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

12/2023 e-novica ZSSS (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

Stres in poklicne bolezni:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Orodja za obvladovanje stresa pri delu:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

 

 

 

 

PKMO e- učbenik za obvladovanje mišično-kostnih obolenj in psihosocialnih obremenitev

 

 

 

 

 

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC, 2018

Stališča sindikatov:

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, na tej povezavi

Projekti ZSSS:

OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH,  2015 – 2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA,
2015-2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, 2013 – 2014

PROGRAM PODPORE ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE PRI ODPRAVLJANJU STRESA POVEZANEGA Z DELOM IN PRI ZMANJŠEVANJU NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC, 2010 – 2011

MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA, 2008 – 2009

Publikacije:

Usklajevanje dela in zasebnosti, tematska številka Delavske enotnosti, marec 2019

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Dobra praksa pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, EU OSHA, HWC 2014-2015

Facts/Dejstva št. 74 Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu

 

 

PLAKATI MDDSZ 2022 za manj stresa zaposlenih v zdravstvu:

     

_

Strokovni članki:

OSHwiki: Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008

E-novice ZSSS:

35/2024 e-novica ZSSS (5. 7. 2024): Izšla je tematska številka DE “Duševno zdravje pri delu”

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

Back to Top

Hormonski motilci

On 10. marca, 2020   /   Hormonski motilci, Kemijske obremenitve pri delu  

Hormonski motilci

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci, ETUI

 

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:

Citirano po:  Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014

________________________________________________ _______________

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018

4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

 

Back to Top

Delovni čas

On 10. marca, 2020   /   Psihosocialne obremenitve pri delu  

Delovni čas

Glej tudi

Delo od doma / delo na daljavo

Humanizacija dela in ergonomija

Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.

Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.

Počitek med delom:

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Pravica do dopusta:

 Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.

Izmensko delo:

Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.

 Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr.  telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe. 

Raziskave in publikacije:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Anketa ZSSS o delovnem času, 2017

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi  in tej povezavi

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka

Glej e- novice o delovnem času:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

26/2021 e-novica ZSSS: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

36/2018 e-novica ZSSS: Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa – ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo 

54/2017 e-novica ZSSS: Dan Delo Družina 2017 bo 13. 12. 2017

16/2017 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in
zdravja pri delu + prvi rezultati ankete o delovnem času

Predpisi:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Konvencija o nočnem delu

 

Back to Top

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

On 31. januarja, 2020   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

 

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Kje poiskati zanesljive informacije o kemikalijah, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu? Obveščamo vas, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) 29. 1. 2024 lansirala svojo novo javno zbirko podatkov o kemikalijah ECHA CHEM, ki bo postopoma nadomestila vse njene dosedanje zbirke.

Sprva vključuje zgolj podatke, ki so jih podjetja predložila v svojih registracijah v skladu z uredbo REACH. V prihodnjih letih bo agencija ECHA podatke, ki jih bo dala na voljo javnosti, postopoma prenesla z njihove sedanje lokacije (Iskanje kemikalij) v zbirko ECHA CHEM.

Med prehodom bodo uporabniki morda morali uporabljati tako ECHA CHEM kot prejšnjo platformo. V podporo pri tem prehodu bodo na spletni strani zbirali praktične informacije o postopnem prenosu na ECHA CHEM. Tu boste našli najnovejše informacije o preteklih in prihodnjih izdajah ECHA CHEM, različne vrste podporne dokumentacije, kot so spletni seminarji in vprašanja in odgovore, pa tudi preprost priročnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje lahko najdete informacije, ki jih iščete.

Glej: https://chem.echa.europa.eu/

Predstavitveni video za ECHA CHEM na tej povezavi, v angleščini

 

Iskalnik informacij o kemikalijah – do januarja 2024

Iskanje kemikalij

Iskanje informacij o vseh kemikalijah s pomočjo številk kemikalij EC ali CAS.

S klikom na ime kemikalije se odpre informacija o nevarnih lastnostih kemikalije. V zbirki podatkov je 106.213 snovi z EC številko.

 

Načrt o rakotvornih snoveh (Roadmap on Carcinogenes), 2016

Glej na tej povezavi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Spletna stran Načrta o rakotvornih snoveh je platforma za izmenjavo dobrih praks med podjetji in organizacijami in shemo prostovoljnega ukrepanja za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu in izmenjavo dobrih praks. Akcijska shema je imela štiriletno perspektivo in je dobila naslov »Načrt o rakotvornih snoveh«. Leta 2020 so partnerji ugotovili, da načrt dobro napreduje, vendar še zdaleč ni pripravljen. Zato je bila 10. novembra 2020 predstavljena nova strategija za obdobje 2020–2024  s posebnimi izzivi za pospešitev izvajanja.

Na platformi najdete rešitve in informativne liste o najpogostejših karcinogenih.

Nasveti za nadomestitev karcinogenov na delovnem mestu na tej povezavi (v angleščini)

Septembra 2023 je bil posodobljen seznam informativnih listov v slovenščini na 21 snovi in postopkov, dostop do celotnega seznama

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh (EU OSHA), 2021

Glej na tej povezavi

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh vam podaja pregled nevarnosti nevarnih kemičnih snovi in kemičnih izdelkov, ki jih uporabljate na delovnih mestih v svojem podjetju, za varnost in zdravje pri delu. Glede na vaše odgovore boste prejeli prilagojene nasvete za svoje podjetje o tem, kako izvajati dobre prakse in ukrepe ter upoštevati ustrezna pravila in predpise. Če boste sprejeli priporočene ukrepe, boste učinkovito zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo nevarne snovi in kemični izdelki v vašem podjetju.

Začnete lahko z zelo kratkim vprašalnikom (hitri začetek) s sedmimi vprašanji ali pa takoj začnete z bolj podrobnim vprašalnikom, ki vsebuje 36 vprašanj. Če boste izpolnjevali daljši vprašalnik, lahko svoje odgovore shranite in nadaljujete pozneje. Ko boste izpolnili daljši vprašalnik, boste lahko natisnili poročilo „Moj kemijski priročnik“, ki bo vključeval vaše odgovore, seznam opravil ter priporočila za dobre prakse in ukrepe.

Slovenski partnerji e-orodja o nevarnih kemičnih snoveh so poskrbeli za oblikovani različici publikacij Moj kemijski vodnik – za Kontrolnik kliknite tukaj, za Priporočila kliknite tukaj.

 

Moj kemijski vodnik – Priporočila

Elektronska publikacija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z naslovom Moj kemijski vodnik – Priporočila, 2023.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RISCTOX zbirka podatkov o nevarnih snoveh

(v angleščini in španščini)

Glej na tej povezavi

RISCTOX je zbirka podatkov o nevarnih snoveh, razvita za zagotavljanje jasnih, organiziranih in jedrnatih informacij o tveganjih za zdravje in okolje, ki jih povzročajo kemikalije v izdelkih, ki jih podjetja običajno uporabljajo ali z njimi ravnajo.

Zbirka podatkov RISCTOX nudi informacije o več kot 100.000 kemičnih snoveh v datotekah, ki vsebujejo podatke o:

  • Klasifikaciji snovi na podlagi uredbe 1272/2008 (CLP
  • Posebnih zdravstvenih tveganjih
  • Posebnih okoljskih tveganjih
  • Predpisih v zvezi z zdravjem in okoljem

Kriteriji za iskanje vključujejo ime snovi ali pa njene identifikacijske številke (CAS, EC; EINECS / ELINCS, Index No). Prav tako je mogoče iskati na podlagi različnih seznamov tveganj in predpisov.

SUBSPORTplus portal za nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Povezava: https://www.subsportplus.eu/

Portal SUBSPORTplus nudi podporo pri nadomeščanju nevarnih snovi. Nadomeščanje oziroma zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi je temeljni ukrep za zmanjševanje tveganj za okolje, delavce, potrošnike in javno zdravje. Predpisi spodbujajo, da se naj nadomešča, ta portal vam pokaže, kako to storiti.

Nadomešča se v naslednjih korakih:

  1. Definirajte problem
  2. Določite kriterije za nadomeščanje
  3. Poiščite alternative
  4. Ovrednotite in primerjajte alternative
  5. Izvedite pilotni preizkus
  6. Izvedite in izboljšajte

OECD – Zbirka orodij za oceno alternativ in zamenjavo škodljivih kemikalij

 

 

Ker zanimanje za zamenjavo škodljivih kemikalij v industriji, nevladnih organizacijah in javnem sektorju še naprej narašča, organizacije iščejo smernice za izvajanje ocene alternativ ter za izbiro ustreznih metod in orodij. OECD se na to potrebo odziva s pripravo dokumentov s smernicami, izmenjavo izkušenj na delavnicah in zbiranjem razpoložljivih virov.

Glej na tej povezavi

SAICM – program Organizacije združenih narodov za strateški pristop k mednarodnemu upravljanju s kemikalijami

Glej na tej povezavi

 

Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

(v slovenščini)

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.

Back to Top

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP

On 30. januarja, 2020   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Leta 2009 so članice Evropske unije po 40 letih dopolnjevanja in spreminjanja zakonodaje na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij med prvimi na svetu pričele uporabljati globalni oziroma po vsem svetu poenoteni sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP. Sprejeta je bila uredba GHS/CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH. Namen razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij po GHS/CLP, je ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije posredovati uporabniku in tako omogočiti  zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba GHS/CLP določa komunikacijske elemente za sporočanje in opozarjanje na nevarne lastnosti kemikalije. 

Glej več na:

Opozorilna beseda

Etiketa na kemikaliji

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

Varnostni listi

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

 

 

 

 

 

 

 

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Back to Top

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

On 10. septembra, 2019   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

 

 

 

 

 

 

 

 

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti; Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 2019

Glej tudi

Hrup

Sevanje

Ženske

_____________________________________________________

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

____________________________________________________

Hrup in ototoksične kemične snovi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu v 8. členu med drugim določa, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameniti posebno pozornost kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu.

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

____________________________________________________

Kemikalije in sevanje:

Glej tudi Sevanje

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

____________________________________________________

Več v publikaciji ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

____________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

Back to Top

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

On 9. septembra, 2019   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti 

 

 

Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev  evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.

Evropske mejne vrednosti:

 

 

 

 

Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.

 

Oktober 2023: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) nas je zaprosila, da razširimo informacijo o tem, da je Evropska komisija pripravila dokument z naslovom Methodology establishing risk-based limit values for non-threshold carcinogens, for the purposes of Article 1 (18a) of Directive 2004/37/EC, ki temelji na mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), sprejetem novembra 2022. Omenjeni dokument vsebuje tudi osnovne informacije in primere metodologij za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v izbranih državah članicah.

Metodologija je objavljena na spletišču DG EMPL: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=716&langId=en

______________________________________________________

ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.

Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.

Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.

Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).

Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).

Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi

Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi

Definicije:

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini

Predlog ETUI za EU obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016:

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi

Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi

    

Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:

Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.

Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

Ukrepi se določajo glede  na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.

 

 

 

 

Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.

E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

17/2018 e-novica (9.4.2018): Vložen predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov

Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:

2022:

2020:

  • Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
  • Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
  • Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi

2019:

2018:

  • ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s prilogami

Priloga 1: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

Priloga 2: Vrednosti

Priloga 3: Prepovedi

Priloga 4: Kazalo po CAS številkah

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem s prilogami

Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov

Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva
v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“;

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

   STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC

 

 

 

 

 

Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta,  kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019

Back to Top

Sevanje

On 1. julija, 2019   /   Sevanje  

Sevanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sevanje – osebna varovalna oprema

za zaščito oči in kože

 

Glej tudi:

UV indeks in delo na prostem 

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mladi

Ženske

_______________________________________________________

Neionizirna in ionizirna sevanja

 

Sevanje se kot fizikalna obremenitev pri delu lahko pojavi v dveh oblikah – kot elektromagnetno sevanje (EMS) ali kot sevanje delcev. Človeško oko ju ne zazna.

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi prazen prostor ali plin. Valovánje pa je širjenje sinusnega nihanja v sredstvu ali v polju. Z valovanjem ni povezan prenos snovi, ampak delci snovi le nihajo okrog svoje ravnovesne lege. Vir: Wikipedija

Pri nizkofrekvenčnem elektromagnetnem sevanju so frekvence nižje od 100 kHz. So posledica izmeničnega toka in napetosti. Statična magnetna polja pa nimajo frekvence (0 Hz) in nastanejo, ko se elektrika uporablja v obliki enosmernega toka. Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja obsegajo frekvence od 100 kHz do 300 GHz.

Hertz (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco. En hertz ustreza »enemu (dogodku) na sekundo«, izraženo v osnovnih enotah je to s−1. Vir: Wikipedija

Glede na učinek, ki ga ima sevanje na snov, pa elektromagnetna sevanja delimo na ionizirno (sevanje radioaktivnih snovi – alfa, beta in gama, nevtronsko sevanje in kozmično sevanje ter delno ultravijolično sevanje) in neionizirno (enosmerna električna in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, infrardeča svetloba, vidna svetloba in del ultravijolične svetlobe) ter rentgensko sevanje.

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu protonov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven (kation), v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen (anion). Vir: Wikipedija

 

Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul. Ionizacija je proces, pri katerem nastajajo ioni s pridobitvijo ali izgubo elektrona iz atoma ali molekule. Atom ali molekula pridobi negativni ali pozitivni naboj s pridobivanjem ali izgubljanjem elektronov. V primeru, da delec oz. valovanje nima dovolj visoke energije za ionizacijo, govorimo o neionizirajočem sevanju. 

Pri radioaktivnem razpadu izgubi jedro energijo tako, da se nevtron spremeni v proton in odda elektron. Sevanje elektronov imenujemo sevanje beta. Preostanek energije po tej spremembi pa se izseva v obliki žarkov gama. Sevanje žarkov gama je elektromagnetno valovanje z energijo, ki je večja od energije rentgenskega sevanja. Težja jedra, kot je npr. uran in plutonij, sevajo večje delce, ki so sestavljeni iz dveh protonov in nevtronov, ter jih imenujemo sevanje alfa. (Vir: www.nek.si/)

Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov). Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo se predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. So ionizirajoče sevanje in  je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

Neionizirna optična sevanja (UV-sevanje, IR-sevanje in vidna svetloba) lahko sevajo kot koherentno sevanje (delci sevanja, v tem primeru svetloba, potuje vzporedno z isto frekvenco v ozkem snopu v določeno smer – primer takšnega sevanja je laser) in kot nekoherentno sevanje (sevanje je razpršeno, potuje v različne smeri z različnimi frekvencami – npr. lovilec insektov, fluorescenčne luči ipd.).

Infrardeče sevanje (kratica IR) označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

 

 

 

 

___________________________________________________________

Radon:

Radon je radioaktivni plin, ki se tudi ponekod pri nas sprošča v naravnem okolju in največ prispeva k izpostavljenosti ljudi ionizirajočemu sevanju. Po oceni Mednarodne agencije za raziskave raka (IRAC) je vsak deseti rak na pljučih posledica izpostavljenosti radonu. Ta je v skupino rakotvornih snovi uvrščen od leta 1988. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1400 ljudi, umre pa jih 1200. To pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu umre več kot 100 ljudi letno.

Izpostavljenosti radonu lahko  zmanjšamo doma in na delovnem mestu. Pravilnik predpisuje protiradonsko varno gradnjo za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. V skladu z uredbo vlade iz leta 2018 je območje Slovenije razdeljeno na radonsko območje in na zeleno območje. Območja z več radona so po meritvah ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.

Novi pravilnik glede na območje predpisuje ukrepe za projektiranje in gradnjo novih stavb, izvedbo protiradonske sanacije obstoječih stavb, zahteve za protiradonske ukrepe pri posegih na obstoječih stavbah ter označevanje in dokumentiranje protiradonskega prezračevalnega sistema.

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona najdete na tej povezavi

Uredba o nacionalnem radonskem programu na tej povezavi

Meritve radioaktivnega radona v prostoru, ponudba ZVD, na tej povezavi

Uprava RS za varstvo pred sevanji je organ v sestavi Ministrstva za zdravje zadolžen za sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj (radon). V letu 2022 načrtuje:

  • posodabljanje in nadgradnjo radonskega programa.
  • vpeljavo nadzora izpostavljenosti radonu na delovnih mestih.

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

_______________________________________________________

Ukrepi za obvladovanje škodljivosti ionizirnega in neionizirnega sevanja:

Škodljivost nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja ni dokazana, čeprav zbuja pozornost znanstvenikov (npr. mobilni telefoni). Kadar na delovnem mestu ni tveganj zaradi sevanj oziroma so le-ta zanemarljiva, lahko delodajalec v oceni tveganja poda utemeljitev, da na določenem področju niso potrebna nadaljnja podrobnejša ocenjevanja.

 

 

Radiodermatitis, Glej

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

Dokazana pa je nevarnost ionizirnega in višjih razredov neionizirnega sevanja. Še posebej je treba upoštevati v najzgodnejši nosečnosti. Delavke v rodni dobi je treba o tem obvestiti, še preden zanosijo. Okvare ploda so najbolj nevarne  prav v  zgodnjem obdobju nosečnosti. Pripravi naj se načrt, kako se izogniti tveganjem na delovnih mestih, če na njih delajo ženske v rodni dobi.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih s sevanjem priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev sevanja pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se med drugim ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

Velikemu tveganju se torej  najprej skušamo izogniti in šele, če to ni mogoče, določamo preventivne ukrepe. Najprej kolektivne ukrepe in šele na koncu individualne, kakršna je osebna varovalna oprema.

Zaščito pred ionizirnimi sevanji določa tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim  snovem ter zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Pri delu z viri ionizirnih sevanj se izpostavljenosti ne moremo popolnoma izogniti, zato je v prvi vrsti potrebno upoštevati štiri tehnične parametre, s katerimi lahko zmanjšamo obsevanost: čas izpostavljenosti, oddaljenost od vira, usmerjenost snopa sevanja, različni ščiti med virom in delavcem glede na sevanje gama, beta, alfa in nevtrone.

_______________________________________________________

Optično sevanje

Optično sevanje je vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje.

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm, ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Vir: Wikipedija

Krajša, ko je valovna dolžina, močnejša je energija ter s tem vpliv
na telo.

Zelena svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor rdeča.

Modra svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor zelena.

Sevanje UV ima večjo energijo od vidne svetlobe. Izpostavljenost žarkom UV je zato nevarna!

_____________________________________________________

Škodljivost optičnega sevanja

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

 

 

 

 

Zgradba očesa

Pomni:

    • Potrebna je pravilna izbira/nabava zaščitne opreme v skladu z oceno tveganja (npr. zaščitna očala), na kateri je jasno razvidno, za kateri spekter valovnih dolžin in kateri ravni zaščite so namenjena.
    • Potrebna so dodatna individualna usmerjena usposabljanja pri nastopu ali spremembi delovnega mest in preizkus usposobljenosti za samostojno delo.
    • Potrebna so usposabljanja o specifičnih tveganjih ranljivih skupin zaposlenih, kot so začetniki, starejši delavci, nosečnice.
    • Nadzor nad viri sevanj v državi opravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje. Upravna organa, ki izvajata nadzor, sta Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Za nadzor in urejanje prevoza radioaktivnih snovi in fizičnega varovanja jedrskih in sevalnih objektov je pristojno tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

 

___________________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA, ZSSS

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZSSS

Umetna optična sevanja, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi umetnih optičnih sevanj. (Po tem priročniku smo povzeli slike.)

Več informacij na Inštitutu za neionizirana sevanja (INIS) 

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

___________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Izvajanje obratovalnega monitoringa elektromagnetnega sevanja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona
Uredba o nacionalnem radonskem programu
Back to Top