Naprošeni smo bili, da vam predstavimo novo slovensko publikacijo o osebni varovalni opremi:
Osebna varovalna oprema, avtor dr. Jožef Horvat
Predstavitev na tej povezavi
Naročilnica na tej povezavi
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pripravili kratko anketo o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Vljudno vas vabimo k sodelovanju, vaši odgovori pa nam bodo v pomoč pri oblikovanju nadaljnjih aktivnosti in ukrepov za spoštljiva delovna mesta brez nadlegovanja in trpinčenja.
Sodelovanje je povsem anonimno, izpolnjevanje ankete pa vam bo vzelo samo nekaj minut vašega časa.
Povezavo na anketo lahko posredujete tudi sodelavcem in komurkoli na trgu dela. Več odgovorov bo, bolj zanesljivi bodo rezultati.
Anketo je mogoče izpolniti do vključno 22. novembra 2022. Najdete jo na tej povezavi.
Rezultati bodo predstavljeni ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, predvidoma 24. novembra 2022. Vabljeni k sodelovanju!
Povezava na vrh v živo: https://healthy-workplaces.eu/sl
Obveščamo vas, da bo 14. in 15. novembra 2022 potekalo srečanje v španskem Bilbau, ki bo zaključni vrh evropske kampanje Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta. Cilj kampanje je bil ozaveščanje o vzrokih in o preprečevanju kostno-mišičnih obolenj na delovnih mestih, ki so v vsej EU in tudi v Sloveniji med najbolj pogostimi razlogi za bolniško odsotnost z dela in delovno invalidnost. Pregledalo se bo rezultate kampanje v obdobju 2020-2022.
Na vrhu bodo podeljena tudi evropska priznanja DOBRA PRAKSA. Iz Slovenije ga bo prejela tudi Zavarovalnica Triglav d. d. za svoj program Za-varujmo zdravje. Obrazložitev priznanja na tej povezavi.
V triletnem obdobju 2020-2022 smo vam posredovali 12 e-novic o tej evropski kampanji. Na tej povezavi jih najdete skupaj z glavnimi sporočili v slovenščini o preprečevanju poklicnih kostno-mišičnih obolenj in publikacijami kampanje na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD . Vabljeni k ogledu!
Vrh boste lahko v angleščini spremljali v živo na tej povezavi
Uradna spletna stran EU OSHA kampanje v slovenščini na tej povezavi
Predstavitev kampanje na spletni strani ZSSSzaupnikVZD na tej povezavi
Obveščamo vas, da je 20. oktobra 2022 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svojem spletnem seminarju Azbest v delovnem okolju, o katerem smo vas obvestili v naši e-novici št. 48/2022, napovedalo, da bo v naslednjih mesecih predlagalo novo slovensko mejno vrednost poklicne izpostavljenosti za azbest 0,01 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju.
Tudi Evropska komisija namerava v letu 2023 predlagati enako evropsko obvezujočo mejno vrednost, desetkrat ostrejšo od dosedanje. Azbest namreč ostaja najpogostejši ubijalec na delovnem mestu. Letno zaradi azbesta umre skoraj 100.000 Evropejcev in število umrlih še vedno narašča iz leta v leto.
Vabimo vas, da se informirate o utemeljitvi napovedane mejne vrednosti na našem novem prispevku na naši spletni strani na tej povezavi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu. Za vas smo na njej zbrali vrsto zanimivih informacij in opozoril. Azbest je namreč vgrajen v večino stavb v naši državi in v EU in zato se nevarna azbestna vlakna še vedno sproščajo pri njihovem vzdrževanju. Biti informiran o nevarnostih zaradi azbesta in o varnem delu z njim se zato splača ne le najbolj izpostavljenim gradbenim delavcem in krovcem ampak vsemu prebivalstvu!
Vabljeni k ogledu na Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu
V naši e-novici št. 18/2022 smo vas obvestili, da je Evropska konfederacija sindikatov ETUC ob mednarodnem delavskem dnevu spomina na delavce, umrle pri delu, 28. aprila 2022 javnosti posredovala svoj Manifest NIČ SMRTI PRI DELU. V njem ETUC trdi, da “nič smrti pri delu” ni utopija. Trend na podlagi statistike do 2019 v vsej EU je namreč, da število smrtnih nezgod pri delu konstantno pada. Če bi EU voditelji predpisali več usposabljanja za varno delo in več inšpekcijskega nadzora, trdi ETUC, se bi trendi nižanja števila smrtnih nezgod pri delu pospešili in umiranja bi bilo lahko konec že najkasneje 2030.
Graf, ki prikazuje nižanje števila umrlih v nezgodah pri delu na 100.000 zaposlenih po državah, na povezavi Fatal accident forecast analysis 2020 edition.xlsx – Google Preglednice
ETUC pa je 28. oktobra 2022 objavil analizo EUROSTAT statistike, ki upošteva tudi že EU statistiko iz leta 2020, da se je kar v 12 državah EU povišalo število smrtnih primerov. Največji skok števila umrlih je bil v Italiji (+285), Španiji (+45) in na Portugalskem (+27). V Sloveniji je bilo leta 2020 17 mrtvih v nezgodah pri delu ali 2 več kot v 2019. Napoved ETUC, kdaj se bo ob nespremenjenih trendih število umrlih znižalo na nič, se je zato zamaknilo za sedem let na leto 2062.
ETUC načrtuje, da bo institucijam EU končni manifest predala na mednarodni delavski dan spomina na delavce, umrle na delovnem mestu 28. aprila 2023. Dobra novica je, da se je že lepo povečalo število podpornikov manifesta med ministri in evropskimi poslanci. Z veseljem poročamo, da se je med podpornike manifesta podpisalo tudi že šest uglednih in vplivnih Slovencev:
Podpisnikom čestitamo za družbeno angažiranost!
Izjava za javnost ETUC 28. 10. 2022 “V 12 državah EU povišano število nezgod pri delu s smrtnim izidom, na tej povezavi
Seznam podpisnikov manifesta 28. 10. 2022, na tej povezavi
Manifest v slovenščini (prevod ZSSS) na tej povezavi
ZSSS spletna stran kampanje Nič smrti pri delu na tej povezavi
Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 53/2022, od 24. do 28. oktobra 2022 po vsej EU poteka Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2022. Evropska konfederacija Sindikatov (ETUC) je ob tem tednu preverila, katere države v EU so ratificirale obe temeljni konvenciji ILO na področju varnosti in zdravja pri delu: Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti.
Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 27/2022, je namreč 10. 6. 2022 konferenca Mednarodne organizacije dela (ILO) odločila, da bosta zdravje in varnost pri delu odslej priznana kot peto temeljno načelo in pravica pri delu ter hkrati uvrstila konvenciji št. 155 in 187 med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.
Analiza ETUC je pokazala, da je zgolj enajst od sedemindvajsetih držav v EU ratificiralo obe temeljni konvenciji ILO št. 155 in 187!
Obe temeljni konvenciji so ratificirale naslednje države: Španija, Belgija, Portugalska, Švedska, Češka, Slovaška, Danska, Finska, Slovenija, Luksemburg in Ciper.
Konvencije št. 155 niso ratificirale naslednje države: Avstrija, Francija, Nemčija in Grčija. ETUC je zato tem štirim državam pokazala rumeni karton, ki se ga v športu podeli kot opozorilo igralcu ali kot začasno izključitev.
Konvencije št. 187 niso ratificirale naslednje države: Nizozemska, Madžarska, Hrvaška, Irska in Latvija. Tudi tem petim državam je ETUC pokazala rumeni karton.
Nobene od dveh temeljnih konvencij niso ratificirale naslednje države EU: Italija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Litva, Estonija in Malta. ETUC je sedmim državam EU, ki niso ratificirale niti ene od obeh temeljnih konvencij ILO, pokazala rdeči karton. V športu rdeči karton pomeni igralčevo izključitev in takojšnjo prepoved igre.
ETUC v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu 2022 poziva države, ki so prejele rumeni in rdeči karton, k ratifikaciji konvencij ILO št. 155 in 187!
Po vsej Evropi ves oktober poteka vrsta dogodkov, katere vrh bo med 24. in 28. oktobrom Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2022. V letih 2020-2022 je bil ta tradicionalni evropski teden v znamenju ozaveščanja o mišično-kostnih obolenj, ki so povezana z delom.
Kot smo vas obvestili v e-novicah št. 44/2022 in 50/2022 je tako ministrstvo za delo 13. 10. 2022 v okviru sejemskega dogodka Varnost & preventiva 2022 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organiziralo brezplačni seminar Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, na katerem sta bila javnosti podrobneje predstavljena programa za preprečevanje mišično-kostnih obolenj dveh dobitnikov nacionalnega priznanja Dobra praksa. O njiju smo vas obvestili že v naši e-novici št. 13/2022.
Prav gotovo pa bo najbolj daljnosežen prispevek Slovenije k evropskim prizadevanjem za preprečevanje mišično-kostnih obolenj prav novi in sodobnejši Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, katerega sprejem ministrstvo za delo napoveduje najkasneje decembra 2022! Pobudo zanj sta uspešno dala ZSSS in SDTS v svoji kampanji iz junija 2021 Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Pogajanja socialnih partnerjev in ministrstva o predlogu novega pravilnika se bodo predvidoma zaključila novembra 2022.
Na omenjenem seminarju 13. 10. 2022 je državni sekretar Dan Juvan v zvezi s predlogom pravilnika poudaril: »Čeprav imamo različne poglede na nekatera odprta vprašanja in se morda zdi, da stojimo na povsem različnih bregovih, se vsi zavedamo, da je potrebno zagotoviti višjo raven varnosti delavk in delavcev, ki ročno premeščajo bremena. Zato verjamem, da bomo preko strpnega socialnega dialoga in s pomočjo strokovnjakov našli rešitve tudi za tiste najtrše orehe in vam kmalu predstavili nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.«
Vabimo vas, da v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu obiščete spletno stran ZSSSzaupnikVZD, na kateri najdete tudi ključne informacije o mišično-kostnih obolenjih na povezavi Ročno premeščanje bremen in prisilne drže.
Vabimo vas tudi, da obiščete spletno stran kampanje Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen.
Skupinska slika dobitnikov in podeljevalcev nagrade in priznanj Avgusta Kuharja, 13. 10. 2022, Ljubljana
Podelitev nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za leto 2022 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu je bila v četrtek, 13. 10. 2022 ob 18.30 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru kongresno-sejemskega dogodka Varnost & Preventiva 2022. Dogodek je organizirala Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) v sodelovanju s Slovenskim združenjem za požarno varstvo (SZPV). Podeljevalci so bili državni sekretar Dan Juvan kot uradni zastopnik ministra za delo Luke Mesca, Stanko Ožbot kot predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in predsednik uprave Fundacije Avgusta Kuharja dr. Jožef Horvat.
Nagrado Avgusta Kuharja za najboljše magistrsko delo je prejel Matej Lipovšek za nalogo Elektrificirana (pametna) omarica za prvo pomoč in mobilna aplikacija TeHelp. Priznanja Avgusta Kuharja za strokovno delo v društvih varnostnih inženirjev pa so prejeli Bernarda Potočnik, Dejvi Ružič, Marko Božič, Miro Škufca, Milan Dobovišek in Simon Vendramin.
Čestitamo!
Utemeljitve podeljenih nagrade in priznanj so na naslednjih povezavah:
Slovenski anketiranci so aprila in maja 2022 poročali, da so v zadnjih 12 mesecih opazili pojav ali poslabšanje naslednjih zdravstvenih težav: splošna utrujenost (36 %), glavoboli in težave z očmi (30 %), kostno-mišične težave (28 %), stres, depresija in tesnoba (25 %), nalezljive bolezni (24 %), nezgode ali poškodbe pri delu ( 5 %), druge zdravstvene težave (34 %).
Obveščamo vas o vseevropski anketi »Flash Eurobarometer – OSH Pulse / Pulz varnosti in zdravja pri delu”, ki jo je naročila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), da bi dobila vpogled v varnost in zdravje pri delu v EU po pandemiji. Anketiranje je potekalo od 25. 4. do 23. 5. 2022 in je zajelo 25.683 zaposlenih iz EU, Islandije in Norveške. V Sloveniji je bilo anketiranih 1.007 zaposlenih.
Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.
Največji delež anketirancev iz EU – kar 46 % – poroča o izpostavljenosti hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom. Slovenija sodi v skupino sedmih držav, ki presegajo EU povprečje, saj je ta dejavnik tveganja navedlo 51 % slovenskih anketirancev.
Slabo komunikacijo in nizko raven sodelovanja v organizaciji je izpostavilo 26 % anketirancev iz EU in 22 % anketirancev iz Slovenije, medtem ko je 18 % anketirancev iz EU in Slovenije poročalo o pomanjkanju avtonomije ali pomanjkanju vpliva na tempo dela ali delovne procese.
V EU je 89 % vprašanih odgovorilo, da pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo; ta delež se giblje od 78 % na Portugalskem do 97 % na Švedskem, medtem ko v Sloveniji znaša 90 %.
O tem, da njihova organizacija uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen, poroča 30 % anketirancev iz EU in 18 % anketirancev iz Slovenije. Uporabo digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov) omenja 27 % anketirancev iz EU in 33 % slovenskih anketirancev, med tem ko jih 25 % v EU in Sloveniji odgovarja, da se te naprave uporabljajo za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.
Delež anketirancev, ki pravi, da se digitalne naprave uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov je najvišji v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem (od 29 % do 31 %) ter najnižji na Češkem, v Franciji in na Švedskem (od 13 do 14 %); v Sloveniji ta delež znaša 19 %, kolikor znaša tudi povprečje EU.
Poleg tega je 7 % anketirancev iz EU odgovorilo, da digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka. O tem je poročalo kar 26 % anketiranih zaposlenih iz Luksemburga in Nizozemske, 9 % iz Slovenije ter le 3 % vprašanih iz Češke, Danske, Estonije, Francije in Švedske.
V EU 28 % anketirancev ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z zdravjem kolegov in sodelavcev iste starosti kot »zelo dobro«, medtem ko jih 51 % meni, da je »dobro«. Ta delež je najnižji v Latviji in na Slovaškem (62 % odgovorov »dobro« in »zelo dobro«), najvišji pa na Poljskem in Malti (91 % oziroma 92 %), medtem ko v Sloveniji ta delež znaša 80 % (33 % jih opisuje svoje zdravje kot »zelo dobro« in 47 kot »dobro«).
Anketiranci iz EU so razdeljeni glede mnenja o tem, ali bi razkritje njihovega duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo poklicno pot; 50 % vprašanih se s to trditvijo strinja, za razliko od 45 % tistih, ki se s z njo ne strinja. Tudi slovenski anketiranci so razdeljeni, saj jih 45 % meni, da bi imelo takšno razkritje negativne posledice na njihovo poklicno pot, medtem ko jih 52 % meni nasprotno. V enajstih državah članicah EU se večina anketirancev strinja, da bi razkritje duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo kariero. Delež tistih, ki se s tem strinjajo, je še zlasti visok v Italiji (63 %), na Cipru (66 %), v Grčiji (66 %) in Franciji (68 %).
V EU se 81 % anketirancev strinja, da je izvajanje varnostnih pravil na delovnem mestu koristno, medtem ko jih 10 % odgovarja, da izvajanje varnostnih pravil otežuje delo; 4 % je takih, ki menijo, da sta oba odgovora pravilna, 4 % pa jih trdi, da na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil. Slovenski anketiranci so odgovarjali podobno: 82 % jih je menilo, da je izvajanje varnostnih pravil dobro; 7 % jih je menilo, da njihovo izvajanje otežuje delo; 4 % jih je trdilo, da sta oba odgovora pravilna in po mnenju 6 % na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil.
O ukrepih za ozaveščanje in informiranje o varnosti in zdravja pri delu je poročalo 59 % anketirancev iz EU in 64 % iz Slovenije. Najbolje so se na tem področju odrezale Finska (73 %), Malta (74 %) in Irska (77 %).
Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.
Zbirno poročilo o rezultatih ankete v angleščini na tej povezavi
Infografika v angleščini s pregledom glavnih ugotovitev na tej povezavi
Kot smo vas obvestili v e-novici št. 44/2022, bo 13. in 14. 20222 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Dunajska 18) sejem Varnost & preventiva, največji dogodek na področju varnosti pri delu in varstva pred požarom v zadnjih letih.
Vstop je brezplačen. Program najdete na tej povezavi.
Na sejmu bo več kot 30 razstavljavcev. V forumskem delu sejma bodo vsako polno uro različne predstavitve in sicer o:
– poklicu varnostnega inženirja,
– gasilski šoli,
– dobri praksi na področju prenašanja bremen in
– programih različnih razstavljavcev na sejmu.
Na zunanji ploščadi bo mogoče videti:
Prvi dan, 13. 10. 2022:
ob 11.00: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon
ob 13.00: Predstavitev primerov dobre prakse s področja preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (obvezna je prijava na tej povezavi)
16.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov
Drugi dan, 14. 10. 2022:
ob 11.30: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon.
ob 13.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov
