On 16. novembra, 2023 / Novice
E-novica ZSSS št. 48/2023 (10. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja
O pravici do odklopa pogajanja tudi v EU:
Evropski socialni partnerji se v letu 2023 pogajajo o sklenitvi evropskega sporazuma o pravici do odklopa. Napovedujejo njegov podpis v začetku leta 2024 in da ga bodo v skladu s 155. členom Pogodbe o Evropski uniji soglasno predlagali v sprejem za direktivo EU.
(Glej dodatno informacijo na dnu pod črto.)
Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca. Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki se je pogajal o ZDR-1D, je za naše e-novice zapisal: “Pravica do odklopa predstavlja ključno sredstvo za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. Ne smemo namreč prezreti, da sodobni delovni tempo in nenehna povezanost preko digitalnih sredstev lahko privedeta do prekomernega stresa, izgorelosti in drugih zdravstvenih težav. Ravno zaradi tega sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev. Ta vključuje tako pravico do nedotakljivosti prostega časa po delavniku, med vikendi in dopusti. Odklop bi naj omogočil delavcem, da si povrnejo energijo, ohranijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter preprečil dolgoročne negativne učinke prekomernega dela. V ZSSS si tudi prizadevamo za uvedbo jasnih politik in smernic v podjetjih glede odklopa. Ta vključuje predvsem pravico do nedostopnosti po delovnem času, s čimer bi se naj preprečil pritisk in prepričanje po potrebi stalne, nenehne dosegljivosti, vključno z oblikovanjem jasnih smernic glede komunikacije izven delovnega časa ter spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Vsekakor pa lahko rečemo, da pravica do odklopa predstavlja ključno pravico za razvoj odnosov povezanih z delom ter za ohranjanje zdravja. Tudi z dolžino zmožnosti opravljanja dela.”
»142.a člen ZDR-1
(pravica do odklopa)
(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.«.
217.a člen
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
7.a ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1;
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA ZDR-1
38. člen ZDR-1D
(5) Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. (OPOMBA: To je 16. 11. 2024)
Besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1D
Dodatno:
48/2024 e-novica ZSSS (16. 10. 2024): Smernice MDDSZ za uresničevanje pravice do odklopa
Informacija ETUC, 16. 10. 2024: Potem ko se je BUSINESSEUROPE umaknil iz pogajanj, je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog, ki je bil pred poletnimi počitnicami 2024 predmet prvega posvetovanja s socialnimi partnerji. Trenutno pričakujemo drugo fazo tega posvetovanja, po kateri naj bi Komisija pripravila zakonodajni predlog za Evropski parlament in Svet. V političnih smernicah predsednice Ursule Von Der Leyen je omenjena obravnava pravice do odklopa, čeprav delo na daljavo ni posebej obravnavano. To je razvidno tudi iz pisma misije podpredsednici Minzatu.
Prva faza posvetovanja Evropske komisije z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju EU o možnih ukrepih EU na področju dela na daljavo in pravice delavcev do odklopa, maj 2024, v angleščini
Informacija iz ETUC, 29. 11. 2023: Po več kot enem letu pogajanj o delu na daljavo in pravici do odklopa so organizacije delodajalcev Business Europe, SMEs United in SGIE (Services of General Interest Europe) preklicale osnutek sporazuma, sklenjenega z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC). Gre za velik neuspeh delodajalcev pri prevzemanju odgovornosti in izboljšanju delovnih pogojev za delavce, ki opravljajo delo na daljavo. Leta 2022 so se namreč evropske delodajalske organizacije v skupnem delovnem načrtu z ETUC dogovorile o posodobitvi avtonomnega sporazuma o delu na daljavo iz leta 2002, ki naj bi se v skladu s členom 155(2) Pogodbe o Evropski uniji izvedel kot direktiva, ki bi jo sprejel Svet. ETUC zdaj poziva Komisijo, naj predloži direktivo v skladu s pozivom Evropskega parlamenta iz leta 2021, naj sprejme zakonodajo EU o pravici do odklopa.
Vlada je 7. 12. 2023 za glavno inšpektorico na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) imenovala Katjo Čoh-Kragolnik, in sicer od 19. decembra 2023 do 18. decembra 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Plakat ILO, ki opozarja, da je varno in zdravo delovno okolje temeljna delavska pravica.
Vir slike: spletna stran ECHA
