E-novica ZSSS št. 30/2023 (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

  Foto: EU smernice, EU OSHA

Delo v vročini je lahko nevarno. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se začne pregrevati, lahko pride do “toplotnega stresa”. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko pride tudi do poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa.

V času vročinskih valov se odsvetuje delo na samem. Ljudje namreč običajno ne zmoremo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplotnim stresom. Zato je pomembno, da sodelavci znajo prepoznati simptome ter za nas pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč.

Toplotni udar je najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah in terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 °C ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Simptomi toplotnega udara so:

• zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje;
• popolna ali delna izguba zavesti (koma);
• vroča, suha koža ali obilno potenje;
• krči;
• zelo visoka telesna temperatura in
• smrt, če zamuja zdravstvena pomoč.

Prva pomoč za osebo s toplotnim udarom:

• za nujno medicinsko pomoč pokličite na telefonsko številko 112 za klic v sili;
• ostanite s sodelavcem, dokler ne prispe nujna medicinska pomoč;
• delavca prestavite v senco, na hladno mesto in mu odstranite zunanja oblačila;
• delavca hitro ohladite z naslednjimi metodami:
  • če je mogoče kopel v hladni vodi,
  • navlažite kožo s hladnimi obkladki na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje,
  • da pospešite hlajenje, naj okrog delavca kroži zrak s pomočjo ventilatorja ali pahljanja;
• ne silite osebe, naj pije tekočino.

Povzeto po Vročina pri delu – smernice EU za delovna mesta, v angleščini, EU OSHA, maj 2023

E-novica ZSSS št. 29 (7. 7. 2023): ESS soglasno za novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) na svoji 351. seji 7. 7. 2023 soglasno podprl predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen! S tem so se na široko odprla vrata za nadaljnje korake za dokončni sprejem pravilnika. Vsi na seji ESS navzoči so se strinjali, da je socialni dialog pri pripravi tega pravilnika lahko vzor za socialni dialog pri pripravi reform, ki so napovedane v okviru nacionalnega Načrta za  okrevanje in odpornost (reforme pokojninsko-invalidskega, zdravstvenega in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo).

Kot bralci naših e-novic veste, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) 15. 6. 2021 začela kampanjo “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”, da bi spodbudila prenovo zastarelega  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je leta 2021 izziv sprejelo in imenovalo strokovno delovno skupino predstavnikov MDDSZ, socialnih partnerjev ter strok medicine dela ter tehniške varnosti. Delovna skupina se je v poldrugem letu sestala na devetih sejah in oblikovala koncept novega pravilnika.

Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj, ki tako pri nas kot širše v EU veljajo za enega najpogostejših razlogov bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Predlog pravilnika na seznam že uveljavljenih metod ocenjevanja tveganja pri ročnem premeščanju bremen dodaja novo metodo MKK (metoda ključnih kazalnikov), ki povzema podobno nemško metodo. Njen pilotni preizkus marca 2023 je pokazal, da lahko pričakujemo v praksi na konkretnem delovnem mestu premike na bolje.

Po seji ESS predlog pravilnika čaka še medresorsko usklajevanje znotraj Vlade RS in nomotehnično presojo Vladne službe za zakonodajo. MDDSZ naj bi tudi v najkrajšem možnem času pripravilo razpis za pripravo strokovnih smernic za izvajanje pravilnika, ki bodo objavljene na spletni strani ministrstva. Objava pravilnika v Uradnem listu RS pa je napovedana v poletnih mesecih 2023.

Pričakujemo, da bo po objavi pravilnika v Uradnem listu in smernic sledilo 12-mesečno prehodno obdobje, namenjeno usposabljanju strokovne javnosti za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen po metodi MKK ter reviziji delodajalskih izjav o varnosti z oceno tveganja.

Čestitamo!

E-novica ZSSS št. 26/2023 (29. 6. 2023): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

Vlada Republike Slovenije je na 55. redni seji dne 22. 6. 2023 med drugim sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2022 in ga v skladu s poslovnikom poslala v obravnavo v Državni zbor RS. Poročilo seveda obravnava tudi področje varnosti in zdravja pri delu, zato ga tradicionalno predstavimo v naših e-novicah.

Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva (27,5 %),  predelovalni dejavnosti (15,8 %) in dejavnosti trgovine (13,5 %). V zvezi z izjavo o varnosti z oceno tveganja je bilo v letu 2022 ugotovljenih 2591 kršitev. Od tega 1534 zaradi neustrezne vsebine izjave o varnosti z oceno tveganja, to je glede prepoznavanja tveganj, postopkov ocenjevanja tveganj in opredelitve potrebnih ukrepov. V 604 primerih delodajalci  niso izvedli potrebnih dopolnitev oziroma revizij izjav o varnosti z oceno tveganja glede na spremenjene delovne pogoje. Posebnih zdravstvenih zahtev, ki bi jih morali izpolnjevati delavci pri svojem delu, nadzorovani delodajalci niso opredelili v 211 primerih, v 37 primerih pa delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. Delodajalci pogosto ne prepoznajo in ocenijo pomembnejših tveganj, kot so delo z nevarnimi snovmi, ročno premeščanje bremen, ki pomembno vplivajo na vse pogostejši pojav kostno-mišičnih obolenj, delo z električnim tokom in različnimi sevanji, ali pa so ta tveganja ocenjena neustrezno in ukrepi v zvezi z njimi ne zagotavljajo zadostne varnosti in zdravja delavcev. Pogosto se izbere najpreprostejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki pa ni vedno ustrezna in primerna za večja tveganja, zato so tudi ukrepi presplošni in neustrezno določeni.

V letu 2022 so inšpektorji glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela ugotovili 717 kršitev. Usposabljanje je še vedno le formalni ukrep pridobitve dokazil o izvedbi, delavci pa niso ustrezno in zadostno usposobljeni za varno opravljanje dela. Programi usposabljanja so preveč splošni, niso prilagojeni posebnostim delovnih mest in delovnih procesov, po obsegu pa ne zajamejo vseh dejavnikov tveganja, prisotnih na delovnih mestih. Inšpektorji pri svojih nadzorih tudi izražajo dvom o strokovnosti usposabljanja tujih delavcev, kadar njihovo usposabljanje poteka le v slovenskem jeziku. Vedno bolj se pojavlja tudi usposabljanje prek spleta, kar pa ni vedno v skladu z veljavno zakonodajo in kar še zlasti velja za praktičen preizkus usposobljenosti

V letu 2022 so inšpektorji pri nadzorih na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva ugotovili 1129 kršitev. V 724 primerih predhodni ali obdobni zdravstveni pregledi niso bili izvedeni v opredeljenih rokih. Ustreznega sodelovanja z izvajalcem medicine dela in izvajanja zahtevanih nalog v skladu z določili ZVZD-1 v letu 2022 ni bilov v 207 primerih. V nadzorih je bilo ugotovljenih tudi 64 kršitev hrambe dokumentacije zdravstvenih pregledov delavcev.

V letu 2022 so inšpektorji ugotovili 15 kršitev 10. člena ZDR-1, ker delodajalci ob sprejemanju splošnih aktov, s katerimi so določali organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, niso
upoštevali svojih obveznosti (pošiljanje predloga splošnega akta v mnenje sindikatom, svetu delavcev ali delavskemu zaupniku oziroma obveščanje delavcev o vsebini predloga splošnega akta pred njegovim sprejetjem).

Celotno letno poročilo IRSD za 2022 na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2023 (9. 6. 2023): Nov celovit pristop EU k duševnemu zdravju

Evropska komisija je 7. 6. 2023 predstavila nov celovit pristop k duševnemu zdravju in tako vzpostavila nov steber evropske zdravstvene unije. Ta pristop je prvi in pomemben korak k temu, da se duševnemu zdravju nameni enaka pozornost kot telesnemu ter da se vzpostavi nov pristop k vprašanjem duševnega zdravja. Komisija bo z 20 vodilnimi pobudami in finančnimi sredstvi v višini 1,23 milijarde evrov iz različnih instrumentov EU podprla države članice pri osredotočanju na ljudi in njihovo duševno zdravje.

Sporočilo prihaja ob pravem času. Že pred pandemijo COVID-19 se je v EU z duševnimi težavami spopadalo približno 84 milijonov ljudi, od tedaj pa se je stanje le še poslabšalo. Pandemija je povzročila dodaten pritisk na duševno zdravje, zlasti pri mladih in osebah z že obstoječimi duševnimi težavami. V državah EU naj bi skupni stroški zaradi duševnih težav, ki zajemajo stroške za zdravstvene sisteme in programe socialne varnosti, pa tudi stroške zaradi nižje zaposlenosti in produktivnosti zaposlenih, znašali več kot 4 % BDP oziroma več kot 600 milijard evrov na leto.

Ukrepanje EU na področju duševnega zdravja v času pomembnih tehnoloških, okoljskih in družbenih sprememb, ki vplivajo na sposobnost ljudi za spoprijemanje z izzivi, bo temeljilo na treh vodilnih načelih:

(1) ustrezna in učinkovita preventiva,

(2) dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega zdravljenja in oskrbe na področju duševnega zdravja,

(3) ponovno vključevanje v družbo po okrevanju.

Na podlagi tega celovitega pristopa se bo duševno zdravje obravnavalo v vseh politikah – med drugimi Evropska komisija načrtuje tudi politiko zagotavljanja dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu z ozaveščanjem in izboljšanjem preventive, na primer z vseevropskimi kampanjami ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter morebitno prihodnjo pobudo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu.

Glej v slovenščini celotno sporočilo Evropske komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 24/2023: Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

Luka Lukić, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo

* Inšpektorat RS za delo (IRSD) je 5. 6. 2023 javnosti na kratko predstavil svoje ključne dosežke v zadnjem letu dni.

• Luka Lukić, novi vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja, je prinesel svež veter in nov zagon v delo inšpektorata. Z njegovim vodenjem so okrepili vizijo in cilje ter se še bolj osredotočili na učinkovit pregon nezakonitega izkoriščanja delavk in delavcev;
• kadrovske okrepitve IRSD (vlada odobrila 20 novih zaposlitev);
• Okrepili so eksterno komunikacijo, predvsem z namenom ozaveščanja javnosti o pravicah in dolžnostih na področju delovnih razmerij ter o primerih hujših kršitev zakonodaje, ki jih obravnavajo. Rezultat tega je bila povečana medijska odmevnost primerov, kot so Stominus in Pertas (podjetjem so izdali za 77.500 evrov glob), Moda Mi&Lan (podjetju so izrekli globe v vrednosti 10.000 evrov), Melamin (glej npr.: Nesreči v Melaminu, ki je vzela sedem življenj, bi se lahko izognili, izjava glavnega inšpektorja za delo, marec 2023), Selea, Amonte, Marinblu, Aktiva čiščenje, Cutting Edge …;
• V letu 2022 so opravili 15.698 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 14.351 kršitev in na podlagi tega izdali 7051 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 33 naznanil storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 2.751.981,11 evrov glob;
• podali so ključne predloge za izboljšanje zakonodajnega okvira in izvajanja inšpekcijskih postopkov;
• v letu 2022 so dosegli pomembne rezultate in napredke ter postavili trdne temelje za delo v prihodnosti. Zavezani so k nadaljnjemu izboljševanju delovanja, zaščiti pravic delavk in delavcev ter zagotavljanju spoštovanja delovne zakonodaje.

Celotno poročilo IRSD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 23/2023 (2. 6. 2023): Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen 23. 6. 2023 na ESS

Kot smo poročali v e-novici št. 22/2023 na e-Demokraciji poteka javna obravnava predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, na katerega lahko oddamo komentar do najdlje 12. 6. 2023.

Ključna novost, ki jo pravilnik prinaša, je priporočena nemška metoda ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem prenašanju bremen. Tudi po mnenju ZSSS in SDTS bo prinesla opazen napredek pri preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih.

Glej Predlog pravilnika na e-Demokraciji!

Na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 31. 5. 2023 pa je bilo napovedano, da bo ESS že 23. 6. 2023 obravnaval ta predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Odprti naj bi bili dve vprašanji, o katerih se naj bi ESS opredeljeval:

1. Delodajalci zahtevajo daljše prehodno obdobje pred začetkom uporabe novega pravilnika, ko se ta še naj ne bi uporabljal in naj bi bil namenjeno spoznavanju novosti v pravilniku.

2. Sindikati pa ocenjujejo, da bi bila najboljša rešitev, če se bi pri ocenjevanju tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj delavcev kot obvezne določilo vseh šest in ne le prve tri pod-metode MKK. Ministrstvo namreč predlaga, da se naj preostale tri objavi kot neobvezujoče smernice na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo. Priloge predloga pravilnika zato vsebujejo zgolj polovico presejalnega testa MKK in prve tri pod-metode MKK.  Primerjaj spodaj predlog pravilnika s celotnim besedilom MKK:

Presejalni test MKK

1- Ocena tveganja pri dviganju, držanju in prenašanju

2- Ocena tveganja pri vlečenju ali potiskanju

3- Ocena tveganja pri ponavljajočih gibih

4- Ocena tveganja pri silah celotnega telesa

5- Ocena tveganja pri prisilnih držah

6- Ocena tveganja pri gibanju celotnega telesa

E-novica ZSSS št. 22/2023 (31. 5. 2023): Javna obravnava predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je na e-Demokraciji od 29. 5. 2023 do 12. 6. 2023 v javni obravnavi predlog  Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Komentar lahko oddate do 12. 6. 2023.

Pravilnik je bil pripravljen kot odziv na kampanjo ZSSS in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) “Tvoj sindikat zahteva omejitev pri ročnem premeščanju bremen”, ki se je začela 14. 6. 2021. V pogajanjih, ki so sledila na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so sodelovali predstavniki ZSSS in SDTS, delodajalskih organizacij ter strok medicine dela in varnosti pri delu.

Novost, ki jo predlog pravilnika prinaša, je priporočena nemška Metoda ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja nastanka mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen. Pilotni projekt je marca 2023 pokazal, da bo prinesla dejanski napredek pri ocenjevanju tveganja v korist ohranjanja zdravja delavcev.

Pomemben del za pravilno uporabo MKK bodo smernice, ki se naj bi objavile istočasno s pravilnikom in ki jih bo pripravila stroka.

Vabljeni k ogledu in komentiranju!

Povezava na javno obravnavo 

Povezava na kampanjo ZSSS in SDTS

E-novica ZSSS št. 21/2023 (23. 5. 2023): Evropsko leto veščin 9. maj 2023 – 9. maj 2024

Evropska komisija je na dan Evrope, 9. maja 2023, razglasila evropsko leto veščin. Cilj leta, ki bo trajalo do 9. maja 2024, je ozaveščati o pomenu znanj in veščin za zaposlovanje, konkurenčnost in rast.

Delavci s potrebnimi znanji in veščinami prispevajo k trajnostni rasti, spodbujajo inovacije in izboljšujejo konkurenčnost podjetij. Usposobljeni delavci imajo boljše zaposlitvene možnosti in širše možnosti za polno vključenost v družbo. To je ključnega pomena, da so gospodarsko okrevanje ter zeleni in digitalni prehodi socialno pravični in pošteni.

Evropsko leto postavlja veščine v središče pozornosti. To leto je namenjeno pomoči ljudem pri pridobivanju ustreznih znanj in veščin za kakovostna delovna mesta ter pomoči podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, pri odpravljanju pomanjkanja znanj in veščin v EU.

Kako? S predstavitvijo priložnosti in dejavnosti za razvoj veščin po vsej Evropi, s spodbujanjem lažjega čezmejnega priznavanja kvalifikacij, z združevanjem organizacij in ljudi, da si izmenjajo izkušnje in spoznanja, ter z opredelitvijo, kako lahko pomagajo pobude EU in možnosti financiranja.

Dogodki in kampanje za ozaveščanje bodo potekali po vsej EU. Naj vas navdihnejo, vključite se in pridobite znanje!

Prispevka Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA k evropskemu letu veščin bosta npr. projekt OSH Vet za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu med učitelji in študenti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ter naslednja kampanja agencije EU-OSHA za obdobje 2023–2025 „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Začela se bo v drugi polovici leta 2023. Delavce bo opremila z ustreznimi znanji in veščinami za digitalno preobrazbo dela.

Več o evropskem letu veščin ter dogodkih in dejavnostih, v angleščini

Glej tudi: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji