Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Leta 2009 so članice Evropske unije po 40 letih dopolnjevanja in spreminjanja zakonodaje na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij med prvimi na svetu pričele uporabljati globalni oziroma po vsem svetu poenoteni sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP. Sprejeta je bila uredba GHS/CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH. Namen razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij po GHS/CLP, je ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije posredovati uporabniku in tako omogočiti  zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba GHS/CLP določa komunikacijske elemente za sporočanje in opozarjanje na nevarne lastnosti kemikalije. 

Glej več na:

Opozorilna beseda

Etiketa na kemikaliji

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

Varnostni listi

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

 

 

 

 

 

 

 

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

 

 

 

 

 

 

 

 

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti; Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 2019

Glej tudi

Hrup

Sevanje

Ženske

_____________________________________________________

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

____________________________________________________

Hrup in ototoksične kemične snovi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu v 8. členu med drugim določa, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameniti posebno pozornost kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu.

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

____________________________________________________

Kemikalije in sevanje:

Glej tudi Sevanje

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

____________________________________________________

Več v publikaciji ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

____________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti 

 

 

Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev  evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.


Evropske mejne vrednosti:

 

 

 

 

Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.

 

Oktober 2023: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) nas je zaprosila, da razširimo informacijo o tem, da je Evropska komisija pripravila dokument z naslovom Methodology establishing risk-based limit values for non-threshold carcinogens, for the purposes of Article 1 (18a) of Directive 2004/37/EC, ki temelji na mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), sprejetem novembra 2022. Omenjeni dokument vsebuje tudi osnovne informacije in primere metodologij za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v izbranih državah članicah.

Metodologija je objavljena na spletišču DG EMPL: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=716&langId=en

______________________________________________________

ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.

Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.

Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.

Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).

Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).

Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi

Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi


Definicije:

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini


Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:

Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.

Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

Ukrepi se določajo glede  na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.

 

 

 

 

Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.


E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

17/2018 e-novica (9.4.2018): Vložen predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov


Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:

2022:

2020:

  • Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
  • Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
  • Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi

2019:

2018:

  • ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s prilogami

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem s prilogami

Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov

Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva
v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“;

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.


Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

   STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC

 

 

 

 

 

Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta,  kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019

Sevanje

Sevanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sevanje – osebna varovalna oprema

za zaščito oči in kože

 

Glej tudi:

UV indeks in delo na prostem 

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mladi

Ženske

_______________________________________________________

Neionizirna in ionizirna sevanja

 

Sevanje se kot fizikalna obremenitev pri delu lahko pojavi v dveh oblikah – kot elektromagnetno sevanje (EMS) ali kot sevanje delcev. Človeško oko ju ne zazna.

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi prazen prostor ali plin. Valovánje pa je širjenje sinusnega nihanja v sredstvu ali v polju. Z valovanjem ni povezan prenos snovi, ampak delci snovi le nihajo okrog svoje ravnovesne lege. Vir: Wikipedija

Pri nizkofrekvenčnem elektromagnetnem sevanju so frekvence nižje od 100 kHz. So posledica izmeničnega toka in napetosti. Statična magnetna polja pa nimajo frekvence (0 Hz) in nastanejo, ko se elektrika uporablja v obliki enosmernega toka. Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja obsegajo frekvence od 100 kHz do 300 GHz.

Hertz (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco. En hertz ustreza »enemu (dogodku) na sekundo«, izraženo v osnovnih enotah je to s−1. Vir: Wikipedija

Glede na učinek, ki ga ima sevanje na snov, pa elektromagnetna sevanja delimo na ionizirno (sevanje radioaktivnih snovi – alfa, beta in gama, nevtronsko sevanje in kozmično sevanje ter delno ultravijolično sevanje) in neionizirno (enosmerna električna in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, infrardeča svetloba, vidna svetloba in del ultravijolične svetlobe) ter rentgensko sevanje.

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu protonov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven (kation), v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen (anion). Vir: Wikipedija

 

Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul. Ionizacija je proces, pri katerem nastajajo ioni s pridobitvijo ali izgubo elektrona iz atoma ali molekule. Atom ali molekula pridobi negativni ali pozitivni naboj s pridobivanjem ali izgubljanjem elektronov. V primeru, da delec oz. valovanje nima dovolj visoke energije za ionizacijo, govorimo o neionizirajočem sevanju

Pri radioaktivnem razpadu izgubi jedro energijo tako, da se nevtron spremeni v proton in odda elektron. Sevanje elektronov imenujemo sevanje beta. Preostanek energije po tej spremembi pa se izseva v obliki žarkov gama. Sevanje žarkov gama je elektromagnetno valovanje z energijo, ki je večja od energije rentgenskega sevanja. Težja jedra, kot je npr. uran in plutonij, sevajo večje delce, ki so sestavljeni iz dveh protonov in nevtronov, ter jih imenujemo sevanje alfa. (Vir: www.nek.si/)

Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov). Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo se predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. So ionizirajoče sevanje in  je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

Neionizirna optična sevanja (UV-sevanje, IR-sevanje in vidna svetloba) lahko sevajo kot koherentno sevanje (delci sevanja, v tem primeru svetloba, potuje vzporedno z isto frekvenco v ozkem snopu v določeno smer – primer takšnega sevanja je laser) in kot nekoherentno sevanje (sevanje je razpršeno, potuje v različne smeri z različnimi frekvencami – npr. lovilec insektov, fluorescenčne luči ipd.).

Infrardeče sevanje (kratica IR) označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

 

 

 

 

___________________________________________________________

Radon:

Radon je radioaktivni plin, ki se tudi ponekod pri nas sprošča v naravnem okolju in največ prispeva k izpostavljenosti ljudi ionizirajočemu sevanju. Po oceni Mednarodne agencije za raziskave raka (IRAC) je vsak deseti rak na pljučih posledica izpostavljenosti radonu. Ta je v skupino rakotvornih snovi uvrščen od leta 1988. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1400 ljudi, umre pa jih 1200. To pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu umre več kot 100 ljudi letno.

Izpostavljenosti radonu lahko  zmanjšamo doma in na delovnem mestu. Pravilnik predpisuje protiradonsko varno gradnjo za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. V skladu z uredbo vlade iz leta 2018 je območje Slovenije razdeljeno na radonsko območje in na zeleno območje. Območja z več radona so po meritvah ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.

Novi pravilnik glede na območje predpisuje ukrepe za projektiranje in gradnjo novih stavb, izvedbo protiradonske sanacije obstoječih stavb, zahteve za protiradonske ukrepe pri posegih na obstoječih stavbah ter označevanje in dokumentiranje protiradonskega prezračevalnega sistema.

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona najdete na tej povezavi

Uredba o nacionalnem radonskem programu na tej povezavi

Meritve radioaktivnega radona v prostoru, ponudba ZVD, na tej povezavi

Uprava RS za varstvo pred sevanji je organ v sestavi Ministrstva za zdravje zadolžen za sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj (radon). V letu 2022 načrtuje:

  • posodabljanje in nadgradnjo radonskega programa.
  • vpeljavo nadzora izpostavljenosti radonu na delovnih mestih.

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

_______________________________________________________

Ukrepi za obvladovanje škodljivosti ionizirnega in neionizirnega sevanja:

Škodljivost nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja ni dokazana, čeprav zbuja pozornost znanstvenikov (npr. mobilni telefoni). Kadar na delovnem mestu ni tveganj zaradi sevanj oziroma so le-ta zanemarljiva, lahko delodajalec v oceni tveganja poda utemeljitev, da na določenem področju niso potrebna nadaljnja podrobnejša ocenjevanja.

 

 

Radiodermatitis, Glej

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

Dokazana pa je nevarnost ionizirnega in višjih razredov neionizirnega sevanja. Še posebej je treba upoštevati v najzgodnejši nosečnosti. Delavke v rodni dobi je treba o tem obvestiti, še preden zanosijo. Okvare ploda so najbolj nevarne  prav v  zgodnjem obdobju nosečnosti. Pripravi naj se načrt, kako se izogniti tveganjem na delovnih mestih, če na njih delajo ženske v rodni dobi.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih s sevanjem priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev sevanja pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se med drugim ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

Velikemu tveganju se torej  najprej skušamo izogniti in šele, če to ni mogoče, določamo preventivne ukrepe. Najprej kolektivne ukrepe in šele na koncu individualne, kakršna je osebna varovalna oprema.

Zaščito pred ionizirnimi sevanji določa tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim  snovem ter zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Pri delu z viri ionizirnih sevanj se izpostavljenosti ne moremo popolnoma izogniti, zato je v prvi vrsti potrebno upoštevati štiri tehnične parametre, s katerimi lahko zmanjšamo obsevanost: čas izpostavljenosti, oddaljenost od vira, usmerjenost snopa sevanja, različni ščiti med virom in delavcem glede na sevanje gama, beta, alfa in nevtrone.

_______________________________________________________

Optično sevanje

Optično sevanje je vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje.

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm, ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Vir: Wikipedija

Krajša, ko je valovna dolžina, močnejša je energija ter s tem vpliv
na telo.

Zelena svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor rdeča.

Modra svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor zelena.

Sevanje UV ima večjo energijo od vidne svetlobe. Izpostavljenost žarkom UV je zato nevarna!

_____________________________________________________

Škodljivost optičnega sevanja

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

 

 

 

 

Zgradba očesa

Pomni:

    • Potrebna je pravilna izbira/nabava zaščitne opreme v skladu z oceno tveganja (npr. zaščitna očala), na kateri je jasno razvidno, za kateri spekter valovnih dolžin in kateri ravni zaščite so namenjena.
    • Potrebna so dodatna individualna usmerjena usposabljanja pri nastopu ali spremembi delovnega mest in preizkus usposobljenosti za samostojno delo.
    • Potrebna so usposabljanja o specifičnih tveganjih ranljivih skupin zaposlenih, kot so začetniki, starejši delavci, nosečnice.
    • Nadzor nad viri sevanj v državi opravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje. Upravna organa, ki izvajata nadzor, sta Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Za nadzor in urejanje prevoza radioaktivnih snovi in fizičnega varovanja jedrskih in sevalnih objektov je pristojno tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

 

___________________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA, ZSSS

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZSSS

Umetna optična sevanja, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi umetnih optičnih sevanj. (Po tem priročniku smo povzeli slike.)

Več informacij na Inštitutu za neionizirana sevanja (INIS) 

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

___________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Izvajanje obratovalnega monitoringa elektromagnetnega sevanja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Izgorelost

Izgorelost na delovnem mestu

Glej tudi Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

 

Izgorelost je stanje skrajne psiho-fizične in čustvene izčrpanosti. Izgorelost lahko prizadene tudi tiste zaposlene, ki so bili pred tem uspešni, ki so obvladali zahtevne in obremenilne situacije, a so za dosego visokih rezultatov potisnili svoje potrebe na zadnje mesto. V izgorelost vodijo specifična ravnanja. Če oseba spregleda svojo preutrujenost in si nalaga še več dela, se opozorilni znaki zgolj pritajijo, vrata do psiho-fizičnega zloma pa se s tem na široko odprejo. Kronična utrujenost še ne pomeni izgorelosti, ampak je najpogosteje zgolj simptom delovne izčrpanosti, ki je normalna posledica prekomernih delovnih obremenitev. Ko pa je povezana z deloholizmom, je lahko oseba kandidat za izgorelost.

Kadar obseg delovnih obveznosti dolgo presega zmožnosti posameznika, lahko pride do njegovega telesnega in čustvenega kolapsa. Kljub temu, da izgoreli delavec dela več in več, da bi opravil vse naloženo delo, je zaradi izčrpanosti njegova učinkovitost vse manjša.

Posamezniku se ne sme naložiti bremen, ki presegajo njegove zmožnosti. Kolapsirajo navadno najbolj pridni, ki jim je zato najlažje nalagati nove in nove naloge. Opaziti je treba, kdaj jim je naloženo preveč delovnih nalog in se zavzeti zanje!  

Telesni in čustveni kolaps zaradi izgorelosti zahteva dolgotrajno bolniško odsotnost in dolgo okrevanje. Lahko pride do življenjske ogroženosti. 

Izgorelost se lahko prepreči tako, da se zaposlenemu posreduje natančne informacije o delovnem mestu,  jasno specifikacijo zadolžitev in delovnih nalog (tako posameznik dobi realno sliko o delovnem mestu in se nanj pripravi).


Izgorelost je bolezen v zvezi z delom

61. člen ZVZD-1: Bolezen, povezana z delom, je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek.

OPOMBA: Predisponiran pomeni dovzeten za neko bolezen. To pomeni, da delovni proces pospešuje nastanek te bolezni, čeprav ni njen glavni vzrok. 

Zaposleni v poklicih, ki vključujejo vsakodnevno in neposredno komunikacijo z uporabniki (sociala, zdravstvo, izobraževanje), so pogosto žrtev izgorevanja na delovnem mestu. Narava njihovega dela zahteva vživljanje (empatijo) v emocionalna stanja ljudi, s katerimi delajo. Če jim zaradi omejenih možnosti ne morejo pomagati, jih to izčrpa čustveno, psihično in fizično.

Tveganje za izgorevanje so tudi nekatere osebnostne značilnosti zaposlenih, ki delajo z zelo visokimi cilji in pričakovanji, z velikim entuziazmom, delo jim pomeni področje samopotrjevanja, stremijo k perfekcionizmu in ne si znajo postaviti mej pri delu.


Diagnoza, simptomi in prognoza zdravljenja:

Izgorelost je vključena v Mednarodno klasifikacijo bolezni 10. in 11. izdaje, vendar ne kot motnja, ampak samo kot »poklicno stanje«. V klasifikacijo duševnih motenj DSM-5 pa ni vključena. V Sloveniji je v rabi kot dopolnilna diagnoza, zato jo zdravniki navedejo kot diagnozo glede na prevladujoče simptome (npr. kot depresivno motnjo).

Glej: 27/2019 e-novica ZSSS: Izgorelost uvrščena na seznam diagnoz WHO

Simptomi so: fizična utrujenost, mentalna in čustvena izpraznjenost, pojav fizičnih simptomov stresa, povezanost teh simptomov z delom in pojav pri posameznikih, ki prej niso trpeli zaradi psihopatologije. Simptomi so čustvene, kognitivne, vedenjske ali fizične narave. Razvijajo se počasi in so zato na začetku težko prepoznavni.

Vpliv na zdravje: Pri izgorelem posamezniku lahko pride do oslabljenega imunskega sistema, zmanjšane odpornosti, kardiovaskularnih težav, visokega krvnega tlaka, trebušnih težav, kronične utrujenosti, telesne izčrpanosti, upada energije, psihičnih motenj in psihosomatskih motenj. Med čustvene posledice izgorelosti uvrščamo občutki tesnobe, napetosti, depresije, pesimizem, pomanjkanje volje za delo, otopelost.

Vir: tudi Wikipedija


Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU


E-novice ZSSS:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

Vibracije

Vibracije

        

                Na tržišču se lahko izbira med istovrstnimi orodji, ki blažijo ali pa ne blažijo vibracije na roke in telo!                                                                 Delavski zaupnik naj delodajalca pozove, naj bo pri nakupu na to pozoren.

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Osebna varovalna oprema

Mladi

Ženske

______________________________________________________________

Vibracije so posledica stika z napravo, ki vibrira.  So eden izmed nezaželenih dejavnikov delovnega okolja. Vplivajo lahko na celotno telo (splošne vibracije) ali pa na posamezne dele telesa, najpogosteje na dlan-roka (lokalne vibracije).

Vibracijam dlan-roka so izpostavljeni delavci, ki delajo s pnevmatskimi kladivi – pištolami, vrtalniki, brusilkami in motornimi žagami (v rudarstvu, kamnolomih, kovinski industriji, gozdarstvu, lesni industriji, gradbeništvu, avtomehaniki, zobotehniki, zobozdravniki itd.). Vibracijam celotnega telesa so izpostavljeni delavci, ki delajo na transportnih sredstvih, delavci v gradbeništvu, platformah ipd. Hrup, ki se prenaša preko zraka v objektu ali zunaj tega, se lahko odraža v obliki vibracij, kot so detonacije, nizkofrekvenčni hrup zaradi cestnega oziroma železniškega prometa, klimatskih naprav.

Enota za vrednotenje vibracij je Herz. Pojmi povezani z vibracijami so frekvenca, amplituda oscilacije, hitrost in pospešek. Frekvenca pove, kolikokrat na sekundo vibrajoči del zaniha naprej in nazaj (enota je Hz – beri »herc«), amplituda pa predstavlja maksimalen odmik od mirovne točke (enota je mm-milimeter). Izraža se lahko s pospeškom/hitrostjo/odmikom/decibeli. Za vsako orodje in napravo obstajajo listine, iz katerih je možno razbrati  frekvenco in amplitudo oscilacije. Kombinacija teh dveh parametrov  pove za kakšna zdravstvena tveganja gre oziroma kateri organski sistemi bodo poškodovani.

____________________________________________________

Mejne vrednosti

Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije roka-dlan znaša 5m/s2, opozorilna pa 2,5 m/s2.  Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije celotnega telesa je 1,15 m/s2, opozorilna pa 0,5 m/s2. Tako mejne kot opozorilne vrednosti se nanašajo na obdobje osmih ur.

Obremenjenost z vibracijami pri delovnem opravilu se meri najmanj en cel značilni delovni cikel. Če so obremenitve med delovnim dnem različne, se meri vsak značilni delovni cikel in trajanje cikla za oceno povprečne obremenjenosti med delovnikom (8 ur).

Ocena ravni izpostavljenosti vibracijam pa se sme opraviti tudi na podlagi ocene, ki temelji na informacijah, ki jih glede ravni emisije uporabljene delovne opreme predložijo proizvajalci, in na podlagi opazovanj specifičnih delovnih postopkov ali meritev.

 

 

 

Meritve vibracij

 

 

Preprečevanje poškodb zaradi vibracij se mora najprej začeti z odkrivanjem problema, tj. z merjenjem vibracij. Vpliv vibracij na delavca, ki drži v roki orodje (pnevmatsko dleto, vrtalni stroj, itd.), se ugotavlja tako, da se merilnik vibracij pritrdi na roke, kjer nihanje vstopa v telo. Meritve se opravljajo v vseh treh smereh in v frekvenčnem področju od 5 do 1500 Hz, saj so nihanja teh frekvenc najbolj škodljiva za človeško telo.

__________________________________________________________

Škodljivost vibracij

Vsaka masa ima svojo resonančno frekvenco. Kadar je frekvenca sistema, ki izzove vibracijo, enaka resonančni frekvenci aktivirane mase (npr. človeškega telesa ali posameznega organa), prihaja do resonance (povečanje amplitude izzvane vibracije). Za človeka je škodljivo, če telo ali kateri drug organ pride v resonanco! Tveganja za zdravje so večja, kadar so amplitude vibracij visoke, izpostavljenost dolga in redna ali če vibracije vključujejo močne udarce in sunke.

Vpliv lokalnih (roka-dlan) vibracij na človeka: Vibracije vstopajo v telo preko orodja, ki je v rokah delavca in vibrira. Najnevarnejše so vibracije z dominantno frekvenco od 90 do 300 Hz ter amplitudo nekaj mm. Te povzročajo vazokonstrikcijo. Pri dolgotrajni izpostavljenosti takim vibracijam lahko nastane vazospastični sindrom. Simptomi nastanejo običajno zunaj dela in se ob stiku z mrzlo vodo ali v mrzlem vremenu kažejo v obliki napadov srbenja, neobčutljivosti in gluhosti prstov rok, pojavi se bolečina v prstih, ti postanejo beli, pozneje modri.

Raynaudova bolezen ali »sindrom belih prstov« Vir slike

Bledica se pojavi najprej na oddaljenih delih prstov, nato se širi proti bazam, redko gre na dlan. Prizadeti so drugi do peti prst. Bolezen odkrijemo z dobro anamnezo. Pri postavitvi diagnoze pomaga merjenje kožne temperature na prstih rok pred provokacijo s hladno kopeljo in po njej. Uporablja se tudi termografija.

Lokalne vibracije lahko prizadenejo tudi kostne strukture. Predvsem pri uporabi ročnih orodij z manjšo frekvenco in večjo amplitudo (kot npr. vrtalno kladivo). V dlančnih kosteh nastanejo ciste, ki lahko privedejo do patoloških zlomov kosti, v sklepih pa se lahko pojavi prezgodnja osteoartroza. Lokalne vibracije lahko vplivajo tudi na periferno živčevje in ga okvarijo. Pogosto je vibracijam pripisati ohromitev ali prizadetost medialnega ali ulnarnega živca na tisti roki, ki upravlja vibrirajoče orodje.

Vpliv splošnih vibracij na človeka: Splošne vibracije vstopajo v telo preko sedala, stopal ali preko ležečega človeka. Opazovanja so pokazala, da če izpostavimo sedečega človeka vibracijam frekvence od 0,5 do 8 Hz ter amplitudi 5 mm, nastopi pri 4 Hz resonanca ledvene hrbtenice. Človek se upira gibanju vretenc tako, da napenja mišice vratu in ledij, vendar se te čez čas utrudijo. Pri kronični izpostavljenosti takim vibracijam (npr. sedenje na sedežu kamiona ali delovnega stroja, ki proizvaja podobne vibracije) pride do okvare kostne strukture vretenc, v vretencih nastajajo ciste in mikro zlomi, polagoma nastane osteoartroza. Vibracije povečajo tudi srčno frekvenco in krvni tlak, poveča se dihalni volumen, pade pa frekvenca dihanja.

Očesni zrkli nihata skupaj z glavo, imata pa tudi lastno frekvenco. Vibracije se sicer na poti do glave v veliki meri absorbirajo v vratni hrbtenici, kljub temu pa lahko nastopi resonanca zrkel pri od 12,5 do 31,5 Hz. Zaradi močnega nihanja se očesno zrklo deformira, prekrvavitev zrkla poslabša, slike na mrežnici postanejo neostre. Če opazujemo razmerje med vidom in vibracijami, potem so možne tri situacije: subjekt je stabilen, objekt vibrira, subjekt vibrira, objekt je stabilen, oba, subjekt in objekt, nihata. V prvem primeru oko sledi objektu, če vibrira s frekvenco pod 4 Hz. Če se frekvenca poveča, sledenje ni več mogoče. V drugem primeru, ko je objekt stabilen in niha subjekt, se pri nizkih frekvencah zrkli stabilizirata in gledata stacionarni objekt, pri višjih frekvencah pa prihaja do izraza resonanca, zato se percepcija poslabša.

Kinetoze so posledica vibracij, vendar je njihov nastanek drugačen od posledic splošnih in lokalnih vibracij. Zanje je odgovoren ravnotežnostni organ, ki je v notranjem ušesu. Z ravnotežnostnim organom zaznamo pospešek oziroma pojemek glave in njene horizontalne oz. vertikalne premike. Hkrati z informacijo iz oči ter receptorjev kože, sklepnih ovojnic in mišic reguliramo položaje telesnih delov. Pri izpostavljenih ljudeh nastopi kinetoza kake pol ure po izpostavljenosti vertikalnim in kotnim vibracijam zelo nizkih frekvenc. Občutljivost je največja pri 0,2 Hz. Take vibracije so npr. na nekaterih letalih, ladjah, mehko vzmetenih avtih. Človek najslabše odreagira, če istočasno nihata subjekt in obzorje v premaknjenih fazah (potnik na ladji opazuje razburkano morje). Kinetoza je torej posledica neskladnosti informacije o položaju telesa, ki jih subjekt sprejema preko ravnotežnostnega organa ter vidnih zaznav. Kinetoza se kaže v obliki apatije, mlahavosti telesa, bledice, znojenja, glavobola, vrtoglavice in bruhanja.

Na seznamu poklicnih bolezni je vibracijska bolezen, verificiramo pa lahko vse tri oblike: žilno, kostno in/ali živčno. O tem več v knjižici Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni – Ocenjevanje tveganja za nastanek poklicnih bolezni  na straneh od 47 do 52.

___________________________________________________________________

Ocena tveganja in vibracije:

Če delodajalec v okviru svoje dejavnosti nima delovnih mest, kjer bi bili delavci neposredno izpostavljeni vibracijam, mora to v oceni tveganja pri poglavju Mehanske vibracije tudi utemeljiti. Če pa se na delovnem mestu pojavljajo vibracije oziroma so stalne mora ocena tveganja opredeljevati oz. upoštevati:

  • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci,
  • primerjavo z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti,
  • informacije, ki jih priskrbijo proizvajalci za posamezno delovno opremo,
  • teža orodja ter specifične lastnosti obdelovanca,
  • ocenitev, kdo je vibracijam izpostavljen (delavčeve predispozicije, kot so spol, starost, zdravstveno stanje itd.),
  • velikost stične površine delavec-vibrajoče orodje,
  • pogostnost odmorov pri delu,
  • mikroklimatske razmere v delovnem okolju ter vpliv posebnih delovnih razmer, kot so na primer nizke temperature,
  • če so morda hkrati prisotni še hrup, prah, toksični plini, pare, statične obremenitve,
  • kakršni koli vpliv na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • ustrezne informacije, pridobljene z zdravstvenim nadzorom,
  • podaljšanje izpostavljenosti vibracijam preko običajnih delovnih ur na delodajalčevo odgovornost,
  • ocenitev ali so obstoječi ukrepi ustrezni ali je potrebno načrtovati in sprejeti še dodatne ukrepe,
  • obstoj nadomestne opreme, izdelane za zmanjševanje ravni izpostavljenosti mehanskim vibracijam,
  • kakršni koli posredni vpliv na varnost delavcev zaradi medsebojnega vplivanja med mehanskimi vibracijami in delovnim mestom ali drugo delovno opremo,
  • vsebino usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda.

Verjetnost za okvare zaradi izpostavljenosti vibracijam:

Lokalne/splošne vibracije

Čas izpostavljenosti vibracijam

Manj kot 1/3 delovnega časa

Od 1/3 do 2/3 delovnega časa

Več kot 2/3 delovnega časa

Zaznavne

1

2

3

Znosne

2

3

4

Komaj znosne/neznosne

3

4

5

Matrika povzeta po: J. Sušnik et al.: Ocenjevalna analiza delovnega mesta. Ljubljana: ČGP Delo- GV, 1983

Ocena 3 ali več predstavlja večjo verjetnost za pojav vibracijske bolezni

______________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev – prepoved opravljanja del

Mlada oseba ali mladostnik ne sme opravljati del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj. Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upoštevati tveganje za vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo.

Tudi noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena dejavnikom tveganj, postopkom in delovnim pogojem, če iz ocene tveganja izhaja tveganje za njeno zdravje in zdravje otroka. Med temi tveganji so tudi vibracije, ki lahko veljajo kot dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev.

______________________________________________________

Zdravstveni nadzor:

Delavci, ki so izpostavljeni mehanskim vibracijam pri delu morajo biti ustrezno zdravstveno nadzorovani. Namen tega je preprečevanje in hitro ugotavljanje kakršne koli zdravstvene okvare, povezane z izpostavljenostjo mehanskim vibracijam. Zdravstveni nadzor je primeren, če:

  • je izpostavljenost delavcev vibracijam takšna, da se lahko ugotovi povezava med izpostavljenostjo in znaki določene bolezni ali škodljivimi učinki na zdravje,
  • je verjetno, da se bolezen ali škodljivi učinki pojavijo v posebnih delovnih razmerah za posameznega delavca, in
  • obstajajo preskušene tehnike ugotavljanja bolezni in škodljivih učinkov na zdravje.

Rok za usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled je med 12 in 60 meseci. Določi ga izvajalec medicine dela.

Na predhodnem oz. obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu je vsebina glede na vrsto vibracij določena takole:

  • za splošne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, obtočil, dihal in čutil;
  • za lokalne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, ožilja, Hot-cold test, pletizmografija, termodermografija.

______________________________________________ 

Ukrepi:

Delodajalec mora v skladu s pravilnikom v primeru preseženih opozorilnih vrednosti dnevne izpostavljenosti vibracijam izdelati in izvajati program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam. Program ukrepov mora obsegati:

  • druge delovne postopke, ki zahtevajo manjšo izpostavljenost mehanskim vibracijam,
  • izbiro ustrezne delovne opreme, ki je ustrezno ergonomsko načrtovana in, upoštevajoč delo, ki ga je treba opraviti, povzroča najmanj vibracij,
  • zagotavljanje dodatne opreme, ki zmanjšuje tveganje poškodb zaradi vibracij, kot so sedeži, ki učinkovito zmanjšujejo vibracije celotnega telesa, in ročaji, ki zmanjšujejo prenos lokalnih vibracij na sistem dlan-roka;
  • ustrezne vzdrževalne postopke za delovno opremo, delovno mesto in sisteme delovnih mest;
  • načrtovanje in ureditev delovnih mest,
  • ustrezno informiranja in usposabljanja delavcev glede pravilne in varne uporabe delovne opreme za zmanjšanje njihove izpostavljenosti mehanskim vibracijam na najnižjo možno raven,
  • omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti,
  • ustrezne razporeditve izvajanja delovnih nalog z zadostnim počitkom,
  • zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme (obleka, rokavice itd.) za varovanje izpostavljenih delavcev pred mrazom in vlago.

Tehnični ukrepi:

  • zamenjava pnevmatičnega orodja s hidravličnim,
  • uporaba orodja z amortizerji, ki dušijo vibracije (dušilni elementi: guma, kovinske vzmeti),
  • uporaba orodja, ki zadržuje toploto,
  • uporaba ogrevanih držal (motorne žage),
  • izolacija delovnih mest (stolov, tal).

Če so vrednosti kljub temu še vedno izven meja dopustnega, je potrebna reorganizacija dela s krajšanjem časa izpostavljenosti (npr. kroženje delavcev pri nekem opravilu) ali indirektna uporaba strojev, če to delovni proces dopušča.

Preventivni ukrepi:

  • Pritrjevanje senzorjev na stroje ali naprave oz. dele telesa služi kot preventivni ukrep za stalno kontrolo ravni vibracij.
  • Redno vzdrževanje opreme in orodij.
  • Reden nadzor nad delovnimi prostori.
  • Vzdrževanje toplote v delovnem okolju (okrog 22 °C) ter redno izvajanje vaj za roke, kar vpliva na toploto samih rok, ki je nadvse pomembna pri delu, kjer se pojavljajo vibacije.
  • Priporoča se, da so po vsakem delu z vibratornim orodjem delo prekine za 10 minut.

___________________________________________________

Osebna varovalna oprema:

Protivibracijske rokavice se uporabljajo pri delu s pnevmatskimi – vibracijskimi stroji, pri delu s pnevmatskimi kladivi, verižnimi žagami. Rokavice naj bi absorbirale del energije in preprečevale prenos tresljajev na roke in celotno telo. Rokavice morajo biti oblikovane, izdelane in označene v skladu s standardom.

Zaščitna obutev, ki je izdelana po zahtevah standarda, spada v Kat. II. Taka obutev ima za zagotavljanje varnega dela ergonomsko obliko notranjega dela, lahko tudi notranji vložek, za optimalno absorpcijo  vibracij v predelu pete in v prednjem delu stopala. Zaščitna obutev ima zaščitno kapico, je neprepustna za vodo, ima oznako S4 ter oznako E, kar pomeni, da ima obutev tudi vložek za absorpcijo energije v petnem delu.

Gumasti elastični nosilci so za stroje, ki povzročajo vibracije, najboljša rešitev problema na izvoru.

___________________________________________________

Informiranje in usposabljanje delavcev:

Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi vibracij pri delu, informirani in usposobljeni v zvezi z rezultati ocene tveganja, in sicer:

  • glede ukrepov, z namenom odpravljanja ali zmanjševanja tveganja zaradi mehanskih vibracij na najnižjo možno raven;
  • glede mejnih vrednostih izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti izpostavljenosti;
  • glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij in glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja;
  • zakaj in kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe;
  • glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;
  • glede varnih delovnih postopkov za zmanjševanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam.

___________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Da so vibracije zaznane in zabeležene v oceni tveganja (raven, vrsta, trajanje, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci …).
  2. Da ocena tveganja upošteva:
    • informacije, ki jih posreduje proizvajalec opreme, ki povzroča vibracije,
    • podatke iz analiz zdravstvenega stanja pregledanih delavcev: število primerov poklicnih bolezni zaradi vibracij, pa tudi okvare mehkih tkiv zapestij, komolcev in ramen (vnetja tetiv in njihovih kitnih ovojnic), bolečin v križu, težav s prebavili in obtočili,
    • podatke meritev in primerjava s predpisanimi opozorilnimi in mejnimi vrednostmi dnevne izpostavljenosti za 8 ur za vibracije dlan-roka (2,5 m/s2 oziroma 5 m/s2) in za vibracije celotnega telesa (1,15 m/s2  oziroma 0,5 m/s2),
    • podatke o drugih okoliščinah, ki z vibracijami povečujejo škodljivosti za zdravje (npr. hladno delovno okolje in delo z mrzlimi predmeti, premagovanje večjih sil, neudobni položaji pri delu),
    • morebitno podaljšanje izpostavljenosti vibracijam zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec.
  3. Da je ocenjena verjetnost za poklicno bolezen zaradi vibracij.
  4. Da je ocenjena verjetnost za bolezni, povezane z delom, kot so bolezni gibal (zlasti zgornjih okončin in hrbtenice).
  5. Da se program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam dejansko izvaja.
  6. Da pri delodajalcu velja načelo, da imajo tehnični in organizacijski ukrepi vedno prednost pred uporabo osebne varovalne opreme.
  7. Da so delavci, ki so izpostavljeni vibracijam pri delu o tem poučeni (glede varnih delovnih postopkov, glede mejnih in opozorilnih vrednosti, glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij, glede programa ukrepov, glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja in o tem kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe, glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora).
  8. Da opomnite delodajalca na reden zdravstveni nadzor. Roki zanj so določeni v oceni tveganja.
  9. Da je v oceni tveganja jasno določena vsebina predhodnega in obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda.

__________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in njegova Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

__________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Reprotoksini

Reprotoksini

 

 

 

 

 

 

 

Publikacija ZSSS:

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

 

 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Stavki o nevarnosti 

_________________________________________________________

Reprotoksin je snov, strupena za razmnoževanje (rojevanje otrok).  Nekatere kemijske snovi lahko vplivajo na reproduktivni sistem človeškega telesa. Vpliv je lahko vezan ne le na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih moških in ženskah ampak tudi na zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, sicer pa se posledice na plodu lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Posledice takih izpostavljenosti so lahko smrt razvijajočega se organizma, strukturne abnormalnosti, spremenjena rast, spremenjena funkcija organa ali organizma, funkcionalni deficit. Nekatere snovi, ki sicer sodijo med mutagene (spreminjajo DNK organizma in povzročajo mutacije) in/ali karcinogene, so lahko tudi reprotoksini.

POZOR: Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na žensko oziroma mater. V resnici pa učinkujejo tudi na plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Glej na spletni strani ZSSS publikacijo »Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij«.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce.

________________________________________________________________________________

Stavki nevarnosti, ki opozarjajo na reprotoksine:

 

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.

H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.

H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

 

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi te stavke o nevarnosti. Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, se ne zadovoljite zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

________________________________________________________________________________

Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja tudi na reprotoksine:

________________________________________________________________________________

Kampanja sindikatov za višjo zaščito delavcev pred reprotoksini:

Evropska konfederacija sindikatov in z njo ZSSS sta vsaj 15 let vodila kampanjo, da naj evropske direktive nudijo delavcem na delovnem mestu enako zaščito kot pred reprotoksini.

V letu 2022 je ta kampanja končno dosegla svoj cilj. V direktivo, ki delavce ščiti pred karcinogeni, so bili vključeni tudi reprotoksini!

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

___________________________________________________________

E-novice ZSSS o reprotoksinih:

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

42/2020 e-novica ZSSS: Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

4/2018 e-novica ZSSS: Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

55/2018 e-novica ZSSS: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

10/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Odbor v Evropskem parlamentu glasoval za sindikalne amandmaje

___________________________________________________________

Stališča ZSSS do zaščite pred reprotoksini:

2020:  na tej povezavi

2019: Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

2018: na tej povezavi

___________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

___________________________________________________________

Več o reprotoksinih:

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov: Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020Kaj so ftalati si preberite tukaj.

 


 

Karcinogeni / mutageni / teratogeni

Karcinogeni /mutageni / teratogeni

 

 

 

 

 

Tony Musu, samostojni raziskovalec  Evropskega sindikalnega inštituta ETUI – s svojim znanjem o nevarnih kemikalijah pomaga graditi stališča evropskih sindikatov in med njimi tudi ZSSS v zvezi z nevarnimi snovmi. Je tudi član posvetovalnega organa Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Njegovo delo neposredno učinkuje na nastajanje evropske zakonodaje. 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Informativni listi o 18 karcinogenih

Stavki o nevarnosti 

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Kampanja ETUC: STOP poklicnemu raku

Kampanja VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

 

______________________________________________________________

Karcinogene, ki povzročajo raka, delimo na fizikalne (npr. UV sevanje sončnih žarkov in rentgenski žarki), kemične (npr. aflatoksine, heterociklične aromatske amine, benzopirene, N-nitrozamine, katrane in akrilamid) in biološke (npr. virus hepatitisa B, virus Epstein-Barr, HTLV-1 in HIV) dejavnike. Rakotvorni so lahko tudi industrijski procesi (npr. abrazivni prah med vrtanjem, hlapi pri varjenju ali dizel motorjih). Vsaka država v nacionalnih predpisih določi seznam karcinogenov in mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti delavcev na delovnem mestu, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Ti seznami pa praviloma ne določajo vseh karcinogenov, ki jih je na podlagi znanstvenih dognanj Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razdelila na štiri skupine:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 113).

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka  (na seznamu jih je 66).

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 285).

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni razvrstljiva kot rakotvorna za človeka (na seznamu jih je 505).

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka (na seznamu je 1).

 

Mutagen: Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

Teratogen: Je vsak dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

 

POZOR: Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

_______________________________________________________________

Piktogram, ki na etiketi kemikalije opozarja na karcinogen, mutagen ali teratogen:

_______________________________________________________________

Stavki o nevarnosti na varnostnem listu, ki opozarjajo na karcinogen:

H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

_______________________________________________________________

Obveznosti delodajalca:

Glej Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem:

    • Delodajalec mora zamenjati in nadomestiti rakotvorno ali mutageno snov na delovnem mestu s snovjo, pripravkom ali procesom, ki pod pogoji uporabe niso nevarni ali so manj nevarni za varnost in zdravje delavcev, če je to tehnično mož Kadar to ni možno, se morajo rakotvorne ali mutagene snovi proizvajati ali uporabljati v zaprtem sistemu.
    • Območja, kjer je možna večja izpostavljenost, morajo biti od ostalih območij jasno razmejena in ustrezno označ Dostop sme biti dovoljen le pooblaščenim osebam.
    • Delodajalec mora ugotoviti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev, oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, in določiti potrebne varnostne ukrepe. Pri ocenjevanju tveganja je potrebno pozornost nameniti rakotvornim ali mutagenim snovem, ki imajo lastnost lažjega prehajanja skozi kožo.
    • Mlade delavce, noseče in doječe delavke se naj po možnosti razporeja na delovna mesta, kjer ne bodo prihajali v stik z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi.
    • Delodajalec mora izvajati higienske in individualne varnostne ukrepe (npr. zadostne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore, ustrezno varovalno obleko, delavci na delovnih območjih ne smejo uživati hrane in pijače ter kaditi, …).
    • Voditi je treba seznam izpostavljenih delavcev z navedbo elementov izpostavljenosti: vrste snovi, trajanja izpostavljenosti in koncentracij rakotvornih ali mutagenih snovi, katerim so bili delavci izpostavljeni. Seznam se mora hraniti še najmanj 40 let po koncu izpostavljenosti.
    • Vsak delavec mora imeti dostop do rezultatov svojega zdravstvenega nadzora. Pooblaščeni zdravnik mu mora svetovati o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.
    • Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov mora delodajalec z različnimi oblikami podajanja informacij zagotoviti zadostno in primerno usposabljanje in obveščanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov.

_____________________________________________________________________

Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Kampanja ETUC in ZSSS STOP POKLICNEMU RAKU

Kampanja “Ne izgubljajmo časa”  o smrtonosnosti vdihljivega kristalnega kremena

Kampanja “Ne  izgubljajmo časa” o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev 

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

Evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Video za ozaveščanje: Napo in skriti ubijalci, EU OSHA


Kremenov prah

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu


Azbest

Glej tudi: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Azbest, katerega proizvodnja in uporaba je prepovedana od sredine 1990-tih let, zaradi dolge latentne dobe še vedno povzroča največ umiranja zaradi poklicnih bolezni. Azbest pa je vgrajen tudi v številne objekte in se lahko sprošča pri prenovah ter še vedno ogroža ljudi.

Glej:

Praktični priročnik v zvezi z azbestom pri delu

Učinki azbesta na zdravje delavci

Vpliv azbesta na zdravje inspektorji

 Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu  i

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

https://www.gov.si/teme/azbest/http://www.mddsz.gov.si/

http://www.cilizadelo.si/si/search/?q=azbesthttp://www.cilizadelo.si

http://www.epa.gov/asbestos/

http://www.hse.gov.uk/asbestos/

Varno delo z azbestom za krovce

___________________________________________________________

Publikacije Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI):

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Rakotvorne snovi, za katere bi morale veljati zavezujoče omejitve izpostavljenosti delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Seznam nevarnih zdravil (HMP) ETUI, ki vključuje citotoksične snovi in temelji na sistemu razvrščanja rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi v skladu z uredbo EU o sistemu razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij,  Ian Lindsley in Tony Musu, v angleščini, 2022

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, ZSSS in ETUI, v slovenščini

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ, ZSSS in ETUI, v slovenščini

 

Predstavitev publikacije o nevarnih zdravilih iz leta 2022: 

Delavci, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom ali nevarnim zdravilom, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v smislu nedavno sprejete direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (CMRD – Direktiva (EU) 2022/431), morajo biti s strani delodajalcev deležni posebnega usposabljanja, da bi preprečili tveganje škodljivih učinkov na njihovo zdravje.

Da bi delodajalcem pomagala izpolniti njihove obveznosti, mora Evropska komisija do konca leta 2022 objaviti evropske smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili pri delu, vključno s citotoksičnimi snovmi, najpozneje do 5. aprila 2025 pa mora pripraviti opredelitev in oblikovati okvirni seznam nevarnih zdravil, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Cilj tega poročila ETUI in vključenega seznama je ugotoviti, katera nevarna zdravila spadajo na zakonodajno področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih ali snoveh strupenih za razmnoževanje v Evropi, tako da bodo uporabniki evropskih smernic iz leta 2022 vedeli, za katera nevarna zdravila sploh veljajo, in sicer precej pred okvirnim seznamom Komisije, ki bo objavljen šele enkrat do leta 2025.

POJASNILO: Revizija direktive EU 2022/431 – 9. marca 2022 – od delodajalcev zahteva, da vse zaposlene, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, obveščajo in usposabljajo o preprečevanju zdravstvenih tveganj, kadar jih proizvajajo, prevažajo, pripravljajo v tovarnah in lekarnah, injicirajo bolnikom, čistijo njihove ostanke in zagotavljajo njihovo varno odstranjevanje. V Evropi je skupno prizadetih skoraj 13 milijonov delavcev, od tega 7,3 milijona medicinskih sester! “Cilj boja, ki ga že več let vodimo na evropski ravni za vključitev nevarnih zdravil v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali za razmnoževanje strupenim snovem, je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o tveganjih za nastanek z delom povezanih rakov, pa tudi uskladiti in okrepiti njihovo preprečevanje,” pojasnjuje Tony Musu. 

Vpliv reprotoksičnih snovi: Poklicna izpostavljenost tem nevarnim zdravilom lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot so težave z dihanjem, izpadanje las, izguba okusa ali različne vrste okužb.

Direktiva prvič vključuje tudi tveganja za reproduktivno zdravje. Izpostavljenost tem tako imenovanim reprotoksičnim snovem na delovnem mestu, katerih posledice so kratkoročno nevidne, lahko sčasoma povzroči tragedijo. Takšne posledice vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, erektilno disfunkcijo, motnje menstrualnega cikla ali cikla jajčnikov, splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali rojstvo otrok z nizko porodno težo, prirojene malformacije in celo motnje v razvoju otrok.

___________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

___________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku


 

 

 

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Trpinčenje / šikaniranje / izživljanje / mobing

Napad na človeško dostojanstvo! 

Glej tudi 

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Vzorci aktov delodajalca

Sodna praksa


Trpinčenje/šikaniranje/izživljanje na delovnem mestu ali s tujko mobing (angleško mobbing)  je neetična, ponižujoča in sovražna komunikacija med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko ena oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje se mora vedenje pojavljati daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) v pogostih intervalih (tedensko).

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.


Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

_

Nasveti žrtvam trpinčenja:

V Sloveniji se je že vzpostavila sodna praksa v zvezi s tožbami delavca proti delodajalcu, ki ga ni zaščitil pred trpinčenjem. Ni pa bila vsaka tožba uspešna. Sodišče pri razsojanju upošteva prepričljivost obtožb.

Domnevna žrtev trpinčenja mora zato svojo tožbo predhodno ustrezno pripraviti. Piše naj dnevnik vseh dogodkov trpinčenja (datum, priče, kaj se je zgodilo, materialni dokazi, kot so zapisniki, dokumenti ipd.). Svojega pričevanja naj med sojenjem ne spreminja, ker bi to zmanjšalo kredibilnost navedb.

POMEMBNO:

Odpoved delovnega razmerja, ki je korektno izpeljana v skladu z ZDR-1, ni trpinčenje, pa če je še tako bridka.  Enkraten konflikt na delovnem mestu še ni mogoče označiti za trpinčenje. O trpinčenju govorimo, kadar ravnanje izvajalca trpinčenja znova in znova krši dostojanstvo žrtve. Torej, ko ne gre več za vsebino dela ampak za osebne napade na žrtvino dostojanstvo (obrekovanje in pripisovanje slabih lastnosti, žaljivke, psovke, poniževanje, zastraševanje ipd.). 

Najpogosteje je slaba organizacija dela pravi vzrok za konflikte, ki prerastejo v trpinčenje. Prihaja na primer do težav v delovnem procesu najpogosteje zaradi slabo definiranih pričakovanih delovnih rezultatov in slabo definiranih delovnih pooblastil. Namesto, da bi razrešili problem v organizaciji dela, si sodelavci izberejo grešnega kozla, ki naj bi bil kriv za vse probleme v delovnem procesu. Začnejo ga kriviti in se nanj znašati. Žrtev sprva sploh ne razume, kaj je sprožilo ravnanje sodelavcev. 

Pogosto začne žrtev pozno opozarjati na svojo stisko, ko je izvajalcu trpinčenja že uspelo sodelavce in vodstvo prepričati, da gre za sporno osebo, ki je baje delomrznež, nesposobnež, konfliktna oseba ipd. Žrtev se pogosto znajde osamljena in brez zaveznikov. Vsako njeno obrambno ravnanje se začenja tolmačiti kot dokaz, da gre res za konfliktno osebo. Žrtev se znajde v začaranem krogu. Potrebno je razumevanje njenega položaja in brez odlašanja nepristranski postopek reševanja njene pritožbe. Najbolje s strani licenciranega mediatorja.

Trpinčenje na delovnem mestu se ne sme tolerirati. Ljudje namreč umirajo. Nekatere raziskave v tujini so nakazale, da je do 40 % samomorov posledica trpinčenja na delovnem mestu.

Delavski zaupnik naj delodajalcu svetuje mediacijo kot najprimernejši način za obravnavanje pritožb o trpinčenju na delovnem mestu. Mediatorje licencira Društvo mediatorjev Slovenije

 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 

 


Mediacija:

Mediacija je reševanje konfliktov po mirni poti in izven sodnega postopka. Njena prednost je, da daje hitrejše rezultate kot sodni postopek in ker, če je izvedena strokovno, omogoča normalizacijo delovnih odnosov. Večina ljudi si želi prav normalizacije, da jim ne bi bilo treba menjati službe. Smiselna je zlasti, kadar do konfliktov prihaja zaradi ozkih grl v organizaciji dela. Rezultat uspešne mediacije je lahko dogovor o novih rešitvah organizacije dela, ki odpravi razlog za konflikte.

Priporoča se, da mediacijo izvede licenciran zunanji mediator, ki zagotavlja nepristranskost tako do domnevne žrtve kot do domnevnega izvajalca trpinčenja.

 

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, priročnik ZSSS, 2008-2009

 


Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

 

POZOR:

Delodajalec mora vse zaposlene na pri njem običajen način seznaniti s svojo ničelno toleranco do vseh vrst nasilja in vodje usposobiti, da ga prepoznajo. Zaposleni morajo biti seznanjeni s postopkom vlaganja pritožb zaradi domnevnega trpinčenja.

Tudi lažnih prijav trpinčenja iz maščevanja se ne sme tolerirati!


Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 


Raziskave:

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) – Prijavitelj/ica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.


Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

 

 

Mikroklima

Mikroklima

 

 

 

 

Meritve toplotnega ugodja na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo na prostem

Delo na mrazu

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

 

Mikroklima je ključni dejavnik udobja na delovnem mestu. Kadar so temperatura, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka v mejah zahtev in v pravem razmerju glede na delo (napor), ki ga posameznik opravlja, govorimo o toplotnem udobju. Ob odstopanju govorimo o hladnih oziroma vročih razmerah ali prepihu. Delodajalec je dolžan poskrbeti, da so toplotne razmere v delovnem okolju prilagojene telesnim potrebam delavcev glede na naravo dela ter fizične obremenitve. Izjema so delovna mesta v hladnih in vročih okoljih. S toplotnim neudobjem se pogosto srečujejo delavci v gradbeništvu, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, livarstvu, živilskopredelovalni industriji, kmetijstvu, gumarski industriji, komunali, poklicni vozniki ipd.

Do preobremenjenosti oziroma do neugodja lahko privedejo visoke temperature nad 28 °C, nizke temperature, prepih, zelo suh ali vlažen zrak ali npr. nedelujoče oziroma nevzdrževane klimatske naprave. Toplotne razmere v prostoru je treba urediti za udobje delavcev. Če delo poteka na prostem, pa je pomembna pravilna izbira delovne obleke ter pravilno organiziranje dela, upoštevajoč toplotne razmere.

Temperatura v zaprtih delovnih prostorih: Kjer se opravlja mentalno in lažje fizično delo, je primerna temperatura delovnega okolja med 23 in 26 °C poleti in med 20 in 24 °C pozimi. Temperatura zraka ne sme presegati 28 °C. Izjema so le vroči delovni prostori, ob katerih pa mora biti poskrbljeno za hladnejše pomožne prostore, hodnike in stopnišča, kjer temperatura ni višja od 20 °C, kamor se delavec lahko po potrebi umakne.

Tolmačenje MDDSZ:

Kaj je vroči delovni prostor,  2017

Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017

Temperatura in delo na prostem: Delodajalec mora delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnih delovnih mestih, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Zahteve za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Na gradbišču je treba zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

__________________________________________________________

Prezračevanje in klimatske naprave:

Negativen vpliv na zdravje ima vsekakor tudi onesnažen zrak. Povzroča glavobole, suhe oči in grlo, utrujenost, kožne izpuščaje, razdražljivost ipd. Dolžnost delodajalca je, da poskrbi za svež zrak v delovnem okolju. To doseže s prezračevanjem z dovodom svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavca pri delu.

Ločimo dve vrsti prezračevanja:

  • naravno – preko okenskih ali drugih odprtin, vendar delavci pri tem ne smejo biti izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje ter prehlade in vnetja;
  • umetno – s pomočjo prezračevalnih oziroma klimatskih naprav. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj je naravno prezračevanje ter kje sme oziroma ne sme biti načrtovano.

Umetno prezračevanje zahteva redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih oziroma klimatskih naprav, kar znatno vpliva na zdravje delavcev. Pravilnik posebej navaja zahteve za zrak, pomešan z inertnim prahom/prahom trdega lesa/ rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi, ki se vrača nazaj v delovni prostor.

__________________________________________________________

Relativna vlažnost:

Relativna vlažnost dovedenega zraka s prezračevalno oziroma klimatsko napravo mora biti odvisna od njegove temperature in ne sme presegati teh vrednosti:

  • 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 %!

__________________________________________________________

Merjenje mikroklime:

Mikroklimo praviloma merimo v poletnem in zimskem letnem času. Gostota meritev preko dneva je odvisna od delovnega procesa in števila delovnih izmen. Na klimatsko variabilnih delovnih mestih jo je treba meriti bodisi kontinuirano, bodisi v kratkih razmikih. Za počutje človeka je pomembno še merjenje relativne vlage, toplotnega sevanja in hitrosti gibanja zraka.

Pomni:

    • Toplotno udobje se izračuna z indeksom toplotnega udobja. Klimatsko udobje se definira kot stanje, ki se ne zazna niti kot hladno, niti kot vroče, v katerem je gibanje zraka prijetno in ga ne občutimo, ko zrak ni niti suh, niti vlažen in ko nošenje obleke ne čutimo kot breme.
    • Za nepravilno rabo klimatskih naprav zaradi prevelike temperaturne razlike med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom so še posebno občutljive nosečnice in starejši delavci.
    • Visoke temperature znatno vplivajo na ženske, ki se spopadajo z menopavzo. Zato je smiselno upoštevanje te ranljive skupine pri ocenjevanju tveganja.
    • Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali se meritve mikroklime opravljajo v razmerah, v kakršnih delavci dejansko delajo. Pogosto se namreč dogaja, da pred izvajanjem meritev v podjetjih prezračijo delovne prostore, saj tako dosežejo želene vrednosti meritev, ki pa niso realne!
    • Delavski zaupnik naj od delodajalca zahteva sprejem ustreznih ukrepov za zmanjšanje prekoračenih temperatur oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

________________________________________________________

Ocena tveganja in mikroklima:

Ocena tveganja naj glede mikroklime obravnava:

  • ali gre za delo v zaprtem prostoru/delo na prostem/terensko delo/delov hladilnici;
  • podatke o temperaturi na delovnem mestu, relativni vlažnosti, gibanju zraka glede na predpisane mejne vrednosti;
  • indeks PMV udobja (kazalca toplotnega udobja) in kako ga občuti delavec (delavec poda svoje mnenje kot udobje/nelagodje);
  • primernost obleke, obutve in prehrane (kalorična vrednost obroka, topli/ hladni napitki) glede na toplotne razmere ter napor dela;
  • opremljenost/neopremljenost prostorov s klimatskimi napravami;
  • način prezračevanja/izmenjave zraka (naravno ali ventilacijsko);
  • morebitni prepih;
  • ali so pozimi pri delu na prostem na voljo prostori za ogrevanje;
  • enakomernost toplotnih razmer poleti in pozimi;
  • pogostnost pritožb posameznikov;
  • zdravstveno spričevalo o primernosti delavca, ki dela na mrazu/vročini;
  • regulacijo in vzdrževanje grelnega/hladilnega sistema;
  • obravnavo ranljive skupine delavcev.

Vsi ukrepi, tudi začasni, morajo biti opredeljeni v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

_________________________________________________________

Ukrepi:

Tehnični ukrepi proti visokim / nizkim temperaturam:

  • klimatske naprave in prezračevalne naprave, nižanje vlage v zraku s pomočjo »air conditioninga« in naprav za odstranjevanje vlage (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • sistem nadomeščanja slojev zraka (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • namestitev rolo vrat npr. v mehaničnih delavnicah, skladiščih ipd.;
  • namestitev toplotnih zaves na vhodih.

Začasni organizacijski ukrepi pri temperaturah nad 28 °C:

  • prerazporeditev delovnega časa;
  • krajši delovni čas;
  • pogostejši in daljši odmori;
  • ponudba ustreznih osvežilnih napitkov;
  • zmanjšanje intenzivnosti dela;
  • kot skrajni ukrep tudi prekinitev delovnega procesa.

_________________________________________________________

Osebna varovalna oprema:

Oblačila proti vročini: Varujejo pred toploto, ki jo povzročajo močno sevanje, vroči plini in ogenj (plameni) kot tudi stik z vročimi površinami. Za izdelavo zaščitnih oblek proti vročini se uporabljajo npr. tkanine iz volne, bombaža, posebnih vlaken in usnja. Vpliv toplotnega sevanja se bistveno zmanjša tudi z odbojno gornjo plastjo iz aluminija. Oblačila za delo v livarnah, topilnicah, železarni, pred povišanimi temperaturami, IR-sevanjem in za neposredno zaščito pred odletavajočimi stopljenimi kovinskimi delci ter plamenom so izdelana iz skrbno izbranih, najkvalitetnejših alu-aramidnih materialov, ki so še dodatno impregnirani z ognjevarnim premazom. Delavci, ki delajo na vročini, morajo nositi tudi spodnja oblačila iz bombaža, še boljše pa je, če so ta oblačila iz volne ali posebnih vlaken. Tako se namreč poveča zaščitni učinek in izboljša udobnost nošenja.

Varovalna oblačila proti mrazu se uporabljajo pri temperaturah pod -5 °C. Varujejo pred učinki izjemnega mraza, npr. pri delu v hladilnicah, na prostem pri zelo nizkih temperaturah in pri dejavnostih z malo gibanja na prostem v hladnih letnih obdobjih. V standardu so navedene zahteve za toplotno izolacijo celotnega oblačila, vključno s spodnjim oblačilom, kot tudi za zračnost, odpornost proti prepuščanju vodne pare in za količnik prepuščanja vodne pare. Toplotno izolacijo varovalnih oblačil proti mrazu, ki je bistveno boljša od tiste pri zimskih varovalnih oblačilih, zagotavljajo v glavnem večplastne z vato podložene in prešite tkanine iz naravnih ali umetnih vlaken.

Rokavice za zaščito pred mrazom

Zmogljivostni nivoji so:

  1. odpornost proti konvekcijskemu (prevodnost, prenos) mrazu (0-4)
  2. odpornost proti kontaktnemu (stik) mrazu (0-4)
  3. neprepustnost (penetracija) za vodo

Varovalna oblačila pri slabem vremenu imajo lastnosti varovalnih oblačil pred slabimi vremenskimi vplivi, vetrom in temperaturo okolice, ki je višja od  -5°C. Varovalna oblačila proti slabemu vremenu zaščitijo telo pred vplivi vetra, padavin in talno vlago. Uporabljajo jih delavci v gradbeništvu in pri delih na cestah, v gozdu, nujnih vzdrževalnih delih, delih na ladjah. Priporočamo, da imajo oblačila test o nepremočljivosti. Takšen test za tekstilije je hidrostatični tlačni preskus po standardu, znan je tudi Bundesmannov preskus dežne prhe. Tudi če so tekstilije nepremočljive, pa se slabe točke pokažejo potem, ko iz njih izdelajo dežni plašč in druga oblačila ter izdelke za dež. Pri delovnih oblačilih imajo veliko vlogo mehanske obremenitve, saj so deli oblačil na kolenih, komolcih in ramenih drugače obremenjeni kot npr. na hrbtu. Ko se oblačilo sešije, se šele na testiranjih na njem pokažejo točke, kjer dež premoči! Zato se delajo testi na sešitih, izdelanih oblekah v dežni prhiV kombinaciji s termopodlogo služijo ta oblačila hkrati tudi kot oblačila, ki varujejo pred mrazom do -5 °C. Zelo pomembna lastnost pa je »dihanje« (prenos toplote in vlage) nepremočljivih tekstilij, saj oblačilo ne sme povzročiti pregretja telesa. Delo je torej lahko udobno tudi v dežju, in to toliko bolj, kolikor bolj je proizvajalcu materiala in izdelovalcu varovalnega delovnega oblačila uspelo najti ravnotežje med nepremočljivostjo materiala in prepustnostjo za zrak in vlago.

_________________________________________________________

Nasveti:

  • V delovnih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami, se v vročih poletnih mesecih priporoča, da temperaturno odstopanje v delovnem prostoru ni nižje od 7 °C glede na zunanjo temperaturo.
  • Usposabljanje zaposlenih o:
    • z vročino povezanih zdravstvenih težavah (prepoznava znakov dehidracije, izčrpanosti, omedlelosti, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, vročinske kapi itd.);
    • dejavnikih, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.
  • Izogibanje slanim, sladkim in začinjenim jedem, ki vzpodbujajo žejo, izogibanje kofeinu, ki povzroča dodatno dehidracijo.
  • Izmenjava dela in počitkov v hladnejših prostorih za zmanjševanje vročinskega stresa. Zahtevna dela naj se opravijo v zgodnjih jutranjih urah, ko je temperatura zraka še nizka.
  • Delo v ekstremno vročih razmerah naj se izvaja v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoč
  • Primernost obleke in prehrane glede na temperaturo delovnega okolja ter delovni napor (pri tem je potrebno poudariti individualno prilagojenost obleke glede na delovni napor).
  • Delavski zaupnik mora zastopati delavca, ko ima ta občutek slabega zraka, pa čeprav so koncentracije škodljivih snovi in izmenjava zraka v predpisanih mejah – gre za tako imenovano udobje na delovnem mestu.
  • Vlogo pri reševanju problematike v zvezi s toplotnimi razmerami ima Inšpektorat RS za delo. Ta izvaja inšpekcijske nadzore, obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, med drugim tudi v zvezi s toplotnimi razmerami na delovnem mestu. Inšpektorat RS za delo ima na svoji spletni strani objavljen tudi seznam ukrepov v času visokih temperatur v poletnem času, ki je uporaben tako za delavce kot tudi delodajalce.

Pomni:

  • Če delodajalec ne izvaja ustreznih (predpisanih) ukrepov proti škodljivim toplotnim vplivom na delavčevo zdravje, ga je delavec preko delavskega zaupnika dolžan o tem opozoriti. Če pa delodajalec teh vplivov (delo v izredno vročih/mrzlih pogojih) ni odpravil oziroma če je delavski zaupnik mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezni in s tem na delavca preži neposredna nevarnost za zdravje oziroma življenje, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati posredovanje inšpekcije dela.
  • Pri izbiri in naročanju delovne opreme in/ali obleke je potrebno posebno pozornost nameniti mnenju delavcev, kajti vsak delavec zase najbolje ve, kaj mu je udobno in kaj ne. Neudobna obleka (preohlapna, pretesna, neprimernih materialov, ki povzročajo srbenje, obleka, ki reže) moti delavca in mu preusmerja pozornost z dela, zaradi tega se zmanjša delovna učinkovitost ter poveča tveganje za nezgode.
  • Visoke temperature na delovnih mestih še dodatno bremenijo ženske med 45. – in 55. letom v obdobju menopavze. Potrebno jim je prisluhniti in prilagoditi delovne razmere (predvsem toplotne razmere, delovno obleko ter dostopnost do toaletnih prostorov in mrzle vode), da se bodo na delovnih mestih počutile kar najbolje. Delavski zaupnik naj po posvetu z njimi tovrstne probleme predstavi delodajalcu. Delodajalec je dolžen proučiti predlagane ukrepe in glede njih podati povratno informacijo. Del varnostne kulture v podjetju je tudi pozitiven odnos vodstva do upoštevanja težav delavk v menopavzi. Potrebno je ozaveščanje o problematiki menopavze na delovnem mestu, ki pa ne sme posegati v zasebnost posamezne delavke.

_________________________________________________________

Več na:

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu, 2019

Kampanja Varno delo na soncu

Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield

 


Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 

SIST EN ISO 11612:2015 varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

SIST EN 530:2010 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

SIST EN 511:2006 Rokavice za zaščito pred mrazom

SIST EN ISO 811:2018 Tekstilije – Ugotavljanje neprepustnosti za vodo – Hidrostatično tlačni preskus (ISO 811:2018)

SIST EN 343:2019 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem