E-novica ZSSS št 26/2022 (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah  0,05 mg/m3

Praznujemo dokončno uveljavitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m³! Na dan 1. 6. 2022 se je namreč končalo prehodno obdobje za uveljavitev te mejne vrednosti, ki jo je leta 2018 zahtevala ZSSS v tristranskem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu ter na z njim povezanih pogajanjih v Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve.  To je dobra novica za 40.000 slovenskih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni kristalnemu kremenčevemu prahu. Najbolj so ogrožena dela:  izkopi, mletje, drobljenje, ali prevozi peska, zemlje, rudnin, peskanje ali brušenje kovinskih izdelkov (tudi kleparska dela), polaganja kamna (rezanje, brušenje kamnitih plošč), vrtanje kamnin (vrtine, predori, sondiranje), rezanje ali vrtanje betona, opeke ter  izdelava emajliranih izdelkov (nanašanje končnega sloja).

Čeprav je od leta 2017 evropska mejna vrednost zgolj 0,1 mg/m³, pa je ZSSS leta 2018 v svojih zahtevah sledila opozorilom znanstvenikov in  Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), da je potrebno zdravje delavcev zaščititi z ostrejšo mejno vrednostjo 0,05 mg/m³. Na pogajanjih je delodajalska stran trdila, da mejna vrednost 0,05 mg/m³ zanje tehnično še ni dosegljiva in da potrebujejo prehodno obdobje za njeno uveljavitev. Zato je bilo določeno naslednje prehodno obdobje:

• do 1. 6. 2019 mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m³ 
• od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 mejna vrednost 0,1 mg/m³
• od 1. 6. 2022 dalje mejna vrednost 0,05 mg/m³

Pa še to: raziskava iz leta 2020, ki jo je naročilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pokazala, da slovenski delodajalci v resnici brez težav dosegajo mejno vrednost 0,05 mg/m³, da pa zgolj dobrih 8 % delodajalcev sploh meri zaprašenost. Očitno je še kako potrebno ozaveščanje o rakotvornosti vdihanega kremenčevega prahu tako med delodajalci kot med delavci. Slovenska medicinska stroka namreč ocenjuje, da pri nas letno 30 pljučnih rakov povzroči prav kremenčev prah in sprašuje: »Ali je kremen novi azbest?«

Glej predpis, ki v prilogi III pod zaporedno številko 48 določa mejno vrednost 0,05 mg/m³ za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na tej povezavi – glej PRILOGA III – Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

DIREKTIVA (EU) 2017/2398 z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, ki določa evropsko mejno vrednost 0,1 mg/m³ na tej povezavi

Več o škodljivosti kremenčevega prahu:

Glej o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi

Dejstva o kremenevem prahu, letak Roadmap on carcinogenes na tej povezavi

Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi

Glej študijo Izpostavljenost delavcev kremenovemu prahu na delovnem mestu v Republiki Sloveniji, KIMPDŠ, 2020 nan tej povezavi

Glej tudi e-novice ZSSS:

62/2018: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

36/2019: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

E-novica ZSSS št. 25/2022 (4. 6. 2022): Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

Obveščamo vas, da bo po 1. 9. 2022 uvedena elektronska Prijava nezgode in poškodbe pri delu (ePrijava NPD), ki so jo skupaj pripravili Ministrstvo za javno upravo (MJU), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Inšpektorat RS za delo (IRSD) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nadomestila bo papirni obrazec – Prijava nezgode/poškodbe pri delu (obrazec ER-8).

To je prva uradna najava novega digitaliziranega obrazca, ki je 2. 6. 2022 prišla iz ZZZS in je seveda zato namenjena predvsem informiranju izvajalcev zdravstvenih storitev. Na najavo IRSD bo očitno treba še počakati.

Iz Navodila ZZZS z dne 2. 6. 2022: “ePrijava NPD se uvede s 1. 9. 2022. Z uvedbo ePrijave NPD se digitalizira postopek prijave poškodbe pri delu tako s strani delodajalcev kot s strani izbranih osebnih zdravnikov in na ta način poenostavlja in skrajšuje postopke prijave nezgode in poškodbe pri delu, zagotavlja večjo točnost in ažurnost podatkov, lažji dostop do podatkov, zagotavlja prihranke in razbremenitve pri delodajalcih, zavarovanih osebah, ZZZS, IRSD, NIJZ ter izvajalcih zdravstvenih storitev. V primeru poškodbe pri delu delodajalec takoj oziroma v najkrajšem možnem času elektronsko prijavi nezgodo in poškodbo pri delu tako, da v sistemu SPOT izpolni in elektronsko podpiše splošni del obrazca – ePrijava NPD.”

Naš komentar: Končno! Država namreč prav na področju varnosti in zdravja pri delu zamuja z digitalizacijo, kar še kako škodi učinkovitosti njene politike. Naj bo to njen korak v digitalizacijo, ki naj mu čim prej sledijo naslednji!

Pojasnilo o razliki med nezgodo pri delu in poškodbo pri delu: V skladu s 3. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu je (ZVZD-1) je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Poškodba pri delu pa je (na kratko) v skladu s 66. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) tudi poškodba na službeni poti ali dodatno na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec.

Novi obrazec Prijave nezgode/poškodbe pri delu na tej povezavi

Navodila za izpolnjevanje novega obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu (NPD) na tej povezavi

Več o še veljavni prijavi nezgode pri delu na spletni strani IRSD na tej povezavi

Obrazec še veljavnega Obveznega navodila in obrazca za prijavo prijave nezgode pri delu na tej povezavi

_____________________________________________________

Dodatno:

Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (pisrs.si), v Uradnem listu RS julija 2022

E-novica ZSSS št. 24/2022: Delo od doma oziroma delo na daljavo 

V času pandemije 2020-2021 se je tudi pri nas razmahnilo delo od doma oziroma delo na daljavo, ki ga omogoča IK tehnologija oziroma mobilni pametni telefoni, tablice in računalniki, povezani v svetovni splet. Pandemija je dokazala, da občasno ali celo trajno delo na daljavo na delovnih mestih, kjer se uporablja taka tehnologija, je mogoče. Seveda pa prinaša vrsto izzivov, ki jih bo moralo razrešiti delovno pravo. Izzivi pa so tudi na področju varnosti in zdravja pri delu, saj delovno mesto doma pogosto ni urejeno v skladu z ergonomskimi načeli. Raziskave namreč dokazujejo porast nekaterih mišično-kostnih in drugih obolenj zaradi dela na daljavo.

Tokrat vam posredujemo nasvete Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s konference v kongresnem centru Brdo pri Kranju Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu (24. 5. 2022), kako si naj vsak uredi delovno mesto pri sebi doma, da se izogne okvaram zdravja.

Tole je nekaj poudarkov iz zgibanke MDDSZ o delu od doma:

1. Si znate urediti delovno mesto tako, da je varno in zdravju neškodljivo?
2. Naloge v zvezi z delom na domu si delita delodajalec in delavec
3. Nekaj nasvetov za pravilno ureditev delovnega mesta (ledvena opora, stol, opora za noge, delovna miza, oddaljenost zaslona, zaslon, miška, tipkovnica, prostor, hrup, osvetlitev, zračenje…)
4. Aktivni odmor
5. Naj meja med službenim in zasebnim ne bo zabrisana ter pravica do odklopa

Vabljeni k ogledu zgibanke!

Glej zgibanko MDDSZ na tej povezavi!

E-novica ZSSS 23/2022 (20. 5. 2022): Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen 

Evropska komisija je 19. 5. 2022 sporočila javnosti, da bo dopolnila svoje Priporočilo z dne 19. 9. 2003 glede Evropskega seznama poklicnih bolezni, s katerim državam članicam EU priporoča, katere bolezni naj uvrstijo na svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni. V priporočeni seznam bo namreč vnesla tudi COVID-19 v dejavnostih z dokazanim večjim tveganjem okužbe.

Evropska komisija je sklenila dopolniti svoja priporočila iz leta 2003 na podlagi enotnega glasovanja 18. 5. 2022 predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev vseh držav članic EU na seji  Svetovalnega odbora EU za varnost in zdravje pri delu (ACSH). Glasovali smo, da je treba COVID-19 priznati kot poklicno bolezen na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter pomoči na domu, v primeru pandemije pa še v sektorjih, kjer pride do izbruha bolezni v dejavnostih z dokazanim tveganjem okužbe. Za razglasitev COVID-19 za poklicno bolezen sem 18. 5. 2022 glasovala tudi izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm, ki sem po sklepu Ekonomsko-socialnega sveta predstavnica slovenskih delavcev v ACSH.

Po mnenju Evropske komisije je razglasitev COVID-19 za poklicno bolezen v skladu s Strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela, saj je eden strateških ciljev povečanje pripravljenosti na morebitne prihodnje zdravstvene krize. To zahteva tudi več podpore delavcem med morebitnimi prihodnjimi valovi COVID-19.

Komisija bo torej na podlagi mnenja ACSH posodobila svoje priporočilo s seznamom poklicnih bolezni in dejavnikov, ki jih lahko povzročijo. Cilj je, da države članice prilagodijo svoje nacionalne sezname v skladu s posodobljenim priporočilom. Če bo poklicna bolezen v posamezni državi članici uvrščena na nacionalni seznam, bodo lahko delavci v ustreznih sektorjih, ki bodo na delovnem mestu zboleli za COVID-19, pridobili posebne pravice v skladu z nacionalnimi predpisi, na primer pravico do odškodnine.

Sedaj moramo torej samo še počakati, da Evropska komisija izpelje dopolnitev svojega priporočila, ki mu bo najverjetneje kmalu sledila tudi Slovenija.

Kot je znano, velja COVID-19 v Sloveniji za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, čeprav je ZSSS že leta 2020 ministra za zdravje pozvala, naj COVID-19 razglasi za poklicno bolezen. Po podatkih IRSD je bilo v Sloveniji v letu 2021 prijavljenih 1.944 poškodb pri delu zaradi COVID-19 in od tega 1.623 lažjih, 283 kolektivnih in 38 hujših. Ali se je katera od teh 38 “hujših” nezgod pri delu končala s smrtjo, pa IRSD ne ve, saj da “delodajalci na inšpektorat niso prijavili takšnih nezgod, najverjetneje iz razloga, ker so pred smrtjo delavcev že prijavili hujšo ali lažjo nezgodo in potem prijav niso več popravljali”. Vemo pa iz podatkov, ki jih je zbral ETUC, da so v drugih državah, kjer znajo voditi statistiko o smrtnih poklicnih boleznih pri delu, zabeležili kar precej smrtnih primerov zlasti v zdravstvu. ZSSS terja od slovenske države, da končno vzpostavi zanesljiv sistem beleženja posledic poklicnih bolezni.

Sporočilo javnosti Evropske komisije 19. 5. 2022 (v angleščini) na tej povezavi

Glej poziv predsednice ZSSS Lidije Jerkič, naj bo COVID-19 v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen, E-novica ZSSS št. 18/2020 z dne 27. 3. 2020 

Slovenski seznam poklicnih bolezni na tej povezavi

Poročilo IRSD za 2021 o številu nezgod pri delu zaradi COVID-19 na tej povezavi

___________________________________

Dodatno:

60/2022: Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

22/2020: COVID-19 kot poškodba pri delu

18/2020: COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

E-novica ZSSS št. 22/2022 (19. 5. 2022): V kakšni Sloveniji želimo živeti v letu 2030 – Vizija 2030

Za vas smo zbrali nekaj poudarkov iz menda že parafiranega Koalicijskega sporazuma 2022-2026 “V kakšni Sloveniji želimo živeti v letu 2030 – Vizija 2030“, kakršen že nekaj dni kroži po javnih medijih. Ima 85 strani in podpisale ga bodo tri politične stranke, ki so na aprilskih volitvah zbrale zadostno število poslanskih mest za večino v Državnem zboru RS (Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica) in bodo zato lahko postavile 15. Vlado Republike Slovenije za mandat 2022-2026.

Izbor poudarkov s področja varnosti in zdravja pri delu, promocije zdravja na delovnem mestu in preprečevanja podnebnih sprememb:

Ustrezneje bomo uredili pravno varnost delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov z namenov preprečevanja nelegitimnih povračilnih ukrepov.

Zagotovili bomo učinkovito zaščito delavskih predstavnikov in predstavnic (sindikalnih zastopnikov in zastopnic, članov in članic sveta delavcev) pred povračilnimi ukrepi delodajalcev zaradi njihovega statusa, aktivnosti kot predstavnikov in predstavnic delavcev in delavk, zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih. Uzakonili bomo zadržanje učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve delovnih sodišč za delavske predstavnike in predstavnice ter pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.

Prioriteta je zagotoviti zdrava delovna okolja in učinkovit nadzor zdravja delavcev

Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost.

Delavkam in delavcem moramo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom. Po vzoru iz tujine se bomo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.

Vzpostavili bomo sistem prepoznavanja in priznavanja poklicnih bolezni, s čimer bomo zagotovili pravično obravnavo delovnih invalidov.

Sofinancirali bomo ciljno usmerjene programe zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega ogljičnega odtisa.

Sistemsko bomo podpirali prioritetne ukrepe v okviru akcijskega načrta krožnega gospodarstva.

Z različnimi javnimi razpisi bomo podprli osveščanje glede škodljivosti tveganega vedenja. Izpostavljali bomo zlasti vedenje z večjim negativnim učinkom na javno zdravstvo, npr. uporaba tobačnih izdelkov, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, uživanje prepovedanih drog, prekomerno uživanje sladkorja itn. Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja.

Z različnimi ukrepi bomo čim več ljudi spodbudili k zdravi telesni aktivnosti in uživanju zdrave hrane po priporočilih medicinske stroke. Med pomembnejšimi ukrepi izpostavljamo predvsem trajnostno prometno infrastrukturo, ki omogoča alternativo avtomobilu in spodbuja vsakodnevno hojo oz. kolesarjenje.

E-novica ZSSS št. 21/2022 (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

V četrtek, 12. maja 2022 se je zgodila huda kolektivna smrtna nezgoda pri delu v kemični tovarni Melamin d. d. Kočevje. Iz letnega poročila Melamina za leto 2021 razberemo, da je v tej uspešni tovarni zaposleno 221 delavcev in da tovarna proizvaja plastične mase v primarni obliki in v oblik plošč, folij, cevi in profilov ter kritne lake, barve, premaze in druge kemične izdelke.

Povzemamo informacije iz medijev. Eksplodiralo je na pretakališču, kjer so pomotoma dietilentriamin pretakali v skladiščno posodo z epiklorhidrinom. Zaradi stika med tema snovema je prišlo do eksotermične reakcije z visokimi temperaturami in posledično do eksplozije.  Na licu mesta je umrl zaposleni iz Melamina, šofer dobavitelja iz Ljubljane in trije delavci zunanjega izvajalca, ki so slučajno tam ravno takrat izvajali neka z eksplozijo nepovezana dela.  V UKC Ljubljana so prepeljali še dve težje in dve lažje opečeni osebi. Ena težje ranjena oseba je v UKC kasneje dodatno umrla. Skupaj je torej umrlo doslej šest oseb, še približno deset pa jih je težje ali lažje ranjenih. Večje obremenitve okolja pa menda ni bilo.

Po besedah direktorja Melamina v Odmevih TVSLO 12. 5. 2022 sumijo, da je prišlo do človeške napake. Po poslovnem poročilu Melamina za leto 2021 baje sicer izvajajo usposabljanja o varnem delu in varovanju okolja ne le lastnih zaposlenih ampak tudi zunanjih izvajalcev. Iz letnega poročila razberemo tudi, da se zavedajo visokega tveganja za eksplozije in izvajajo preprečevalne organizacijske in tehnične ukrepe.  Direktor tovarne je  zagotovil, da je bilo tveganje, da bi lahko prišlo do take eksplozije, ocenjeno na verjetnost deset na minus deveto oziroma kot izredno nizko.

O dokončni preiskavi vzrokov te strašne nezgode pri delu bomo v naših e-novicah še poročali. Sprašujemo pa se, ali je bilo tveganje ocenjeno pravilno. Ocena bi namreč morala zajeti tudi možnost človeške napake in jo preprečiti. Vemo na primer, da imajo v nekaterih podjetjih pri visoko tveganih delovnih operacijah protokol, da mora pred izvedbo vsake faze delovne operacije poleg delavca s podpisom potrditi pravilnost še dodatno strokovno usposobljena oseba. S takim dvojnim preverjanjem skušajo preprečiti človeško napako.

Prav gotovo pa je bilo nedopustno, da so v delovni nezgodi umrli tudi štirje delavci zunanjega pogodbenega izvajalca. Kot smo namreč zapisali v e-novici št. 44/2018, v mednarodni stroki temelji varno ravnanje z nevarnimi snovmi na tako imenovanem načelu STOP, kjer te štiri črke povzemajo štiri temeljne preventivne ukrepe. Črka O pomeni organizacijski ukrep: “na najmanjše možno je treba zmanjšati število delavcev, ki so v območju izpostavljenosti in na najmanjši možen čas skrajšati njihovo izpostavljenost”. V Melaminu bodo morali pojasniti, zakaj so v neposredni bližini tveganega pretakanja po nepotrebnem delali delavci zunanjega pogodbenega izvajalca.

Družinam in sodelavcem umrlih in poškodovanim izrekamo svoje sožalje!

“Spominjajmo se mrtvih in borimo se za žive!” je geslo 28. aprila, mednarodnega delavskega dneva spomina na umrle na delovnem mestu. Cilj preiskave vzrokov nezgode pri delu mora biti ukrepanje, da se nikoli več ne ponovi.

Letno poročilo Melamina na tej povezavi
Kampanja “Nič smrti pri delu” na tej povezavi

Dodatno:

1. Javno naznanilo Agencije RS za okolje z dne 10. 3. 2022, da se bo na zahtevo Melamina izdalo odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za obrat, na tej povezavi
2. Kaj se je zgodilo v Kočevju, N1, na tej povezavi
3. Članek na N1, 12. in 13. maj 2022 na tej povezavi
4. Članek o nesreči v Melaminu z izjavami L. Böhm iz ZSSS na N1 na na tej povezavi
5. Serija člankov o nesreči v Melaminu v časopisu Delo (maj 2022) na tej povezavi
6. Obvestilo inšpekcije za okolje 16. 5. 2022 na tej povezavi
7. Wikipedija: članek Eksplozija v tovarni Melamin (2022) na tej povezavi
8. Obvestilo na spletni strani Melamina o dogodku višje sile na tej povezavi
9. Preklicano obvestilo na spletni strani Melamina krajanom (8. 6. 2022) o postopni obnovi proizvodnje in obvestilo o dogodku višje sile 13. 5. 2022 na tej povezavi
10. Odgovor Inšpektorata RS za okolje in prostor o nadzoru v Melaminu (10. 6. 2022) na tej povezavi 
11. IRSOP: Vzorčenje tal , 24. 6. 2022 na tej povezavi
12. Iskanje nove lokacije, N1, 11. 7. 2022, na tej povezavi
13. Odgovor Inšpektorata RS za delo o nadzoru v zvezi z nezgodo v Melaminu (25. 7. 2022) na tej povezavi
14. Odgovor Inšpektorata ras za okolje in prostor o končnih rezultatih nadzora v Melaminu (25. 8. 2022) na tej povezavi
15. Odgovor Inšpektorata RS za delo , da inšpekcijski nadzor še ni zaključen (2. 9. 2022), na tej povezavi
16. Poročilo na spletni strani Melamina 12. 9. 2022: Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji
17. Kaj se je po nesreči dogajalo v Melaminu?, prispevek Sonje Kos iz KNG v Delavski enotnosti, št. 16 z dne 22. septembra 2022 na tej povezavi

18. Razkritja iz Melamina: Pokojni kolega je govoril, da bomo enkrat šli v tri p. m., na tej povezavi, N1, 24. september 2022

19. Melamin – življenje ob tempirani bombi, članek N1, 25. september 2022 na tej povezavi
20. 46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje
21. Spremni dopis IRSOP k skupnemu poročilu, 3. 10. 2022, na tej povezavi
22. IRSOP 28. 9. 2022 – Poročilo o inšpekcijskem nadzoru obrata večjega tveganja za okolje Melamin d. d. Kočevje, zaradi večje nesreče dne 12. 5. 2022, na tej povezavi
23. 49/2022 e-novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela
24. Pobuda za dopolnitev predpisov glede vloge inšpekcije za okolje v primeru Seveso nesreč, 22. 11. 2022, na tej povezavi
25. Članek N1 (31. 1. 2023): Burna predstavitev Melamina: Kaj od tega ne gori, ne eksplodira in ni strupeno?
26. 8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022
27. Nesreči v Melaminu, ki je vzela sedem življenj, bi se lahko izognili, izjava glavnega inšpektorja za delo, marec 2023
28. Inšpekcija za okolje odgovarja ZSSS, 7. 4. 2023, na tej povezavi
29. Nove ugotovitve v Melaminu: nesrečo povzročilo več dejavnikov, 4. 5. 2023, na tej povezavi
30. Poročilo delovne skupine ministrstva za okolje in prostor o analizi izpusta nevarnih snovi 12. 5. 2022 v obratu večjega tveganja za okolje Melamin kemična tovarna d. d. Kočevje, na tej povezavi
31. 19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje
32. Tožilstvo v zvezi z eksplozijo v Melaminu želi sodno preiskavo, 19. 12. 2023
33. Wikipedija: Eksplozija v tovarni Melamin (2022) – Zaradi storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti so ovadili štiri fizične in eno pravno osebo. Med ovadenimi osebami so direktor Melamina Srečko Štefanič, direktor podjetja SmartMelamine in kemične industrije v Melaminu Damjan Murn ter varnostna inženirja Rudi Adamič in Janez Dejak.
34. Po dveh letih in pol od tragičnega dogodka: Svojcem umrlih le minimalne odškodnine, na tej povezavi, Dnevnik, 28. 10. 2024

E-novica 20/2022 (4. 5. 2022): Napredek v kampanji “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”

Informiramo vas o rezultatih kampanje ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“, ki se je začela junija 2021. Glej našo e-novico št. 33/2021! Vse o kampanji je sicer objavljeno na njeni spletni strani na tej povezavi. Vabljeni k obisku!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je sprejelo pobudo ZSSS in SDTS za posodobitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Imenovalo je delovno skupino, v kateri so poleg predstavnikov ZSSS in SDTS tudi predstavniki delodajalskih organizacij, stroke tehniške varnosti in medicine dela. V aprilu 2022 so ministrstvu lahko posredovali svoje predloge za posodobitev pravilnika. Kompilacijo teh predlogov najdete na spletni strani kampanje. Čakamo na povabilo MDDSZ na začetek pogajanj. Pravilnik naj bi bil posodobljen še v letu 2022.

Na spletni strani kampanje najdete tudi poročila SDTS, kakšna bremena morajo trgovci ročno premeščati pri svojem delu. Ročno premeščanje bremen je najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela in delovno invalidnost v Sloveniji.

Primerjava z razvitimi državami v EU kaže, da v tujini delodajalci tudi, da bi se izognili višjim prispevkom za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, storijo več za preprečevanje mišično-kostnih obolenj svojih delavcev. Čas je, da zagotovimo slovenskim delavcem enako zaščito. In to najprej s posodobitvijo predpisa, ki omejuje ročno premeščanje bremen, in v nadaljevanju še z diferencirano prispevno stopnjo za invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Dobra praksa iz EU namreč kaže, da je to najbolj učinkovit ukrep države za preprečevanje poklicnega obolevanja delavcev.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Povzetek poročila EU OSHA o ekonomskih spodbudah, usmerjenih v dvig ravni varnosti in zdravja pri delu: evropski pregled (v slovenščini) na tej povezavi

E-novica 19/2022 (28. 4. 2022): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu

Od leta 1996 sindikati po vsem svetu na 28. april obeležujejo Mednarodni spominski dan na umrle in poškodovane delavce z geslom: “Spominjaj se umrlih in bori se za žive!”  ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan javnosti posreduje svoja sporočila o stanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji.

28. april je dan, ko se po vsem svetu pregleda statistika umrlih zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Po uradnih podatkih  je bilo v letu 2021 v Sloveniji 15 smrtnih nezgod pri delu, 39 azbestnih poklicnih bolezni  in nič prijavljenih neazbestnih poklicnih bolezni. Ni mogoče spregledati razlike med uradno statistiko ter oceno ILO in WHO iz septembra 2021, da v Sloveniji letno zaradi poklicnih vzrokov umre 495 ljudi. Večina teh smrti se seveda nanaša na umiranje zaradi poklicnih bolezni. Kaže torej, da je pravo stanje skrito, ker Slovenija na sistemski ravni ne zna niti evidentirati neazbestnih poklicnih bolezni. Na prijavo ZSSS je zato marca 2022 ILO začela postopek preverjanja, ali Slovenija krši ratificirano konvencijo št. 155. Pričakujemo, da bodo mednarodne obveznosti Slovenije na podlagi tega postopka končno po 30 letih premaknile ukrepanje države z mrtve točke.

Kot opozarja »Manifest za nič smrti, povezanih z delom« evropskih sindikatov ob 28. aprilu 2022,  ki ga je sopodpisala tudi predsednica ZSSS, je vsako smrt zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. S sopodpisom manifesta ZSSS poziva tudi slovensko vlado in inšpekcijo dela, naj zagotovita dosledno izvajanje predpisov o prevenciji. Če se trendi zniževanja števila smrtnih nezgod pri delu ne bodo pospešili, bo namreč po analizi ETUC v Sloveniji nič smrtnih nezgod pri delu šele leta 2035, v obdobju 2020-2030 pa se bo pri delu smrtno ponesrečilo še 101 delavcev.

Žalujemo za vsemi v letu 2021 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!”

Vabimo vas, da se seznanite s celotnimi sporočili ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 2022 na tej povezavi !

Podrobnejše vire podatkov o stanju varnosti in zdravja pri delu najdete na:

Več o analizi in napovedi ETUC za Slovenijo na spletni strani kampanje “Nič smrti pri delu” na tej povezavi
Podatki IRSD za leto 2021 na tej povezavi
Statistika o smrtnih nezgodah pri delu od 2005 dalje na tej povezavi
Podatki MDDSZ za leto 2021 na tej povezavi
Podatki MZ za leto 2021 na tej povezavi
Podatki ZPIZ za leto 2021 na tej povezavi
Podatki ZZZS o bolniški odsotnosti za leto 2021 na tej povezavi
Globalno poročilo WHO in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016 (v angleščini) na tej povezavi
Manifest za nič smrti, povezanih z delom na tej povezavi
Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju na tej povezavi
ILO začela postopek kršitve konvencije št. 155 na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 18/2022 (28. 4. 2022): Manifest za nič smrti, povezanih z delom

Od leta 1996 sindikati na vseh celinah na 28. april obeležujejo “Mednarodni delavski spominski dan” na delavce, ubite in poškodovane na delovnem mestu. Tej tradiciji se je od leta 2003 pridružila tudi Mednarodna organizacija dela (ILO) s svojim Svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu.

Ker je danes pomemben dan z varnost in zdravje pri delu, vam bomo poslali kar dve e-novici. Prva je ta, druga pa bodo sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je 28. aprila 2022 javnosti posredovala svoj “Manifest za nič smrti, povezanih z delom“. V naslednjem letu bo z njim podpirala iniciative na evropski in nacionalni ravni za dosego cilja iz Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027: do 2030 nič smrti, povezanih z delom.

Claes-Mikael Stahl, namestnik generalnega sekretarja ETUC je ob objavi manifesta opozoril na napovedi analize ETUC, da je med letoma 2020 in 2029 pričakovati še dodatnih  27.041 smrtnih nezgod pri delu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Analiza je pokazala še, da smemo ob nespremenjenih trendih pričakovati konec umiranja na delovnih mestih v EU šele leta 2055. Če pa bodo EU voditelji predpisali več usposabljanja za varno delo in več inšpekcijskega nadzora, se bodo trendi pospešili in umiranja bo lahko konec že  najkasneje 2030.

ETUC poziva voditelje EU tudi, da se poleg z nezgodami na delovnem mestu spoprimejo tudi s poklicnim rakom, ki letno terja življenje več kot 100.000 ljudi, ter hkrati storijo kaj še za zaščito delavcev pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, povzročenimi s podnebnimi spremembami.

Iz manifesta: “Evropsko unijo, vlade držav članic in delodajalce pozivamo, naj se resnično zavežejo in ustrezno ukrepajo, da se doseže nič smrti, povezanih z delom. Bolj kot besede bodo pomembna dejanja Evrope.”

ETUC je k podpisu manifesta povabil ne le vodje evropskih sindikatov ampak tudi poslance Evropskega parlamenta, ministre v državah članicah, nekatere evropske poklicne organizacije na področju zdravja ter urednike publikacij na področju varnosti in zdravja pri delu.

Iz Slovenije so se pod manifest podpisali in s tem izrazili svojo družbeno angažiranost (zaporedna številka na seznamu podpisanih – glej tekst v ang. ali fran. originalu):

27.  Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,
55.  Dr. Maja Metelko, odgovorna urednica slovenske strokovne revije Delo in varnost (izhaja že 65 let)
68.   Izr. prof. dr. Simon Schnabl, predstojnik Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani,Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je manifest posredovala Vladi RS in jo pozvala, naj sledi pozivom manifesta, ter ukrepa za sprejem predpisov za prevencijo nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter okrepi inšpekcijski nadzor njihovega izvajanja, da bo tudi v Sloveniji do leta 2030 dosežen strateški cilj EU »nič smrti, povezanih z delom«.

Manifest v slovenščini (prevod ZSSS) na tej povezavi
ZSSS spletna stran kampanje Nič smrti pri delu na tej povezavi

Poziv predsednice ZSSS Lidiji Jerkič Vladi RS k ukrepanju v skladu z manifestom na tej povezavi
Prevod celotne izjave Claes-Mikael Stahl na na tej povezavi

Manifest v angleščini (original) na tej povezavi
Manifest v francoščini (original) na tej povezavi

Napovedi števila smrtnih nezgod za EU in izbrane države na tej povezavi

________________________________________________

Dodatno:

34/2022 e-novica ZSSS (7. 7. 2022): Peticija ETUC “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu”

Kampanja “Nič smrti pri delu”

E-novica ZSSS št. 17/2022 (23. 4. 2022): Brezplačni spletni seminar “Oblikovanje delovnega mesta, ergonomija in spol”

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) na brezplačni spletni seminar Oblikovanje delovnega mesta, ergonomija in spol, ki bo potekal preko videokonferenčne platforme Zoom v sredo, 18. maja 2022, od 13.00 do 15.15.

Kotizacije ni. Prijavite se lahko do torka, 17. maja 2022 na naslednji spletni povezavi: https://form.jotform.com/220934404320343

Več na tej povezavi