ILO / MOD – Mednarodna organizacija dela

Mednarodna organizacija dela (ILO) je edina tristranska agencija Združenih narodov, ki že od leta 1919 združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic, da bi določila delovne standarde, oblikovala politike in programe za spodbujanje dostojnega dela za vse ženske in moške.

Ključni dokumenti ILO na tej povezavi

Seznam temeljnih konvencij ILO na tej povezavi

Deklaracija za prihodnost dela ob stoletnici ILO, 2019 (slovenska verzija)

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 določa (izbor):

MEDNARODNA KONFERENCA DELA 1998

1. 1. opozarja,
    (a) da so vse države članice s prostovoljno včlanitvijo v Mednarodno organizacijo dela (ILO) potrdile načela in pravice, določene v ustavi ILO in Filadelfijski deklaraciji, ter se zavezale, da si bodo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojimi posebnimi okoliščinami prizadevale za doseganje splošnih ciljev ILO;
    (b) da so bila ta načela in pravice izražene in razvite v obliki posebnih pravic in obveznosti v konvencijah, ki so priznane kot temeljne v ILO in zunaj nje.
  2. izjavlja, da imajo vse članice, tudi če niso ratificirale temeljnih konvencij, obveznost, ki izhaja iz samega članstva v ILO, da v dobri veri in v skladu z Ustavo ILO spoštujejo, spodbujajo in uresničujejo načela, ki se tičejo temeljnih pravic, ki so predmet teh konvencij, in sicer

- - - svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
    - odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
    - učinkovito odpravo dela otrok; odpravo diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica in
    - pravico do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Konvencija št. 191 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki jo je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Priporočilo št. 207 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki ga je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Poročilo o sprejetih instrumentih ter resolucijah Mednarodne organizacije dela ILO tekom 111. zasedanja Mednarodne konference dela, junij 2023

Konferenca ILO zaseda, 2023

OPOMBA: Leta 2022 je 110. konferenca ILO na spisek temeljnih konvencij uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Vloga socialnih partnerjev v ILO

Edinstvena tristranska struktura ILO daje enakopraven glas delavcem, delodajalcem in vladam, kar zagotavlja, da se stališča socialnih partnerjev natančno odražajo v delovnih standardih ter pri oblikovanju politik in programov. Glavni cilji ILO so spodbujanje pravic pri delu, spodbujanje dostojnih zaposlitvenih možnosti, izboljšanje socialne zaščite in krepitev dialoga o vprašanjih, povezanih z delom.

Slovenija v ILO

Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta ILO. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za delegatsko članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. Vsak junij pa zaseda Mednarodna konferenca dela kot najvišji organ ILO, ki se je udeležijo poleg delegata slovenske vlade tudi delegata slovenskih sindikatov in delodajalskih organizacij. Vlada določi delegata slovenskih socialnih partnerjev na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Delegata socialnih partnerjev sta pri svojem glasovanju na konferenci ILO avtonomna oziroma neodvisna od stališč vladnih delegatov svoje države.

ILO o varnosti in zdravju pri delu

ILO je sprejela več kot 40 standardov, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ter več kot 40 kodeksov ravnanja. Skoraj polovica instrumentov MOD neposredno ali posredno obravnava vprašanja varnosti in zdravja pri delu.

Mednarodni ILO standardi na področju varnosti in zdravja pri delu na tej povezavi

Podatkovna baza ILO o varnosti in zdravju pri delu na tej povezavi

Varno in zdravo delovno okolje je temeljno načelo in pravica pri delu, publikacija ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija

Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

Konvencije ILO, ki jih je Slovenija ratificirala, so del slovenskega pravnega sistema.

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija na tej povezavi

Seznam predpisov, s katerimi je Slovenija v svojo zakonodajo prenesla ratificirane konvencije ILO na tej povezavi

Konvencija št. 13 o uporabi svinčenega belila pri barvanju, 1921 (angleška vrzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, 1947 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 119 o zavarovanju strojev, 1963 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 129 o inšpekciji dela v kmetijstvu, 1969 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 136 o varstvu pred nevarnostjo zastrupitve z benzolom, 1971 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 139 o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti, ki jih povzročajo kancerogene substance in agensi, 1974 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 148 o varstvu delavcev pred profesionalnimi riziki zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in vibracij v delovnem okolju, 1977 (slovenska verzija)
Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (angleška verzija), (slovenska verzija) – temeljna konvencija
Konvencija št. 161 o službah medicine dela, 1985 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986 (angleška verzija), (slovenska verzija)
Konvencija št. 174 o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, 1993 (slovenska verzija)
Konvencija št. 171 o nočnem delu (slovenska in angleška verzija)
Konvencija št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu (slovenska verzija) – temeljna konvencija
Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)
1. Priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija

28. april, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

ILO od leta 2003 dalje obeležuje 28. april, Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu (World Day for Safety and Health at Work) z namenom, da bi po vsem svetu spodbudila preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Gre za kampanjo ozaveščanja, katere namen je usmeriti mednarodno pozornost na nove trende na področju varnosti in zdravja pri delu ter na obseg poškodb pri delu, bolezni in smrtnih žrtev po vsem svetu. ZSSS se je kampanji pridružila leta 2006.

Glej več o vsakoletnih sporočilih ZSSS, ETUC in ILO na tej povezavi!

Pritožba ZSSS na ILO zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

ZSSS je 17. 11. 2021 kot interesno združenje delavcev v skladu s 24. členom Ustave Mednarodne organizacije dela – ILO na ILO naslovila pritožbo proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve 11. člena Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981. Kršenje ratificirane konvencije ILO škoduje ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti.

Gre za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je njihovo preprečevanje neučinkovito in nesistematično.

ZSSS je v pritožbi pozvalo, naj Administrativni svet ILO v skladu z Ustavo ILO imenuje Preiskovalno komisijo, ki bo preučila pritožbo in v nadaljevanju poročala. Ta Preiskovalna komisija naj priporoči korake, potrebne v zvezi s pritožbo ter zanje določi časovni okvir. Generalni direktor MOD/ILO naj objavi in posreduje poročilo Preiskovalne komisije Administrativnemu svetu MOD/ILO in Vladi Republike Slovenije. Generalni direktor MOD/ILO naj pritožbo posreduje na Meddržavno sodišče v Haagu (International court of justice – ICJ) v primeru, da Vlada Republike Slovenije ne bo najkasneje v treh mesecih sprejela priporočil iz poročila Raziskovalne komisije.

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

Glej e-novice ZSSS z vsemi dokumenti:

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Kodeks ravnanja Mednarodne organizacije dela: varnost in zdravje pri tekstilu, oblačilih, usnju in obutvi:

Kodeks je marca 2022 potrdil upravni organ Mednarodne organizacije dela. Kodeks je preveden v 14 jezikov in je zdaj na voljo na spletni strani MOD o tekstilu: Kodeks ravnanja Mednarodne organizacije dela: varnost in zdravje pri tekstilu, oblačilih, usnju in obutvi.