Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu
Glej tudi:
Najnovejše:
Slovenija je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem
povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm3
.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki
presega:
(a) 0,01 vlakna na cm3 kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
(b) 0,002 vlakna na cm3 kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;
Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).
Slika: Smrti zaradi poklicnega raka, povzročenega z azbestom, EU 27, 2019 (ocena za EU 27 – 88.520 in za Slovenijo – 435 smrti); Vir: Strokovna revija The Lancet, okt. 2020
Komentar: Pravi vzrok mnogih azbestnih bolezni ni prepoznan, ker pri postavljanju diagnoze ni bila znana izpostavljenost bolnika azbestu zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha bolezni.
Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021
Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.
OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.
Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022
_________________________________________
O nevarnostih azbesta:
Glej Informativni list o dejstvih v zvezi z azbestom, Roadmap on carcinogenes
Iz publikacije HesaMag, št. 27, 2023
_________________________________________
Poklicne bolezni:
Po Pravilniku o poklicnih boleznih:
OPOMBA: Pravilnik v 4. členu določa: “Za poklicne bolezni s seznama poklicnih bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, se uporablja predpis, ki ureja pogoje za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merila za določitev višine odškodnine.”
Priloga 1 pa vseeno določa v skladu s priporočili EU naslednje azbestne poklicne bolezni:
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
Po Pravilniku o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine
azbestoza
bolezen plevre
pljučni rak
maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja
rak druge lokalizacije
_________________________________________
Veljavna slovenska mejna vrednost:
Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.
Slovenska mejna vrednost je enaka trenutni EU mejni vrednosti. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Nižjo od evropske imajo v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/ cm3 na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm3 na 1 uro). Zunaj EU pa imata nižjo mejno vrednost zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).
OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm3. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili.)
OPOMBA: ZSSS je ministru za delo 26. 4. 2023 predlagala mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm3, na tej povezavi
_________________________________________
Aktualno – predlogi za ostrejšo mejno vrednost v EU in Sloveniji:
28. 6. 2023: Novica Evropske komisije: Boljša zaščita delavcev pred azbestom: Komisija pozdravlja politični dogovor o reviziji predpisov EU
Komisija pozdravlja politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami o predlogu Komisije za posodobitev direktive EU o azbestu pri delu.
To je pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu. To je del celovitega pristopa Komisije za boljšo zaščito ljudi in okolja pred azbestom ter zagotovitev prihodnosti brez azbesta.
Azbest je zelo nevarna snov, ki povzroča raka in je še vedno prisotna v številnih stavbah ter je vzrok za številne smrti v EU, ki se jim je mogoče izogniti. V skladu s političnim dogovorom in najnovejšimi znanstvenimi dokazi bodo nova pravila zagotovila, da v prehodnem obdobju noben delavec ne bo izpostavljen koncentraciji več kot 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (f/cm³). To je desetkrat manj od prejšnje mejne vrednosti izpostavljenosti.
Po tem prehodnem obdobju so se Evropski parlament in države članice EU dogovorili o tako imenovanem “dvojnem modelu”, ki državam članicam omogoča, da izbirajo med:
- mejno vrednostjo, ki je enaka 0,01 vlakna na cm³, vključno s tanjšimi azbestnimi vlakni, ali
- mejno vrednostjo, ki je enaka 0,002 vlakna na cm³, brez vključitve tanjših azbestnih vlaken.
Komisija bo državam članicam zagotovila smernice za lažje izvajanje revidirane direktive, ki bodo zajemale vidike, kot so prehod na sodobnejše metode štetja vlaken, programi usposabljanja in osebna zaščitna oprema.
Sporazum vključuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko prešle na sodobnejšo in občutljivejšo metodo za štetje azbestnih vlaken, in sicer s sedanje mikroskopije s faznim kontrastom na elektronsko mikroskopijo.
Potem ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo EU vključijo v nacionalno zakonodajo.
Povezava na novico
Celoviti dokumenti Evropske komisije na tej povezavi
_________________________________
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final
Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos
-
- sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;
-
- predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.
_________________________________
MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!
Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi
OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.
PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/
MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).
MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest
_________________________________________
Stališča ZSSS o azbestu:
ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.
Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm3, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.
To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.
Vir slike: MDDSZ 20. 10. 2022
Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.
Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.
Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.
Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006
Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/m3, 26. 4. 2023, na tej povezavi
_________________________________________
Smernice za varno delo z azbestom v slovenščini:
Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)
Povzetek za inšpektorje za delo
Povzetek za delodajalce
Evropska kampanja proti azbestu 2006
Dodatek o položaju v različnih državah
_______________________________
Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Dodatno posamezna poglavja:
Kazalo
Cilji
Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov
2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest
3.1. Obolevnost
Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih
Priloga 4: število izpostavljenih delavcev
Število izpostavljenih delavcev
Priloga 6: kako varno delati z azbestom
Podjetja, ki so uporabljala azbest
Predpisi o azbestu
Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022
_________________________________________
Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:
Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015. Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.
Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.
Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015
Pričanje o posledicah dela z azbestom do prepovedi azbestne proizvodnje v Sloveniji, 2023
Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo.
Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.
Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi:
- Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
- Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)
OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada.
_________________________________________
100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:
Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia
OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.
_________________________________________
Azbest na svetovnem tržišču:
Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia
ZDA, novica 18. 3 2024: prepoved krizotilnega azbesta v ZDA od 18. 3. 2024 dalje, glej novico ameriških sindikatov AFL-CIO in poziv, naj oblasti v ZDA kmalu prepovedo tudi druge vrste azbesta
Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000
Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.
Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006
Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!
_________________________________________
Priročniki o varnem delu z azbestom:
Varno delo z azbestom, priročnik MDDSZ
, 2002
Promocija zdravja za varno delo z azbestom, Glasnik KIMPDŠ, 2016
Varno odstranjevanje azbestcementne kritine, priročnik, KIMPDŠ, 2016
Video o varnem delu za krovce, KIMPDŠ, na tej povezavi
Splošno o azbestu, Janja Šešok, IVZ, 2006
Azbest v gradbeništvu, EU OSHA, Facts/Dejstva, 2004
_________________________________________
Predpisi o varnem delu z azbestom:
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine
Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 10/2010)
Pravilnik o poklicnih boleznih
Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni
Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni
Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo
O čem mora delodajalec usposobiti delavce, ki delajo z azbestom, IRSD, 20. 10. 2022
__________________________________________
Predpisi o varnem ravnanju z azbestom:
Pristojen organ: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)
Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE)
Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest
Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest
Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih
Uredba o odlagališčih odpadkov
Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin
Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta – na SPOT
Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta | SPOT (gov.si)
Evidenca oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta
Vir slike: IRSD 20. 10. 2022
_________________________________________
Mednarodni predpisi:
DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)
Konvencija ILO št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986, ratificirana 1992, (angleška verzija), (slovenska verzija)
_________________________________________
Publikacije in raziskave:
IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, 2016
POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, 2007
Problem azbesta kot nevarnega proizvoda, diplomsko delo, Klementina Jezeršek, 2002
Azbestna problematika v Sloveniji, diplomsko delo, Nataša Bratuž, 2008
Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015
_________________________________________
Kampanje:
Kampanja 28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu (Glej statistiko od 2006 dalje zbrano ob 28. aprilu!)
Kampanja Nič smrti pri delu, 2022
Kampanja STOP poklicnemu raku, 2015
_________________________________________
E-novice ZSSS o azbestu:
16/2023 e-novica ZSSS (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu
17/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU
56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest
48/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022
9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju
45/2017 e-novica ZSSS (25. 10. 2017: Svarilo: abrazivni pesek podjetja podjetja Eurogrit / Sibelco je onesnažen z azbestom
2/2016 e-novica ZSSS (6. 1. 2016): Delavci v belgijski azbestno-cementni industriji umrli v povprečju 21 let prej
22/2016 e-novica ZSSS (8. 4. 2016): Verificirane azbestne poklicne bolezni v Sloveniji v letu 2015
Od leta 2022 dalje je varstvo pred nevarnimi zdravili (zlasti zaposlenih v zdravstvu, ki so jim izpostavljeni daljša obdobja kot njihovi pacienti) regulirano v 
Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.
