Inšpekcija dela

On 26. junija, 2022   /   Inšpekcija dela  

Inšpekcija dela

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Inšpekcija dela, tematska številka Delavske enotnosti, april 2024

 

Brez inšpekcijskega nadzora so predpisi zgolj črka na papirju. Pogosto je klic na pomoč delovni inšpekciji edino, kar ostane delavcu, ki je zaman svojega delodajalca opozarjal na svojo stisko.

Čeprav se evropske delodajalske organizacije zavzemajo predvsem za svetovalno vlogo inšpekcije, pa evropski sindikati zagovarjajo kaznovalno vlogo inšpekcije, katere namen je odvračanje od kršenja predpisov.

Žal se je po vsej EU zmanjšalo vlaganje države v delovno inšpekcijo. V Sloveniji npr. delovna inšpekcija zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev. Sindikati zato skupaj z ILO vodimo kampanjo “najmanj en inšpektor za delo na 10.000 zaposlenih“.

Glej: 22/2021 e-novica ZSSS: ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

Inšpekcijski nadzor

Nadzor nad izvajanjem ZVZD-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.

Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno: varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk ter nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.

Inšpektorat RS za delo ima med drugim tudi Inšpekcijo nadzora varnosti in zdravja pri delu.

Nadzor na specifičnih področjih izvajajo še rudarska inšpekcija, inšpekcija, pristojna za pomorstvo, organ, pristojen za nadzor letalske varnosti in inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Najpogostejše kršitve na področju varnosti in zdravja pri delu, webinar IRSD, 21. 12. 2022

Naloge inšpekcije dela po ZVZD-1:

  1. odreditev uskladitve programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti,
  2. odreditev preizkusa teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo,
  3. prejema obvestila delodajalca pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni,
  4. prejema obvestila delodajalca o vsaki nezgodi pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodi, nevarnem pojavu in ugotovljeni poklicni bolezni,
  5. vodi evidenco o teh  prijavah,
  6. izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi prijav/zahtev delavcev in njihovih predstavnikov,
  7. prevzame obvezno delodajalčevo dokumentacijo na podlagi ZVZD-1 v primeru prenehanja delodajalca,
  8. izvaja nadzor nad strokovnim delom imetnikov dovoljenj po ZVZD-1 in lahko predlaga odvzem dovoljenja.

Tolmačenje MDDSZ: Kako se izvaja sankcioniranje pravilnikov s področja varnosti in zdravja pri delu, čeprav ne vsebujejo določb o sankcijah, 4. 7. 2016

Pooblastila inšpektorja za delo:

Po ZIN:

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

  1. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov. Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno.
  2. vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,
  3. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
  4. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
  5. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
  6. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
  7. brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
  8. brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
  9. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,
  10. reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
  11. zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
  12. opraviti navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju,
  13. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

 

Po ZID-1:

  1. vsa pooblastila po ZIN,
  2. pravica naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga določi sam,
  3. zaseg dokumentacije, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat.
  4. možni ukrepi inšpektorja za delo so:
    1.  odrediti zavezancu z odločbo, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti,
    2. če je potrebno za varovanje pravic, seznanitev delavcev na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) ter sindikat ali svet delavcev oziroma delavskega zaupnika pri delodajalcu
    3. prepovedna odločba zavezancu za opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti,
    4. pečatenje sredstev za delo, delovnih prostorov ter delovišč ali drugih prostorov, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost in prepoved dobave zavezancu, pri katerem je dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju izdal odločbo, pa ta ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti.

Več o inšpekciji dela:

Inšpektorat RS za delo je organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Spletna stran Inšpektorata RS za delo – IRSD

Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu

Seznam in kontakti organizacijskih enot IRSD, območnih enot inšpektorata ter pisarn inšpektorata

Storitve IRSD

Letna poročila o delu in programske usmeritve IRSD

Tveganja za varnost in zdravje pri delu, IRSD

 

Mednarodne povezave – SLIC:

SLIC – Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) se je začel neformalno sestajati leta 1982, da bi pomagal Evropski komisiji pri spremljanju izvrševanja zakonodaje EU na nacionalni ravni. Leta 1995 je Odločba Komisije 95/319/ES , ki je bila leta 2008 spremenjena (2008/823/ES), dala odboru formalni status. SLIC ima mandat za podajanje mnenja o vseh zadevah v zvezi z uveljavljanjem zakonodaje EU o zdravju in varnosti pri delu v državah članicah. To je lahko na zahtevo Evropske komisije ali na lastno pobudo SLIC.

SLIC PRIROČNIKI V SLOVENŠČINI:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Dvigalna oprema za dviganje delavcev – Nacionalne prakse pri uporabi viličarja, 2018

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

E-vodnik o čezmejnem izvrševanju – Slovenija, 2019

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Referenčni priročnik za ocenjevanje, Izvedba ocene odbora SLIC, 2019

Nezavezujoče smernice o bioloških dejavnikih, Priročnik za podporo inšpektorjem za delo pri ocenjevanju strokovnosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem izpostavljenosti SARS-CoV-2, Vloga inšpektorjev za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja, 2022

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

Skupna načela za inšpekcijo dela v zvezi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, 2017

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, 2018

Skupni standardi za programe usposabljanja inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2019

Uporaba prenosnih lestev, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Usposabljanje inšpektorjev o varnostnih pregledih delovne opreme, 2020

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

SLIC PRIROČNIKI V ANGLEŠČINI:

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015

Vpogled inšpektorjev za delo v zaznane visoko tvegane poklice in sektorje v Evropi: raziskava EU-OSHA-SLIC (Labour inspectors’ insights into perceived high-risk occupations and sectors in Europe: an EU-OSHA-SLIC survey), v angleščini, 2023

Mednarodne povezave- IALI:

IALI – je svetovno strokovno združenje za inšpekcijo dela. Združenje ima več kot 100 članov po vsem svetu. Dejavnosti združenja IALI se pogosto osredotočajo na teme o delovnih pogojih ter varnosti in zdravju pri delu ter na druge teme, ki skrbijo inšpektorje za delo, kot sta nezakonito zaposlovanje in delo otrok.

Raziskave o vlogi inšpekcijskega nadzora:

Zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede varnosti na delovnem mestu – evropski sistemi sankcij in standardiziranih ukrepov v okviru inšpekcije dela, EU OSHA, 2023, v angleščini

Iz predstavitve: Inšpekcije dela so ključne za spodbujanje skladnosti s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zaradi korenitih sprememb na delovnih mestih, do katerih je prišlo zaradi novih tehnologij in delovnih ureditev, se je začela razprava o vlogi inšpektoratov za delo v tem spreminjajočem se svetu dela. V tem dokumentu za razpravo je obravnavano področje inšpekcij dela in različnih sistemov sankcij v EU. Inšpektorjem za delo ponuja dobre prakse, na podlagi katerih naj bi podjetja prepričali, da bolje upoštevajo predpise; poleg tega je v njem poudarjeno, da je med inšpekcijskimi obiski koristno uporabiti uravnotežen pristop med prepričevanjem in izvrševanjem. Dokument opozarja tudi na potrebo po standardizirani oceni varnosti na delovnem mestu in predlaga načine za njeno merjenje.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) 

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) 

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) 

Zakon o prekrških (ZP-1) 

E-novice ZSSS o IRSD:

34/2024 e-novica ZSSS  (27. 6. 2024): Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023

33/2024 e-novica ZSSS (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

20/2024 e-novica ZSSS (29. 3. 2024): Naročite se lahko na tematsko številko DE “Inšpekcija dela”

12/2024 e-novica ZSSS (21. 2. 2024): Marca in aprila 2024 akcija IRSD za preprečevanje nezgod pri delu

50/2023 e-novica ZSSS (8. 12. 2023): Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

26/2023 e-novica ZSSS (29. 6. 2023): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

24/2023 e-novica ZSSS (6. 6. 2023): Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

49/2022 e-novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

35/2022 e-novica ZSSS (8. 7. 2022): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021

31/2022 e-novica ZSSS (20. 6. 2022): Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

39/2021 e-novica ZSSS (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

38/2021 e-novica ZSSS (29. 6. 2021: Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2020

31/2021 e-novica ZSSS (7. 6. 2021): Prepovedne odločbe inšpekcije dela v 2020

22/2021 e-novica ZSSS (4. 5. 2021): ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

12/2021 e- novica ZSSS (19. 2. 2021): Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

43/2020 e-novica ZSSS (2.7.2020): Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

19/2020 e-novica ZSSS (31.3.2020): Opozorila tržnega inšpektorata glede mask za zaščito v času pandemije

Back to Top

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

On 26. junija, 2022   /   Sodelovanje delavcev pri upravljanju  

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

 

Glej tudi 

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Vloga delodajalca

Sindikat

Usposabljanje ZSSS za delavske zaupnike

 

 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZSDU

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine:

  • s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
  • s pravico do obveščenosti,
  • s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
  • z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
  • s pravico soodločanja,
  • s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

V skladu z ZSDU in ZVZD-1 je soupravljanje pravica delavcev, a ne tudi obveznost delavcev. Izvolitev sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika je prostovoljna odločitev delavcev. Toda v skladu z ZVZD-1 pa je soupravljanje v obliki obveznih posvetovanj obveznost delodajalca! Če se z delavci oziroma njihovimi izvoljenimi predstavniki ne posvetuje o vsakem elementu sistema varnosti in zdravja pri delu, mu je zagrožena visoka globa.

Če delavci ne izvolijo svojega delavskega zaupnika, se mora delodajalec o vsakem elementu svojega sistema varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi delavci – na zboru delavcev med rednim delovnim časom. Praviloma so zato delodajalci zainteresirani, da je delavski zaupnik izvoljen. 

Pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko:

  • sveta delavcev ali delavskega zaupnika,
  • zbora delavcev,
  • predstavnikov delavcev v organih gospodarske družbe oziroma sveta zavoda v javnem sektorju.

Sindikat sme dati pobudo za volitve delavskih predstavnikov po postopkih, določenih v ZSDU.

Svet delavcev se mora vzdržati kakršnihkoli oblik sindikalnega boja (stavka in druge oblike pritiska na delodajalca)! Če je ista oseba hkrati član sveta delavcev in sindikalni zaupnik, mora paziti, v kateri vlogi vodi in podpisuje določena dejanja.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZVZD-1

ZVZD-1 določa:

  1. Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.
  2. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
  3. Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
  4. Pravico uresničujejo delavci neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
  5. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (to je ZSDU in ZZ).
  6. Dolžnost posvetovanja:
    1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
    2. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
    3. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način (na primer z objavo na oglasni deski ali na intranetu ipd.).
    4. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev po ZSDU.
  7. Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj zaradi uresničevanja pravic.
  8. Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika:
    1. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
    2. Delavci ali njihovi predstavniki za varnost in zdravje pri delu lahko zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
    3. Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
    4. Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
    5. Delodajalec mora za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Čeprav je za delavca sodelovanje pri upravljanju pravica in ne obveznost, pa ZVZD-1 torej določa v skladu z direktivo 89/391/EGS, da je sodelovanje pri upravljanju obveznost delodajalca in pravica delavca. ZVZD-1 v 76. členu zato določa globo za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

  1. ne omogoči delavcem, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi odstavek 45. člena);
  2. se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganja ter o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela in delavca za prvo pomoč, delavca oziroma pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja (prvi odstavek 46. člena);
  3. ne posreduje predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, na običajen način izjave o varnosti z oceno tveganja in dokumentacije o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi (drugi odstavek 46. člena);
  4. ne objavi listin iz drugega odstavka 46. člena javno, na običajen način, če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov (tretji odstavek 46. člena);
  5. ne omogoči delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu načina dela in pravic, ki veljajo za svet delavcev (prvi odstavek 47. člena);
  6. ne seznani sveta delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikatov pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov (četrti odstavek 48. člena);
  7. ne zagotavlja ustreznih oblik usposabljanja za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (peti odstavek 48. člena).

ZSSS organizira usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Povežite se s Sindikalno akademijo ZSSS na tej povezavi

Publikacije ZSSS o sodelovanju delavcev pri upravljanju

 

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE. SVET DELAVCEV IN SINDIKAT: STROKOVNE IN PRAKTIČNE PODLAGE

VPLIV PREDSTAVNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, EVROPSKI VIDIK

Vodnik za delavske zaupnike – ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

 

 

 

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o zavodih (ZZ)

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

Back to Top

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

On 26. junija, 2022   /   Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu  

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Usposabljanja ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

________________________________________________________________

Kdo je delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (ZSDU). Kjer je izvoljen svet delavcev, ima ta avtomatično poleg pooblastil na podlagi ZSDU tudi pooblastila na podlagi ZVZD-1.

Inšpektorat RS za delo ob 28. aprilu 2022: »V nadzorih ugotavljamo, da se povečuje delovanje delavcev preko delavskih zaupnikov in predstavnikov delavcev, še zlasti tistih, ki so zainteresirani za poglabljanje svojega znanja na področju VZD. To se kaže predvsem v večji prisotnosti predstavnikov delavcev v inšpekcijskih nadzorih in ki v nadzoru tudi podajajo konstruktivne predloge za izboljšanje stanja na področju VZD pri delodajalcu.« Glej na tej povezavi!

Če delavski predstavniki niso izvoljeni, se je delodajalec dolžan o vsakem vprašanju varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi zaposlenimi v okviru rednega delovnega časa.

Potrebno število članov sveta delavcev v gospodarskih družbah določa ZSDU:

  • v družbi z do 50 delavcev – trije člani;
  • v družbi z več kot 50 do 100 delavcev – pet članov;
  • v družbi z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov;
  • v družbi z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov;
  • v družbi z več kot 400 do 600 delavcev – 11 članov;
  • v družbi z več kot 600 do 1.000 delavcev – 13 članov.
  • V družbi z več kot 1.000 delavcev se število članov sveta delavcev poveča za dva člana na vsakih dodatnih 1.000 delavcev.

ZSDU določa, kdaj člani sveta delavcev opravljajo svojo funkcijo poklicno.

Tolmačenje MDDSZ o številu delavskih zaupnikov v javnem sektorju po istem ključu ZSDU za gospodarske družbe, na tej povezavi

Tolmačenja MDDSZ:

Število delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu v javnem sektorju, 3. 1. 2014

Izvolitev delavskega zaupnika v državnem organu, 12.10.2016

________________________________________________________________

Kdo izbere delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

Delavskega zaupnika ne sme imenovati delodajalec, ampak ga morajo izvoliti delavci. Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Člani so lahko ponovno izvoljeni. Beležimo nezakonito prakso pri visokem odstotku slovenskih delodajalcev, kar zahteva obvestilo inšpektoratu za delo.

 

POMNI:

ZSDU določa vlogo sindikata v postopku volitev delavskega zaupnika.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

75/2020 e-novica ZSSS: ESENER 3 o nezakoniti praksi v slovenskih podjetjih

Glej: ESENER 2019, evropska anketa o varnosti in zdravju pri delu

Ali delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu izvolijo zaposleni ali jih izbere delodajalec?

________________________________________________________________

Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika

Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.

Pravice po ZSDU:

  1. pravica do sej v rednem delovnem času,
  2. pravico do 3 plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci (po dogovoru tudi več),
  3. pravica do 40 ur plačanih ur letno za izobraževanje za učinkovito delo sveta delavcev (po dogovoru tudi več),
  4. z dogovorom z delodajalcem se je moč dogovoriti tudi za druge ugodnosti,
  5. pravica do nezmanjšane plače oziroma, če je ugodneje, do plače, ki jo prejemajo zaposleni z enako izobrazbo v družbi,
  6. delodajalec krije nujne stroške za delo sveta (prostori za seje, za sprejem strank, za delo poklicnih članov sveta, materialne stroške, stroške administrativnega osebja,
  7. najmanj 50 % povprečne plače mesečno na zaposlenega v družbi na vsakega člana sveta delavcev za strokovnjake iz in izven družbe, sindikatov, združenj delodajalcev, ki jih svet delavcev povabi na svoje seje (možen dogovor o fiksnem znesku),
  8. svet delavcev ta denar uporablja po lastni presoji,
  9. arbitraža v primeru spora z delodajalcem o kritju stroškov.

Pravice delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu po ZVZD-1:

  1. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.
  2. Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj, ker sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
  3. od delodajalca lahko zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  4. lahko zahteva nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
  5. ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
  6. Delodajalec ga  mora seznaniti z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  7. Delodajalec mu mora za izvajanje njegovih specifičnih nalog zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.
  8. Delodajalec se mora z njim posvetovati o oceni tveganja, o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
  9. Delodajalec mu mora posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

________________________________________________________________

ZSSS organizira usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

POMEMBNO: Delavski zaupnik naj pridobi veščine komuniciranja, posvetovanja s sodelavci, sodelovanja s sindikatom pri delodajalcu, pridobivanja strokovne podpore ZSSS, posvetovanja z delodajalcem in uspešnega komuniciranja z delodajalcem.

Povežite se s Sindikalno akademijo ZSSS na tej povezavi

________________________________________________________________

Publikacije ZSSS o vlogi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

 

VODNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE “ISO 45001 – UPORABA NOVEGA STANDARDA O VARNOSTI IN ZDRAVJU NA DELOVNEM MESTU” in letak “STANDARDI SO POMEMBNI TUDI ZA DELAVCE”

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE. SVET DELAVCEV IN SINDIKAT: STROKOVNE IN PRAKTIČNE PODLAGE

VPLIV PREDSTAVNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, EVROPSKI VIDIK

 

 

 

 

________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Izvajalec medicine dela

On 26. junija, 2022   /   Izvajalec medicine dela  

Izvajalec medicine dela

Test sluha z ADG

Glej tudi

Preventivni zdravstveni pregledi

Promocija zdravja na delovnem mestu

Prva pomoč

Humanizacija dela in ergonomija

______________________________________________________

Kdo je izvajalec medicine dela

Izvajalec medicine dela je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu. Izvajalec medicine dela je lahko le pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izpolnjevati mora kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.

Oprema izvajalca medicine dela mora ustrezati standardom za ambulantno dejavnost in instrumente za presejalno testiranje funkcij vida, sluha, avdiometer, s tiho komoro, EKG in aparat za testiranje dihalnih funkcij. Dogovorjen mora biti z laboratorijem za preiskave krvi in urina in za usposobljenimi laboratoriji za biološki monitoring, obremenitveni EKG, testiranje ravnotežnega aparata, meritve pritiska v arterijah ipd.

Dejavnost medicine dela smejo opravljati le zdravniki z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in opravljenim specialističnim izpitom. Licenca se obnovi vsakih sedem let, če zdravnik v tem času zbere dovolj kreditnih točk na strokovnih usposabljanjih oziroma s komisijskim preizkusom znanja. Specializacija je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja na področju medicine dela. Zdravniška zbornica na podlagi pooblastil ministra za zdravje nadzoruje potek štiriletne specializacije. Obsega praktično usposabljanje in usposabljanje na področju toksikologije, patologije dela, fiziologije dela z ergonomijo, medicine športa, epidemiologije dela in medicine prometa.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati med drugim tudi o izbiri izvajalca medicine dela. Delavski zaupnik torej lahko delodajalca obvesti, če je izbrani izvajalec izgubil zaupanje delavcev zaradi morebitnega nestrokovnega dela. 

Seznam specialistov medicine dela na spletni strani Zdravniške zbornice

________________________________________________________

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval specialista medicine dela

________________________________________________________

Naloge izvajalca medicine dela

Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.

  1. sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
  2. sodelovati mora z delodajalčevim strokovnim delavcem za varnost pri delu;
  3. izvaja zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem mestu in so skladni s predpisano vrsto, načinom ter obsegom in roki opravljanja zdravstvenih pregledov;
  4. seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;
  5. spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;
  6. pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;
  7. sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
  8. sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči;
  9. sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. Po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca lahko pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Osebnemu zdravniku mora na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta.

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

________________________________________________________

Stališča ZSSS do medicine dela:

Medicina dela naj bo javna služba, predsedstvo ZSSS, 2020 na tej povezavi na tej povezavi

Analiza delovanja medicine dela v prvem valu epidemije COVID-19, 2020,  na tej povezavi

Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

________________________________________________________

Več o medicini dela:

Raziskava CRP “OVREDNOTENJE SISTEMA IZVAJANJA DEJAVNOSTI MEDICINE DELA V SLOVENIJI” POROČILO, Andrej Rus, Helena Kovačič, Hajdeja Iglič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Junij 2019

Doktrinarna ustanova – Klinični institut medicine dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Združenje za medicino dela, prometa in športa  (ZMDPŠ-SZD)

________________________________________________________

E-novice ZSSS o medicini dela:

61/2020 e-novica ZSSS (20.10.2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

17/2020 e-novica ZSSS (14.3.2020): Medicina dela – koristne informacije za obvladovanje COVID-19

16/2020 e-novica ZSSS (20.3.2020): Medicina dela predlaga ukrepe za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19

15/2020 e-novica ZSSS (19.3.2020): Poziv k aktivni vlogi medicine dela v času epidemije

 

Back to Top

Vloga delavca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delavca  

Vloga delavca

Glej tudi

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Ranljive skupine delavcev

Pravica do obveščenosti

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

Kdo je delavec v skladu z ZVZD-1

Delavec ali delavka je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Pravice delavca do varnosti in zdravja pri delu

Listina EU o temeljnih pravicah (2016/C 202/02) v 31. členu določa: “Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.”

Evropski steber socialnih pravic: 20 načelv točki 10 določa: ” Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov: Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu. Delavci imajo pravico do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela. Delavci imajo pravico do varstva svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.”

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela določa, da je pravica do zdravega in varnega delovnega okolja temeljna.

 

ZVZD-1 določa pravice delavca:

  • Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.
  • Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
  • Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
  • Delavci  sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. To pravico uresničujejo  neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.
  • Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
  • Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
  • Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu.

ZSDU določa, da ima delavec aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter ima vse individualne in kolektivne pravice do sodelovanja pri upravljanju.

Obveznosti delavca

  • Spoštovati in izvajati mora ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
  • V skladu z navodili delodajalca mora pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami, osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom.
  • Takoj mora obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb.
  • Sodelovati mora z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.
  • Opravljati mora delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
  • Uporabljati mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
  • Odzvati se mora in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.
  • Na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc ter zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti

ZVZD-1 določa, da lahko inšpektor za delo za prekršek izreče delavcu globo od 100 do 1.000 evrov.

ZDR-1 določa, da delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Če je dokazana resna kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je po predpisanem postopku možna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

KZ-1 določa zaporne kazni za tistega, ki na delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Vloga delodajalca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delodajalca  

Vloga delodajalca

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Drža, ki baje izraža občutek premoči

Glej tudi:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ocena tveganja

Socialni dialog

Sindikat

 

Kdo se šteje za delodajalca po ZVZD-1

Delodajalec je vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register.

Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi     pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v   gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu.

Kot delodajalec se šteje tudi fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost.

Kot delodajalec se šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost   zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Delodajalčeva odgovornost za varnost in zdravje pri delu zaposlenih

Delodajalec mora po ZVZD-1 zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1 ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.

Dolžnosti delodajalca

Vse dolžnosti delodajalca po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. Delavec pa ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Delodajalec se mora z delavci oziroma njihovimi predstavniki medsebojno obveščati in posvetovati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Globe za prekrške

Za kršitve določil ZVZD-1 so določene globe za prekrške delodajalca od 2.000 do 40.000 evrov in globe od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

Zaporne kazni

Po KZ-1 je osebi, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu, zagrožena zaporna kazen za povzročanje nevarnosti za ljudi, če ne skrbi za brezhibnost naprav in s tem povzroči nevarnost za ljudi ter za povzročitev hude telesne poškodbe ali smrti ljudi.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) 

Kazenski zakonik (KZ-1)

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Strokovni delavec za varnost pri delu

On 25. junija, 2022   /   Strokovni delavec za varnost pri delu  

Strokovni delavec za varnost pri delu

     Ocenjevanje tveganj na delovnem mestu

Glej tudi:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Ocena tveganja

Humanizacija dela in ergonomija

Usposabljanje delavcev za varno delo

Požarna varnost

Standardi

Definicija:

Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Delodajalec sme določiti notranjo ali zunanjo strokovno službo.

Glede na ocenjeno tveganje za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora delodajalec v skladu s predpisom izbrati strokovnega delavca ustrezne ravni izobrazbe in z opravljenim ustreznim strokovnim izpitom:

    • večja nevarnost ne glede na število zaposlenih: najmanj 6/1 po KLASIUS – SRV iz naravoslovno tehničnega področja
    • več kot pet zaposlenih: najmanj 5 po KLASIUS – SRV
    • manj kot pet zaposlenih: najmanj 4 po KLASIUS – SRV

 

Glej izobraževalni program za magistra inženirja tehniške varnosti, Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost, FKKT, Univerza v Ljubljani

Organizacije strokovnih delavcev za varnost pri delu:

 

Znak slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu

 

Več na:

Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in regionalna društva varnostnih inženirjev

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Fundacija Avgusta Kuharja

 

       

Študenti o univerzitetnem študijskem programu TEHNIŠKA VARNOST, na tej povezavi

Strokovni izpit

Za samostojno delo mora strokovni delavec opraviti ustrezen strokovni izpit (iz splošnega in posebnega dela).

Strokovni izpiti iz varnosti in zdravja pri delu

Stalno usposabljanje

Znanje zastareva. Strokovni delavec se je dolžan stalno strokovno razvijati, posodabljati znanja, se seznanjati z učinkovitimi varnostnimi praksami in uspešnimi pristopi na področju varnosti in zdravja pri delu. To dokaže z zbranimi točkami na podlagi udeležbe na s strani ministrstva za delo odobrenih programih ali z objavo strokovnega članka. Delodajalec mu je dolžan omogočiti takšno usposabljanje.

Dovoljenje za delo

63. člen ZVZD-1 določa, da minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

  • obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  • obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Glej:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za usposabljanje delavcev za varno delo in za pripravo strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval splošnega strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati o izbiri strokovnega delavca in o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj po posvetovanju s sodelavci delodajalca obvesti, če je strokovni delavec zaradi strokovnih razlogov izgubil njihovo zaupanje. Lahko mu tudi predlaga nadgradnjo strokovne službe, če dosedanja ne zadošča več potrebam.

Notranja strokovna služba:

Delodajalec določi izmed svojih zaposlenih enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Koliko in kakšne bo določil, je odvisno od pogojev, določenih v ustreznem predpisu glede na vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Prav tako mora upoštevati organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa, število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu, število delovnih izmen in število krajevno ločenih delovnih enot.

Zunanja strokovna služba:

Delodajalec pa sme opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveriti zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1. Zunanja strokovna služba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Sta dve vrsti dovoljenj za delo za:

  1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

Značilnost Slovenije je visok delež delodajalcev z zunanjo službo. Slovenija je po tem kazalcu daleč na prvem mestu v EU, kot je pokazala evropska raziskava ESENER 2014. Notranja služba  je lahko bolj prisotna na delovnem mestu, saj mora zunanja svoj čas posvetiti večjemu številu delodajalcev. V tekmi, kdo bo cenejši na trgu, poznamo primere, ko en posameznik pokriva tudi več kot tisoč manjših delodajalcev. Seveda je v takem primeru strokovno delo bolj na papirju kot v praksi. Zato je v korist delavcev, če delodajalec vzpostavi lastno notranjo službo.

Velik delež slovenskih zunanjih služb je posledica gospodarske krize po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je bila preživetvena strategija, da je vsaka enota bivših večjih podjetij kot samostojna pravna ali fizična oseba začela prodajati svoje storitve ali izdelke na trgu. Tako vsaj niso vsi šli hkrati v stečaj. Takrat so torej varnostni inženirji bili prisiljeni začeti ponujati svoje storitve na trgu kot zunanja strokovna služba.

 

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se delodajalec mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri strokovnega delavca. To je priložnost, da delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu posreduje mnenje, če meni, da bi notranja služba varnosti in zdravja pri delu izboljšala skrb za varnost in zdravje pri delu zaradi stalne prisotnosti. Delavski zaupnik naj delodajalca obvesti tudi, če je strokovni delavec izgubil zaupanje delavcev zaradi nestrokovnega dela. V tem primeru naj delodajalca pozove k zamenjavi. 

 

Delež notranjih služb po državah EU se na spodnjem grafu iz ESENER 2014 kaže v dolžini oranžnega traku:

Delodajalec sme sam opravljati strokovne naloge

Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

Strokovna neodvisnost:

Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas in dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.

Naloge strokovnega delavca:

  1. svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
  2. svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
  3. usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
  4. izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
  5. opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  6. opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  7. opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  8. izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
  9. spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
  10. pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
  11. sodeluje z izvajalcem medicine dela.

 

OPOZORILO: V praksi običajno strokovni delavec za varnost pri delu prevzame tudi naloge pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Glej o tem več na Požarna varnost!

 

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

Standard na področju upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu:

 

Glej publikacijo ZSSS: Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

Glej tudi Standardi

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

On 24. junija, 2022   /   Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom  

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Seznam poklicnih bolezni, določen v mednarodnem in nacionalnem pravnem sistemu, je imel pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni delavcev in nadomestilu za te bolezni.

ILO seznam:

Ključen je bil razvoj seznama poklicnih bolezni Mednarodne organizacije dela – ILO. Od prve vzpostavitve seznama poklicnih bolezni ILO leta 1925 je imel seznam ključno vlogo pri usklajevanju razvoja politik na področju poklicnih bolezni na mednarodni ravni. Tri poklicne bolezni (vranični prisad, zastrupitev s svincem in zastrupitev z živim srebrom) na prvem seznamu poklicnih bolezni ILO, ki je bil vzpostavljen leta 1925 kot konvencija o odškodninah za delavce, so predstavljale porast poklicnih bolezni iz obdobja industrijske revolucije. Do šestdesetih let 20. stoletja je bilo 10 poklicnih bolezni reprezentativnih poklicnih bolezni, za katere se izplačuje odškodnina, navedenih v Konvenciji št. 121, kar pomeni, da so bile poklicne bolezni v tem obdobju izenačene z industrijskimi zastrupitvami. Od leta 1980 so bile z napredkom diagnostičnih tehnik in medicinske znanosti na seznam poklicnih bolezni ILO vključene izguba sluha zaradi hrupa in več bronhopulmonalnih bolezni. Od leta 2002 so spremembe v strukturi industrije, pojav novih kemikalij in napredne nacionalne odškodninske sheme za delavce spodbudile ILO, da je revidirala seznam poklicnih bolezni. Nova oblika seznama ILO, priložena Priporočilu 194 (R194), je bila sestavljena iz dveh dimenzij (vzroki in bolezni) in podkategorij. Med petdesetimi državami članicami, ki so predložile svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni, je bilo do leta 2012 ugotovljeno, da je imelo trideset držav seznam poklicnih bolezni s podobno strukturo, kot jo ima seznam ILO v R194.

EU seznam:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

 

Nacionalni predpisi po 1945: 

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni“

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni. Seznam poklicnih bolezni, ki je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003), je še vedno veljal na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008

2023: Pravilnik o poklicnih boleznih , objavljen 24. 2. 2023 v Uradnem listu RS št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje. Pripravljen v spravnem postopku ILO med ZSSS kot prijaviteljico kršitve na ILO in Vlado RS 2021-2023 zaradi kršitve ratificirane ILO konvencije št. 155.

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Back to Top

Poklicne bolezni

On 14. septembra, 2017   /   Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom  

Poklicne bolezni

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni listi o karcinogenih

Alergeni

Izgorelost

Hrup

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

 

Delavci so v skladu z ZPIZ-2 obvezno invalidsko zavarovani za primer poklicne bolezni ter v skladu z ZZVZZ zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni. Na tej pravni podlagi naj bi poklicno oboleli delavci bili upravičeni do višje ravni pravic iz obeh zavarovanj (npr. do 100-odstotne odmere od zavarovalne osnove invalidske pokojnine, nadomestil delovnim invalidom II. in III. kategorije, nadomestil plače v času bolniške odsotnosti z dela). Te pravice so 30 let ostajale zgolj črka na papirju, ker Slovenija vse od osamosvojitve leta 1991 do 1. maja 2023 ni imela v praksi delujočega predpisa, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije/priznanja poklicne bolezni. Poklicno oboleli delavci zato niso mogli uveljaviti z obema zakonoma zagotovljenih pravic. Enako nevzdržno pa je, da je zaradi tega ni bilo prevencije poklicnih bolezni na ravni delodajalca.

Po pritožbi ZSSS novembra 2022 na Mednarodno organizacijo dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155, ki državo zavezuje, da določi predpis za notifikacijo poklicnih bolezni, je ILO začela postopek ugotavljanja kršitve. V spravnem postopku med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in Vlado RS, je bil pripravljen novi Pravilnik o poklicnih boleznih. V Uradnem listu RS št. 25/2023  je bil objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati 1. 5. 2023.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Prispevek za novinarsko konferenco ZSSS 24. februarja 2023, kako je nastal novi pravilnik

 

Pravilnik o poklicnih boleznih:

Pravilnik je bil objavljen 24. 2. 2023 v uradnem listi št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje.

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Poslovnik o delu interdisciplinarne komisije strokovnjakov

 

Povezava na novi Pravilnik o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

 

Dodatno:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Odgovor razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa na MZ z dne 18. 10. 2023 na obe pobudi za uvrstitev obeh novih diagnoz na seznam poklicnih bolezni  na tej povezavi

Letna poročila interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih:

Poročilo za leto 2023, 14. 3. 2024 in Pripombe ZSSS na poročilo ISS za 2023, 25. 3. 2024

Pravice iz obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki jih bodo poklicno oboleli delavci lahko uveljavili na podlagi novega pravilnika:

  1. Obvezno zdravstveno zavarovanje (pravice določene v ZZVZZ):
    1. OZZ v celoti krije plačilo zdravstvenih storitev – zdravljenje in rehabilitacijo,
    2. 100-odstotna odmera nadomestila plače v času bolniške odsotnosti od osnove (povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu)
    3. Nadomestilo pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni zopet zmožen za delo.
  2. Obvezno invalidsko zavarovanje (pravice določene v ZPIZ-2):
    1. Pravica do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe,
    2. Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe.
    3. Vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
    4. Višja pravica delovnih invalidov II. in III. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava
    5. Invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

Inšpekcija dela o poklicnih boleznih:

V skladu z ZVZD-1 mora delodajalec takoj obvestiti o vsaki ugotovljeni poklicni bolezni. Novi Pravilnik o poklicnih boleznih od 1. 5. 2023 dalje zagotavlja ustrezno obveščanje inšpekcije s strani Registra poklicnih bolezni na KIMPDŠ in s strani delodajalca. Namen obveščanja je usmerjen inšpekcijski nadzor, ali je pri delodajalcu ustrezno ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni in ali so določeni ustrezni preventivni ukrepi.

Obrazec IRSD za prijavo poklicnih bolezni na tej povezavi

Inšpektorat RS za delo, ki naj bi v skladu z ZVZD-1 vodil evidenco prijavljenih poklicnih bolezni, vsako leto poroča, da ni bilo prijavljenih poklicnih bolezni. Zaradi pomanjkljivih predpisov inšpektorat do 1. 5. 2023 ni bil obveščen niti o sklepih invalidskih komisij ZPIZ, kadar je vzrok delovne invalidnosti poklicna bolezen niti o priznanih azbestnih boleznih. Azbestne bolezni so namreč edina izjema zaradi posebnih predpisov o odpravljanju posledic dela z azbestom. IRSD o pravih vzrokih, da se v Sloveniji ne odkriva poklicnih bolezni, na tej povezavi

S pomočjo ILO po 30 letih od 1. 5. 2023 dalje poklicno oboleli lahko uveljavijo svoje pravice:

ZSSS je v obdobju 1991-2022 vsako leto večkrat zaman pozivala pristojne ministre za delo in za zdravje, naj sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj določi pravno veljavni postopek verifikacije neazbestnih poklicnih bolezni. Zaradi neodzivnosti je predsedstvo ZSSS oktobra 2021 sklenilo prijaviti Mednarodni organizaciji dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Namen prijave naj bi bil prisiliti vlado RS, da na podlagi mednarodnih obveznosti končno po 30 letih sprejme Pravilnik o poklicnih boleznih. Marca 2022 je ILO začelo postopek ugotavljanja kršitve. Novi pravilnik je bil v Uradnem listu RS objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati od 1. 5. 2023 dalje.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Definicije:

ZPIZ-2, 68. in 424. člen: Poklicne bolezni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje. Minister, pristojen za zdravje, izda ta predpis (to je pravilnik o poklicnih boleznih) v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona (to je najkasneje 30. 6. 2013). Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

ZVZD-1, 61. člen: Bolezen, povezana z delom, je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

Predisponiran pomeni dovzeten za neko bolezen.

Primeri bolezni v zvezi z delom: ekstraavralni učinki hrupa, obolenja hrbtenice, izgorelost na delu, sindrom fibromialgije…

Evropska statistika poklicnih bolezni (EODS):

Statistika EUROSTAT o poklicnih boleznih je eden najpomembnejših kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej:

 

Priporočila EU in ILO na področju poklicnih bolezni:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

 

 

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo (ILO), 2010, angleščina

Smernice ILO za ugotavljanje in registracijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, 1996, v angleščini

 

 

 

 

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni kot tudi slovenski kriteriji v postopku verifikacije poklicnih bolezni:

V dogovoru z Ministrstvom za zdravje Je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane februarja 2019 pripravil prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila povzema Pravilnik o poklicnih boleznih iz 2023. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.

Povezava na prevod priporočil

Odškodnina za poklicno bolezen:

Za razliko od odškodnin za nezgodo pri delu v Sloveniji v praksi še ni sodnih zahtevkov za odškodnino zaradi poklicne bolezni, kar je gotovo posledica neugotavljanja poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni, kjer odškodnino v skladu z zakonom izplačuje proračun namesto delodajalca.

Glej poročilo o odškodninah, izplačanih v 2021 na tej povezavi

Stališča ZSSS o poklicnih boleznih:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Glej sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, na tej povezavi

Glej pobude in stališča ZSSS (za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih in za uvrstitev novih bolezni na seznam), na tej povezavi, 27. 2. 2019

Poziv predsednice ZSSS ministru za zdravje, naj bo COVID-19 poklicna bolezen na tej povezavi, 21. 3. 2020

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih  – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi, 15. 3. 2023

Predlog pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi od 4. 4. do 20. 4. 2018, pa nikoli ni bil sprejet zaradi predčasnega odstopa takratne vlade in zaradi podnormiranosti pravne podlage v ZPIZ-2, na tej povezavi

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o poklicnih boleznih (stran 1377), velja od 25. 2. 2023, uporablja se od 1. 5. 2023

Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni – ne velja več od 24. 2. 2023

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Poslovnik o delu posebne zdravniške komisije

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poklicnih boleznih:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

Tematska številka DE o poklicnih boleznih, april 2023

Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen, okt. 2023

 

 

 

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke,  v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu  ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

 

Tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost:

 

Poklicne bolezni, tematska številka Delavske enotnosti, april 2023, letnik 82

– za ozaveščanje tik pred začetkom uporabe Pravilnika o poklicnih boleznih 1. 5. 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Raziskave / raziskave:

Nina Vodopivec: Poklicne bolezni in z delom povezane bolezni v Sloveniji, 2022

Kampanje ZSSS o poklicnih boleznih:

Kampanja ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Nič smrti pri delu, 2022-2023

Glej arhiv kampanj

 

 

 

 

 

 

 

 

E-novice ZSSS o poklicnih boleznih 2018-2023:

44/2023 e-novica ZSSS (26. 10. 2023): Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

16/2023 e-novica ZSSS (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

63/2022 e-novica ZSSS (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

60/2022 e-novica ZSSS (2. 12. 2022): Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

23/2022 e-novica ZSSS (20.5.2022): Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen

19/2022 e-novica ZSSS (28. 4. 2022): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

46/2021 e-novica ZSSS (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

28/2021 e-novica ZSSS (24. 5. 2021): Poslanski predlog novele ZPIZ-2 za priznanje poklicnih bolezni

20/2021 e-novica ZSSS (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

14/2021 e-novica ZSSS (22. 3. 2021): Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

26/2020 e-novica ZSSS (28.4.2020): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

22/2020 e-novica ZSSS (9.4.2020): COVID-19 kot poškodba pri delu

18/2020 e-novica ZSSS (27.3.2020): COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

51/2019 e-novica ZSSS (17.10.2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

42/2019 e-novica ZSSS (4.9.2019): Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

37/2019 e-novica ZSSS (15.7.2019): Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

21/2019 e-novica ZSSS (26.4.2019): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

11/2019 e-novica ZSSS (4.3.2019): ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

3/2019 e-novica ZSSS (16.1.2019): Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

63/2018 e-novica ZSSS (17.12.2018): Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

60/2018 e-novica ZSSS (5.12.2018): Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

52/2018 e-novica ZSSS (22.10.2018): Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

35/2018 e-novica ZSSS (11.7.2018): Varno delo na soncu tudi to poletje

21/2018 e-novica (23.4.2018): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

19/2018 e-novica (13.4.2018): Nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27)

18/2018 e-novica (11.4.2018): Ne pozabite izpolniti ankete ZSSS “Ocena tveganja in poklicne bolezni” (opomnik na 14/2018 e-novico)

16/2018 e- novica (6.4.2018): Predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi od 4. 4. do 20. 4. 2018

14/2018 e-novica (29.3.2018): Spletna anketa ZSSS “Ocena tveganja in poklicne bolezni”

13/2018 e-novica (16.3.2018): Poziv ministrici za zdravje naj kljub odstopu vlade izda Pravilnik o poklicnih boleznih1

2/2018 e-novica (15.3.2018): Novo na spletni strani EU OSHA o boleznih, povezanih z delom

6/2018 e-novica (31.1.2018): Predlog ZZVZZ-1 za uvedbo zdravstvenega zavarovanja za poklicno tveganje

Back to Top

Usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

On 10. julija, 2017   /   Usposabljanje za varno delo  

Usposabljanja  ZSSS za izvoljene delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Usposabljanja so temelj učinkovitosti pri zastopanju interesa delavcev za varno in zdravo delo!

Glej tudi Usposabljanja delavcev za varno delo

Glej tudi Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Glej tudi Sodelovanje delavcev pri upravljanju

 

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanj. To niso usposabljanja za varno delo, ki jih mora delodajalec zagotoviti vsem zaposlenim glede na tveganja na različnih delovnih mestih, predvidena v delodajalčevi listini »izjava o varnosti z oceno tveganja«. ZVZD-1 namreč predvideva posebna usposabljanja za učinkovito izvajanje vloge delavskega zaupnika/sveta delavcev. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) dodatno določa, da imajo delavski zaupniki za VZD/člani sveta delavcev pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanja, potrebna za učinkovito delo. Usposabljanja si le-ti izberejo zato sami. Delodajalec jih pri tej izbiri ne sme omejevati!

Ponudba usposabljanj:

  1. Zakaj in kako izvoliti, naloge in pristojnosti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, 
  2. Osnovno usposabljanje novoizvoljenih članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,
  3. Nadaljevalno usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu za učinkovito sodelovanje pri ocenjevanju tveganja (vsebina po dogovoru).

KONTAKT: Sindikalna akademija ZSSS: izobrazevanje@sindikat-zsss.si

Back to Top