Digitalizacija dela:
Računalnik
Glej tudi
Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev. Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.
Statistika: Internet je v 1. četrtletju 2022 v Sloveniji uporabljalo 89 % oseb, starih 16–74 let(v EU-27: 90 %), 86 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 84 %). V starostni skupini 16–24 let jih je internet uporabljalo 99 % (v EU-27: 98 %), 98 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 97 %) .
6. februar 2024, dan varne uporabe interneta: Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov je v 2023 imelo 56 % 16–74-letnikov. 34 % jih je zavrnilo uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja. Petina podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi je plačevala za spletno oglaševanje.
Digitalno delo pa ljudem poleg koristi prinaša tudi nova tveganja pri delu – možnost tveganja nezgod pri delu po algoritmih, psihosocialne obremenitve, dehumanizacija dela…
Vir: ETUC
Podatki, ki ilustrirajo digitalizacijo v Sloveniji:
Vsaj osnovne digitalne veščine ima manj kot polovica oseb
Petina prebivalcev uporablja orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT (09. 10. 2024), Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2024
Povzetek: V 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 85 % oseb, starih 16–74 let. Petina jih je uporabljala orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, takih je bilo največ, 55 %, med 16–24-letniki.
Digitalne veščine je imelo 87 % prebivalcev: 19 % jih je imelo zelo dobro razvite digitalne veščine, 28 % osnovne, 21 % pomanjkljive, 13 % skromne in 6 % zelo skromne. Brez digitalnih veščin jih je bilo 13 %, delež je bil največji med 65–74-letniki (43 %).; SURS, 5. 12. 2023
Število posameznikov po namenu uporabe interneta pri uporabnikih interneta, tabelarna predstavitev podatkov, SURS
7. februar, dan varne uporabe interneta, novica SURS, 2. 2. 2023;
Spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov uporabljalo skoraj tri četrtine prebivalcev, novica SURS, 15. 12. 2022
Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022
Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, novica SURS, 18. 11. 2022
Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek, novica SURS, 3. 11. 2022
Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, evropska anketa, oktober 2022
Delež uporabnikov interneta največji v osrednjeslovenski, najmanjši pa v pomurski statistični regiji, novica SURS, 6. 10. 2022
Uporaba IKT med 65–74-letniki večinoma pod povprečjem EU-27, novica SURS, 12. 5. 2022
Polovica 16–74-letnikov ima najmanj osnovne digitalne veščine, novica SURS, 6. 4. 2022
Zaščita osebnih podatkov in neresnične informacije na internetu med mladimi v Sloveniji, novica SURS, 2. 2. 2022
Razvitost slovenske digitalne družbe: nameni uporabe interneta in s tem povezane težave, novica SURS, 8. 10. 2019
Internet v 1. četrtletju 2016 uporabljalo 75 % oseb (16–74 let), 55 % prek mobilnega ali pametnega telefona, novica SURS, 6. 10. 2016
E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008, publikacija SURS, 2010
Zgodovina interneta v Sloveniji, Wikipedija
Definicije:
Digitizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (navadno analognega signala) z binarno kodo z namenom, da bi ga shranili oziroma elektronsko obdelali na računalniku ali drugih elektronskih napravah. Binarni ali dvojiški sistem je način zapisovanja z uporabo dveh številk – običajno številki 1 in 0. Je torej proces pretvorbe analognega signala v digitalno obliko. Možno je digitalizirati vse vrste gradiv – besedila, avdio in video zapise, tridimenzionalne objekte… Ocenjuje se, da je bilo leta 2007 v digitalni obliki že 94% tehnoloških informacijskih zmogljivosti v svetovnem merilu (v letu 1993 pa le 3%), leta 2002 pa so digitalne informacije presegle prag 50-ih odstotkov nad analognimi informacijami. S tem naj bi bil postavljen mejnik t. i. »digitalni dobi«. Vir: Wikipedija in DigitalSchool
Digitalizacija pa je uporaba digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, itd., kar prestrukturira družbeno življenje. Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naprave, so vir informacij za načrtovanje praviloma bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja.
Industrijska revolucija 1.0: Prvo industrijsko revolucijo je zaznamoval prehod z ročnih proizvodnih metod na stroje z uporabo parne in vodne energije. Uvajanje novih tehnologij je trajalo dolgo, zato se v Evropi to obdobje nanaša na obdobje med letoma 1760 in 1820 oziroma 1840.
Industrijska revolucija 2.0: Druga industrijska revolucija, znana tudi kot tehnološka revolucija, ko so v obdobju med letoma 1871 in 1914 nastala obsežna železniška in telegrafska omrežja, ki so omogočila hitrejši prenos ljudi, idej in električne energije in s tem gospodarske rasti ter produktivnosti. Elektrifikacija je omogočila, da so tovarne razvile sodobno proizvodno linijo.
Industrijska revolucija 3.0: Tretja industrijska revolucija, opisana kot revolucija digitalne elektronike, se je postopoma razvila v 20. stoletju po koncu druge svetovne vojne. Izdelava računalnika Z1 (1936-1938 v Berlinu, Nemčija), ki je uporabljal binarna števila s plavajočo vejico in logiko George Boole-ja (objavljena v knjigi iz leta 1847), je bila začetek digitalnega razvoja.
Industrijska revolucija 4.0: Četrta industrijska revolucija je hiter tehnološki napredek v 21. stoletju. Del te faze industrijskih sprememb je združevanje tehnologij, kot so umetna inteligenca, genetski inženiring in napredna robotika, ki brišejo meje med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom. Prihaja do temeljnih sprememb v delovanju svetovnega proizvodnega in oskrbovalnega omrežja s stalno avtomatizacijo tradicionalnih proizvodnih in industrijskih praks z uporabo sodobne pametne tehnologije, obsežne komunikacije stroja s strojem (M2M) in interneta stvari (IoT). Posledica tega povezovanja je vse večja avtomatizacija, izboljšanje komunikacije in samonadzora ter uporaba pametnih strojev, ki lahko analizirajo in diagnosticirajo težave brez človeškega posredovanja. Predstavlja tudi družbeni, politični in gospodarski premik iz digitalne dobe s konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja v dobo vgrajene povezljivosti in vseprisotnosti tehnologije v družbi, ki spreminja načine, kako ljudje doživljajo in poznajo svet okoli sebe. Predpostavlja, da smo ustvarili in vstopili v razširjeno družbeno resničnost, ki je širša od naših naravnih čutil in od tega, kar smo ljudje sposobni sami proizvesti. Posledično pa se spreminja tudi narava dela. Vir: Wikipedia
Digitalna pismenost je zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Vir: Andragoški center Slovenije (ACS)
Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT): Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.
Internet je globalni sistem medsebojno povezanih računalniških omrežij, ki za komunikacijo med omrežji in napravami uporablja nabor internetnih protokolov. Je omrežje omrežij, ki ga sestavljajo zasebna, javna, akademska, poslovna in vladna omrežja od lokalnega do globalnega obsega, povezana s široko paleto elektronskih, brezžičnih in optičnih omrežnih tehnologij. Internet prenaša širok nabor informacijskih virov in storitev, kot so med seboj povezani hipertekstni dokumenti in aplikacije svetovnega spleta (WWW), elektronska pošta, telefonija in izmenjava datotek. Vir: Wikipedia
Elektronsko poslovanje: Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami.
Umetna inteligenca je inteligenca strojev. Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij »inteligentnih naprav”, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo. Gre za učeče se stroje, ki delujejo po algoritmih.
Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna. Če algoritem izvaja računalnik, potem se govori o računalniškem programu. Algoritmi so vedno nedvoumni in se uporabljajo kot specifikacije za izvajanje izračunov, obdelave podatkov, avtomatiziranega sklepanja in drugih nalog.
Delo po algoritmih je, kadar delodajalec delo organizira tako, da delavcu delo odreja stroj. Če programerji ne zasnujejo algoritmov upoštevajoč načelo, da odloča človek in ne stroj, je tveganje za dehumanizacijo dela in povečano tveganje za poškodbe pri delu. Načelo, da naj odloča človek, je definirano v Okvirnem sporazumu evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji
Glej 32/2021 e-novica ZSSS (9. 6. 2021): Telesna in duševna izgorelost delavca zaradi algoritmov digitalizacije
Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, anketa EU, maj 2022:
Delež Slovencev, ki tako poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:
90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo
33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)
25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja
19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov
18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen
9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka
Vir: Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji
Premisli, nato stisni: kampanja o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu, 18. 3. 2024
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo smo danes predstavili komunikacijsko kampanjo o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu, ki smo jo poimenovali »Premisli, nato stisni«. S kampanjo želimo ozaveščati odrasle o prisotnosti medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, o nevarnostih in škodljivih posledicah le tega.
https://www.gov.si/novice/2024-03-18-premisli-nato-stisni-kampanja-o-medvrstniskem-nasilju-in-sovraznem-govoru-na-spletu/
Za humanizacijo dela v digitalni družbi:
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))
Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi
33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji
EU o digitalnem delu:
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021
DIREKTIVA 2006/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES
Sporočilo za javnost 15 december 2022 – Svet in Evropski parlament sta se dogovorila o novih varnostnih zahtevah za strojne izdelke oziroma za dopolnitev in spremembe Direktive o strojih iz 2006 – Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so dosegli začasni dogovor o uredbi o strojnih izdelkih. S predlagano zakonodajo se direktiva o strojih iz leta 2006 spreminja v uredbo. Uredba bo urejala tudi nova tveganja, povezana z nastajajočimi tehnologijami. OPOMBA: To je med drugim umetna inteligenca.
UREDBA (EU) 2024/1689 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci)
Danes je začela veljati evropska uredba o umetni inteligenci, prva taka celovita zakonodaja na svetu, novice gov.si, 1. 8. 2024: V petek, 12. julija 2024, je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena nova Uredba Evropskega parlamenta in Sveta EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, na kratko Akt o umetni inteligenci, ki je v veljavo stopil danes. Gre za prvo celovito zakonodajo na svetu, ki regulira to področje in postavlja jasne smernice za razvijalce, uporabnike in regulatorje umetne inteligence.
EU OSHA o razvoju na področju IKT in digitalizacije dela
Evropska agencija za varnost pri delu EU OSHA proučuje učinek hitrega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in robotiko, na delo ter morebitni posledični učinek na varnost in zdravje pri delu. Cilj tega projekta je nosilcem odločanja, vladam držav članic, sindikatom in delodajalcem v EU zagotoviti potrebne informacije o spremembah digitalnih tehnologij, njihovem učinku na naravo in organizacijo dela ter o nastajajočih izzivih za varnost in zdravje pri delu, ki jih lahko prinašajo.
Glej na tej povezavi
Z uvedbo digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, kot so aplikacije, kamere in nosljive naprave, so lahko delovna mesta varnejša. Ne glede na to, ali je njihov namen proaktiven (preprečevanje) ali reaktiven (blažitev), je njihov uspeh pogosto odvisen od točnosti informacij, ki jih zbirajo in analizirajo. Prav tako je pomembno, da so delodajalci in delavci opremljeni z informacijami, ki jih potrebujejo za tehtanje prednosti in slabosti ter za spodbujanje dobrega izvajanja.
V dveh novih poročilih so obravnavani izzivi in priložnosti pametnih digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu. Eno poročilo se ukvarja z vrstami, nameni in uporabami digitalnih nadzornih sistemov. V drugem so predstavljeni primeri dobre prakse za uspešno integracijo novih sistemov spremljanja na delovnem mestu.
Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu: njihove uporabe in izzivi, v angleščini
Pametni digitalni nadzorni sistemi za varnost in zdravje pri delu: viri delovnega mesta za načrtovanje, izvajanje in uporabo, EU OSHA publikacija v angleščini, 2022
Več o tem v razdelku Digitalizacija dela
Služba vlade za digitalno preobrazbo:
Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja državne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Usklajuje, določa in spremlja delovanje ministrstev, vladnih služb ter drugih organov in služb na področju digitalne preobrazbe in informacijske družbe.
Sektor za pospeševanje digitalne preobrazbe spremlja in analizira aktualno stanje informacijske družbe na državni ravni, hkrati pa dela na usmerjenem razvoju področja. Zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah na področju informacijske družbe in pripravljamo stališča v postopkih sprejemanja politik in drugih aktov mednarodnih institucij.
Strategija digitalne transformacije gospodarstva zajema obdobje od leta 2021 do leta 2030. Pripravljena je bila vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Strategija poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti. Temelji na obstoječih digitalnih tehnologijah in pobudah, ugotovitvah, ki izhajajo iz priporočil Evropske komisije in doseženih kazalcih na področju digitalizacije, ki jih spremljajo evropske in globalne (OECD) statistike. Strategija naslavlja tri glavna oziroma prednostna področja. Prvo predstavlja napredne digitalne tehnologije, ki sploh omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, drugo se osredotoča na učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo, tretje pa se usmerja v odprto in trajnostno družbo kot osnovo za rast digitalne ekonomije.
Strategija digitalne transformacije gospodarstva
Nacrt za izvedbo orodja za povezljivost v Republiki Sloveniji
Za prebivalke in prebivalce Slovenije smo odprli 222 Digi info točk po državi, december 2023
V okviru pospešene digitalne preobrazbe slovenskega javnega sektorja je uporabnik postavljen v središče digitalnih javnih storitev. Z ukrepi, ki jih na ministrstvu izvajamo, med drugim zasledujemo, da bo leta 2030 vsaj osemdeset odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, tudi opravljenih digitalno in da bo prav toliko uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno identiteto. Da bi ta cilj dosegli, bomo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočili nasvet ali pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev, in sicer tako, da bodo svetovalci na digi info točkah vsakemu na razumljiv način nudili svetovanje in uporabniško podporo s področja digitalnih javnih storitev: uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, dostop do elektronskih storitev na portalu eUprava, registracija in prijava v portal SPOT, uporaba storitev eZdravja na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, dostop do elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, storitve z zvezi s študijem in štipendijami, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in drugih.
Odprtih je 222 Digi info točk. Preverite katera vam je najbližja:
https://geohub.gov.si/ghapp/digiinfotocke/?data_id=dataSource_2-DIGI_INFO_TOCKE_3655-20501%3A73
Predpisi:
Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti
European Parliament ‘Corrigendum’ of 16th April 2024, which corrected errors in the language and numbering present in earlier drafts: UREDBA (EU) 2024/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne … (16. 4. 2024) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU)
2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci)
Priporočeno v branje:
Od digitalizacije do prekarizacije
, tematska številka Delavske enotnosti, december 2020
Na globalnem vrhu o umetni inteligenci soglasje o nujnosti nadzora, oktober 2023
Umetna inteligenca v svetu dela, tematska številka Delavske enotnosti, september 2023
Kakovost delovnega mesta in digitalizacija (Job quality and digitalisation), ETUI, 2024, v angleščini
E-novice ZSSS o digitalizaciji dela:
46/2024 e-novica ZSSS (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”
39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu
36/2024 e-novica ZSSS (16. 7. 2024): Tveganja za zdravje pri delu s pametnimi digitalnimi sistemi
31/2024 e-novica ZSSS (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”
10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah
51/2023 e-novica ZSSS (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci
48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja
43/2023 e-novica ZSSS (20. 10. 2023): Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi
51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji
33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji
25/2022 e-novica ZSSS (4. 6. 2022): Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu
32/2021 e-novica ZSSS (9. 6. 2021): Telesna in duševna izgorelost delavca zaradi algoritmov digitalizacije
EU OSHA, 2024
Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.
Delavci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, običajno želijo nadaljevati z delom. To poročilo vsebuje praktične informacije o ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za podporo tem delavcem pri delu ali vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti.
Duševno zdravje pri delu
Od leta 2022 dalje je varstvo pred nevarnimi zdravili (zlasti zaposlenih v zdravstvu, ki so jim izpostavljeni daljša obdobja kot njihovi pacienti) regulirano v 
Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.
