Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

On 8. septembra, 2022 / KAMPANJE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, Novice, Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

Vabljeni k ogledu!

Center za zastrupitve v Sloveniji 1

On 7. septembra, 2022 / Kemijske obremenitve pri delu

Center za zastrupitve v Sloveniji

Glej tudi Prva pomoč

Center za zastrupitve v Sloveniji je (povezava): Center za klinično toksikologijo in farmakologijo – UKC Ljubljana

CENTER ZA KLINIČNO TOKSIKOLOGIJO IN FARMAKOLOGIJO

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 522 52 83

____________________________________________________

Previdnostni stavki na etiketi kemikalije, ki napotujejo na center za zastrupitve:

P310	Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P311	Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P312	Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P313	Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P314	Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P315	Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.

PRIMER – emfizem na pljučih: Pri akutnih zastrupitvah kadmij pri vdihavanju draži sluznico dihal ter s tem povzroča kašelj in težko dihanje. Znaki zastrupitve so še glavobol, vročica, znojenje, omotica, vzdražljivost, slabost, bruhanje, driska. V hujših primerih lahko z zakasnitvijo od 12 do 24 ur nastopi kemični pnevmonitis (vnetje pljučnega tkiva) in edem pljuč (otekanje pljuč). Smrt običajno nastopi po treh do petih dneh. Akutne zastrupitve, ki nastanejo največkrat zaradi enkratne izpostavljenosti visokim dozam, so danes redke. Večji problem so kronični škodljivi učinki, ki so lahko posledica dolgotrajne oziroma dolgoletne izpostavljenosti tudi nižjim dozam. Dolgotrajna izpostavljenost kadmijevemu prahu ali dimu preko dihal v industriji povzroča emfizem na pljučih (bolezen z razširjenimi zračnimi prostori malih dihalnih poti z destruktivnimi spremembami dihalnih mešičkov). Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Hramba dokumentacije

On 6. septembra, 2022 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu

Hramba dokumentacije

Podatke, kakršni so npr. izpostavljenost pri delu posamičnim nevarnim kemikalijam ali rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov, je treba hraniti trajno, ker se nekatere posledice poklicnega dela pokažejo šele z daljšim zamikom. Takšne so npr. dolgoletne latentne dobe za nekatere poklicne bolezni – npr. azbestne poklicne bolezni tudi po več desetletjih. Podatki o uporabljenih nevarnih kemikalijah so prav tako lahko tudi po desetletjih pomembni za saniranje morebiti onesnaženega življenjskega okolja.

_______________________________________________________

61. člen ZVZD-1 določa:

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na:

obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;
opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;
zdravstvene preglede delavcev;
nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke;
nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Delodajalec dokumentacijo trajno hrani . Delodajalec mora v primeru prenehanja predati dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

Tolmačenje MDDSZ, 2012: Na kakšen način je potrebno trajno hraniti dokumentacijo iz 61. člena zakona o
varnosti in zdravju pri delu? Je potrebno hraniti zgolj evidence ali tudi vsa poročila, zapisnike ipd.? Na kakšen način je urejena predaja dokumentacije na inšpektorat v primeru prenehanja delodajalca?

Odgovor MDDSZ: ZVZD-1 v 61. členu ne predpisuje delodajalcem vodenja evidenc, temveč trajno hranjenje dokumentacije. Odločitev o načinu hranjenja evidenc in njeni vsebini je torej prepuščena delodajalcem. Z dokumentacijo je treba ravnati skladno s predpisi o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter mora biti predvsem zavarovana pred uničenjem. Hranjena mora biti tako, da je vedno na voljo inšpekciji dela ob njihovem pregledu. Postopek predaje dokumentacije na inšpektorat za delo v primeru prenehanja delodajalca ni predpisan.

________________________________________________

Stališče ZSSS:

POMNI: Zaradi varstva osebnih podatkov dokumentacijo o osebnih rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov hrani izvajalec medicine dela in ne delodajalec.

Da se prepreči morebitna izguba je treba ključno delodajalčevo dokumentacijo (npr. o rezultatih obdobnih preiskav delovnega okolja in opreme, kateri delavci so bili izpostavljeni katerim nevarnim kemikalijam, o preventivnih zdravstvenih pregledih) hraniti na nacionalni ravni v digitalizirani obliki, 2021, na tej povezavi.

Humanizacija dela in ergonomija

On 3. septembra, 2022 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu

Humanizacija dela in ergonomija

Mere človeka, Leonardo da Vinci (1452-1519)

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ranljive skupine delavcev

Delovni čas

Digitalizacija dela

____________________________________________________________

Temeljna načela

9. člen ZVZD-1 določa temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu:

izogibanje nevarnostim;
ocenjevanje tveganj;
obvladovanje nevarnosti pri viru;
prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
prilagajanje tehničnemu napredku;
nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

____________________________________________________________

Obvladovanje nevarnosti pri viru

Hrup, ki ga povzroča stroj in ki okvari sluh, je mogoče obvladovati z osebno varovalno opremo ali pa stroj obdamo s protihrupnim oklepom, ki preprečuje, da se hrup razširja v delovni prostor. Oseba varovalna oprema je individualni ukrep, ki zaščiti zgolj posameznika, ki jo uporablja. Protihrupni oklep pa je kolektivni ukrep, ki zaščiti vse osebe v prostoru in ne zgolj posameznika.

Osebna varovalna oprema je vedno obremenitev za delavca, saj povzroča neugodje (npr. oteženo dihanje, odrgnine, potenje). Kolektivni ukrepi so zato prioritetni in humanizirajo delo. Seveda isto načelo velja za vse biološke, kemijske, fizikalne pa tudi psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.

Humanizacija = počlovečenje, človeku prijazna prilagoditev

NASVET: Delavski zaupnik naj v postopkih ocenjevanja tveganja poda delodajalcu mnenje, naj se individualni ukrepi nadomestijo s kolektivnimi. Dolgoročno se bodo izkazali kot dobra naložba.

____________________________________________________________

Prilagajanje dela posamezniku

ZVZD-1 med temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu tudi prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Ocena tveganja velja za generično delovno mesto, na podlagi zdravstvenih omejitev, ki jih ugotovi izvajalec medicine dela, pa se naj delovno mesto prilagodi posameznim kategorijam delavcev (npr. glede na antropološke značilnosti žensk) in posameznemu delavcu (npr. preostali delovni zmožnosti invalida, višini delavca…).

Velja načelo: “Delovna sredstva se naj prilagajajo delavcu in ne obratno!”

____________________________________________________________

Prilagajanje tehničnemu napredku

Eno od temeljnih načel je tudi prilagajanje tehničnemu napredku, kar pomeni, da je delodajalec dolžan investirati v delovna sredstva skladno z razvojem tehnologije, ki upošteva napredek pri obvladovanju fizikalnih in kemijskih obremenitev pri delu. Zastarelo neergonomsko tehnologijo 20. stoletja je treba nadomestiti s sodobnejšo, ki manj škoduje zdravju delavcev. Država pri tem tehta, da se tovrstne investicije izkažejo v manjšem bremenu socialnih zavarovanj zaradi znižanja absentizma in invalidizacije delavcev.

NASVET: Delavski zaupnik naj zavrne morebitne delodajalčeve trditve, da si ne moremo privoščiti humanizacije delovne opreme, ki jo omogoča tehnološki napredek. Delovna oprema, ki povzroča delovno invalidnost (npr. mišično-kostna obolenja), pomeni zgolj, da delodajalec zvrača stroške zdravljenja na delavca (okvarjeno zdravje in bolečine) in stroške odškodnine na obvezna socialna zavarovanja (ZZZS in ZPIZ). Vlaganje v varno tehnologijo se bo dolgoročno obrestovalo tudi delodajalcu zaradi nižjega absentizma in fluktuacije.

____________________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

Po definiciji Mednar odnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa), kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_________________________________________________

Umetna inteligenca in dehumanizacija dela:

Tudi na slovenskem trgu dela se vse bolj uveljavlja digitalna tehnologija in umetna inteligenca za nadzor in upravljanje z zaposlenimi. Obstaja tveganje za prihodnost dela, kjer umetna inteligenca človeku odreja, kaj in kako hitro bo delal.

Glej odgovore 1007 Slovencev, ki so aprila in maja 2022 odgovorili na evropsko anketo Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji:

51 % Slovencev poroča o hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom.

90% Slovencev poroča, da pri delu uporabljajo vsaj eno digitalno napravo.

18 % Slovencev poroča, da delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen (! – to so naprave z umetno inteligenco, ki odrejajo ljudem delo po algoritmih).

33 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov).

25 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

19 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov.

9 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka (???).

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020 – na tej povezavi, določa načelo, da odloča človek in ne stroj. To načelo se naj uveljavi tudi v Sloveniji.

Glej: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

_________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

_________________________________________________

Publikacije:

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

Priročnik Ergonomija, Pisk d. o. o., 2016

Vrednostna ergonomska analiza, letak, Pisk d.o.o., 2016

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Sindikat

On 3. septembra, 2022 / Socialni dialog

Sindikat

Glej tudi

Socialni dialog

ETUC in ETUI

Vloga delodajalca

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sindikat je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice. Sindikat je njegovo članstvo. Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Eden od avtentičnih interesov delavca je varnost in zdravje pri delu. Sindikat interese delavcev, svojih individualnih članov, uveljavlja s stavko in z njo povezanimi pogajanji za uresničitev stavkovnih zahtev ter s socialnim dialogom. V socialnem dialogu sindikati sklepajo dvostranske kolektivne pogodbe z delodajalskimi predstavniki in tristranske socialne sporazume z delodajalskimi združenji in Vlado RS.

Vloga sindikata po ZVZD-1

ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, da sindikat obvešča o temeljnih listinah in ugotovitvah inšpekcije na področju varnosti in zdravja pri delu. Toda sindikat pri delodajalcu uresničuje tudi svoja pooblastila po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (pravica do kolektivnega pogajanja in organizirati stavko) in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (vloga v postopku izvolitve delavskega zaupnika oziroma sveta delavcev). Delavci praviloma izvolijo tiste kandidate za delavske zaupnike, ki jim jih priporoči njihov sindikat.

ZVZD-1 pa pravico do posvetovanja in soupravljanja veže na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma na svet delavcev, ki sta na ravni delodajalca temeljna akterja pri zastopanju interesa zaposlenih do varnega in zdravega dela. A delavski zaupnik oziroma svet delavcev pa v skladu z ZSDU nima pravice izvajati na delodajalca pritiske, kakšna je npr. stavka.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

46. člen: Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

48. člen: Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

62. člen: Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

76. člen: Delodajalcu, ki ne izvaja prej naštetih določil je zagrožena globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa globa od 500 do 4.000 evrov.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o reprezenativnosti sindikatov

Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

E-novice ZSSS:

7/2004 e-novica ZSSS (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu

Anketa 1 ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

On 2. septembra, 2022 / Ankete ZSSS, Vročinski vali - delo v prostorih in delo na prostem

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …

Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:

54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;
enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;
kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;
26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;
o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;
1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:

o ozeblinah jih poroča 1 %;
20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).

Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:

v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;
udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!

5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:

vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);
brezplačni osvežilni napitki (24 %);
pogostejši odmori (18 %);
ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);
nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:

osvežilne napitke (37 %);
ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);
pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);
zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);
sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);
senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;
v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;
pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;
nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).

Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:

toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);
zimsko pokrivalo (40 %);
ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in
v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);
včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

Več v rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

_______________________________________________________

E-novica ZSSS št. 34/2019 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

Pravica do obveščenosti

On 1. septembra, 2022 / Sodelovanje delavcev pri upravljanju, Vloga delavca

Pravica do obveščenosti

Pisna navodila in varnostni znaki za varno delo na delovnem mestu

Glej tudi:

Vloga delavca

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Varnostni znaki

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

________________________________________________

Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jih izborili delavci. Delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Delodajalec je dolžan delavca obvestiti o vseh tveganjih za varnost in zdravje.

Navodila za varno delo morajo biti pisna, ustna le izjemoma v hudi nevarnosti.

Varnostni listi nevarnih kemikalij v jeziku, ki ga delavec razume.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, kadar delavci menijo, da obveščanje ni dovolj učinkovito ali predlagajo drugačne oblike obveščanja.

________________________________________________

ZSDU o pravici do obveščenosti:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delavci so lahko obveščeni neposredno (da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja) ali preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja.

Delavec kot posameznik ima pravico:

do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

_________________________________________

ZVZD-1 o pravici do obveščenosti:

9. člen: Delodajalec upošteva med drugim tudi naslednje temeljno načelo: dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

12. člen: Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo.

26. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

27. člen: Delodajalec mora takoj obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih.

29. člen: Strokovni delavec za varnost pri delu izdeluje navodila za varno in zdravo delo.

37. člen: Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora tudi delavcem drugega delodajalca, ki pri njem pogodbeno opravljajo delo, posredovati informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, in pooblaščenih osebah za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo.

49. člen: Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.

50. člen: Delavec mora takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Ravnati mora v skladu z navodili delodajalca za pravilno uporabo delovne opreme, drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami in osebno varovalno opremo.

52. člen: Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

76. člen: Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ravna v nasprotju z zgornjimi določili.

_______________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

On 1. septembra, 2022 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Obdobni pregled in preizkus delovne opreme

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Obvezno zavarovanje

Osebna varovalna oprema

_____________________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

63. člen: Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme. Minister, pristojen za delo, lahko izda dovoljenje tudi tujim pravnim osebam oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, če izpolnjujejo kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje.

64. člen: Minister, pristojen za delo, izda dovoljenje za sedem let.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

66. člen: Imetnik dovoljenja mora v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za delo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Imetnik dovoljenja mora ministrstvu, pristojnemu za delo, dajati letna poročila o nalogah, ki jih opravlja, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.

67. člen: Nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog opravlja na podlagi prijave ali letnega poročila inšpekcija za delo neposredno pri imetniku dovoljenja, pri naročniku strokovnih nalog ali pa pri obeh.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

69. člen: Minister, pristojen za delo, izda, obnovi in odvzame dovoljenje z odločbo v upravnem postopku, na podlagi ogleda in mnenja tričlanske komisije. Če v postopku izdaje ali obnove dovoljenja minister ne izda in vroči odločbe v treh mesecih od dneva, ko je vloga popolna, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano oziroma obnovljeno. Zoper odločbo pritožba ni dovoljena. Dovoljenje, obnova ali odvzem dovoljenja se vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo, razen dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, če so imetniki dovoljenja vpisani v vpisnik v svoji državi. Imetnik dovoljenja lahko začne opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik. Podatki iz vpisnika so javni.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

70. člen: Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev ali obnovo dovoljenja, določi sestavo komisije in predpiše vodenje vpisnika.

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

3. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja strokovne naloge s tolikšnim številom zaposlenih strokovnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in izpolnjujejo predpisane pogoje iz tega pravilnika, da so strokovne naloge opravljene v skladu z metodologijami, ki jih mora vsebovati vloga iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika.

4. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora za opravljanje strokovnih nalog imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo, s katero mora strokovni delavec, ki opravlja strokovne naloge, znati ravnati. Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, je navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

8. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme:

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja strokovne naloge obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, mora imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika in metodologijo izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(2) Tehnična oprema iz prejšnjega odstavka mora ustrezati namenu izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(3) Strokovni delavci, ki opravljajo strokovne naloge iz prvega odstavka tega člena, morajo imeti izobrazbo ravni 6/1 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varnosti in zdravja pri delu ali najmanj izobrazbo ravni 6/2 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in tri leta delovnih izkušenj s področja varnosti in zdravja pri delu. V skladu s predpisi o opravljanju strokovnega izpita na področju varnosti in zdravja pri delu mora imeti strokovni delavec opravljen celotni strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. Za tuje pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji čezmejno opravljati storitev na področju varnosti in zdravja pri delu, se upošteva dokazilo o opravljenem primerljivem izpitu.

_______________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Usposabljanje inšpektorjev o varnostnih pregledih delovne opreme, 2020

Uporaba prenosnih lestev, 2018

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

Dvigalna oprema za dviganje delavcev – Nacionalne prakse pri uporabi viličarja, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

On 1. septembra, 2022 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Meritve delovnega okolja – merilnik nameščen na delavca – zagotavlja, da so vzorčene dejanske obremenitve na delovnem mestu

Glej tudi:

Strokovni delavec za varstvo pri delu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Mladi

Ženske

Mikroklima

___________________________________________________________

Gre za obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju (toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere, vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu), za opravljanje katerih mora pravna oseba ali posameznik pridobiti ustrezno dovoljenje ministra za delo. Sistem dovoljenj je garancija strokovnosti preiskav.

___________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog za obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju: toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere, vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

5. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav fizikalnih škodljivosti v delovnem okolju…

6. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu na podlagi akreditacije…

7. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu za podskupine nevarnih kemijskih snovi…

8. člen: Pogodba o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije…

____________________________________________________________

Akreditirani postopki obdobnih preiskav

Neustrezno izvedene meritve dajejo v škodo delavcev napačne ali nezanesljive rezultate: slaba sledljivost lokacije meritev, različno poimenovanje, niso izvedene meritve za vse škodljivosti na delovnem mestu, pri vzorčenju niso upoštevane zadnje spremembe v proizvodnem procesu, niso upoštevani sinergijski učinki več kemikalij ipd.

Po letu 2017 so predpisi zato zapovedali akreditirane postopke za nekatere ključne meritve. Akreditacija se imetniku dovoljenja lahko izda posebej za vzorčenje ali posebej za analizo vzorcev. Reprezentativne vzorce se zajema s pomočjo osebnih črpalk in merilnikov na izpostavljeni osebi med delom. Analizo tako pridobljenih vzorcev izvede akreditiran laboratorij. izda se akreditacijsko poročilo o meritvah. Prednost izvedbe obdobnih preiskav pri akreditiranih izvajalcih meritev je predvsem:

tehnično preverjanje usposobljenosti in ustreznosti metod od neodvisnih ocenjevalcev, določitev merilne negotovosti in validacijski postopki, ustreznost poročanja o rezultatih,
dobro načrtovanje meritev s predhodnim pregledom delovnih mest, določitev virov, vrste škodljivosti, opis delovnih opravil in izbor ustrezne metode vzorčenja,
pridobitev relevantnih podatkov o obremenitvi in varnosti delovnega okolja,
boljše zavarovanje odgovornosti delodajalca v upravnih in sodnih postopkih.

____________________________________________________________

Slovenska akreditacija

Slovenska akreditacija (USM-SA) je javni zavod, ki s pooblastilom države kot edina, neodvisna in nepridobitna institucija opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe na reguliranem in nereguliranem področju ter zastopa interese Republike Slovenije v mednarodnih akreditacijskih združenjih. Slovenska akreditacija je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje strokovnega, neodvisnega in nepristranskega sistema akreditiranja v Sloveniji ter za opravljanje s tem povezanih nalog.

Sistem akreditiranja v Sloveniji je skladen z zahtevami Uredbe (ES) 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, SA je organizirana in deluje v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in upošteva pravila mednarodnih združenj za akreditacijo (EA, ILAC in IAF). S tem omogoča transparentno, verodostojno in mednarodno primerljivo izvajanje sistema akreditiranja v Sloveniji.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti s standardi in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.

Spletna stran Slovenske akreditacije

Seznam akreditiranih organov

____________________________________________________________

Periodika meritev:

ZVZD-1 ne določa več periodike izvajanja obdobnih preizkusov škodljivosti delovnega okolja. Delodajalec naj bi jo določil v svoji oceni tveganja v skladu s standardi.

Standard SIST EN 689:1998 (Zrak na delovnem mestu – Navodilo za oceno izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih snovi za primerjavo z mejnimi vrednostmi in načrtovanje meritev) določa, da je prvič potrebno opraviti obdobne preiskave delovnega okolja 16 tednov po izdelani oceni izpostavljenosti, nadalje pa pa je periodika odvisna od rezultatov izmerjenih vrednosti (I):

MV = predpisana mejna vrednost

I ˂ 0,25 MV – periodika je 64 tednov
0,25 ˂ I ˂ 0,5 MV – periodika 32 tednov
0,5 ˂ I ˂ 1 MV – periodika 16 tednov
I > 1,0 MV – takojšnje ukrepanje (zmanjšanje koncentracije kemične snovi na delovnem mestu s tehničnimi ukrepi) in kontrolne meritve

OELV = predpisana mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje “Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti”, Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 7. 11. 2019

____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

Informativni listi o karcinogenih 1

On 31. avgusta, 2022 / informativni listi o karcinogenih, Kemijske obremenitve pri delu

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih:

Septembra 2023 je bil posodobljen seznam informativnih listov Roadmap on carcinogens v slovenščini na 21 snovi in postopkov (dostop do celotnega seznama):

NAVODILO za dostop: S klikom na spodnji seznam se vam odpre dostop do informativnega lista za posamezno snov ali postopek – Informacijo najdete pod rdečim poljem z naslovom!

Abrazija (postopek)

Zgorevanje (postopek)

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju – vključno z CR(VI) spojinami

Izpušni plini dizelskih motorjev

Kadmij