Obvezna zavarovanja

On 26. junija, 2022   /   Obvezno zavarovanje  

Obvezna zavarovanja

Glej tudi:

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Poklicno zavarovanje

Socialna država

__________________________________________________

Vsi zaposleni in samozaposleni v Sloveniji so obvezno socialno zavarovani v:

  • pokojninsko-invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (enotna prispevna stopnja za obe zavarovanji),
  • zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevno stopnjo 0,52 % plačujejo zgolj delodajalci na bruto plačo).

__________________________________________________

Izvajalca obeh zavarovanj sta:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)

 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

 

 

__________________________________________________

Višja raven pravic:

V skladu z mednarodnimi konvencijami je za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni delavcem zagotovljena višja (praviloma stoodstotna) odmera pravic:

  • invalidsko zavarovanje: invalidska pokojnina, nadomestila delovnim invalidom II. in III. kategorije, pravica do poklicne rehabilitacije
  • zdravstveno zavarovanje: nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, zdravila, zdravstvene storitve in medicinski pripomočki

__________________________________________________

Pravice iz invalidskega zavarovanja

Poznate svoje pokojninske pravice (moje delo – moja pokojnina)? na tej povezavi

E-storitve ZPIZ na tej povezavi

Postopek uveljavljanja pravic opisan na tej povezavi

Postopek ugotavljanja delovne invalidnosti na tej povezavi

Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Priloga: Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 22. členu Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu (Obrazec IZ-1) in priložiti:

__________________________________________________

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

 

 

 

Informacije  ZZZS v lahkem branju na tej povezavi

Informacije in e-storitve ZZZS za zavarovance na tej povezavi

Portal ZZZS s predstavitvijo pravic za zavarovance na tej povezavi

Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) na tej povezavi

 

 

__________________________________________________

Regresni zahtevki

Edina ekonomska spodbuda delodajalcem za vlaganje v varnost in zdravje pri delu v Sloveniji so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ od delodajalcem, za katere je sodišče ugotovilo, da je njihova malomarnost ali neizvajanje predpisov o varnem delu vzrok za nezgodo pri delu in s tem za nujnost zdravljenja poškodovanega delavca oziroma delovna invalidnost.

Regresni postopki ZZZS za povračilo sredstev v 2021

Na podlagi ZZVZZ ima ZZZS pravico zahtevati odškodnino od odgovornega povzročitelja. Odškodnina obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. S tem se želi na področju OZZ doseči polna uveljavitev temeljnega načela odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil jo namenoma ali iz malomarnosti. Ob uveljavljanju odškodnine od odgovornega delodajalca se s tem posredno delodajalci spodbujajo tudi k višji stopnji varnosti in varovanja zdravja pri delu. Iz povračila škod zaradi poškodb pri delu, poškodb v pretepih, zastrupitev s hrano in drugih razlogov je ZZZS v letu 2021 izterjal 1.774.107 evrov, kar je 40 % več kot preteklo leto in 18 % več od načrtovanega.

Vir: Letno poročilo ZZZS za 2021

Regresni zahtevki ZPIZ v 2021

V primerih, ko ZPIZ zaradi nastanka zavarovalnega primera, za katerega je odgovorna tretja oseba – npr. delodajalec ali zavarovalnica v primeru prometnih nezgod – svojim zavarovancem prizna določene pravice, zavod z vložitvijo regresnih zahtevkov zahteva povrnitev škode. Po določbi drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 ima zavod pravico zahtevati odškodnino v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena ZPIZ-2, ki obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu (ZOZP).  V letu 2021 je zavod na novo evidentiral 312 regresnih zadev (69,6 odstotka več kot leta 2020), 320 je bilo zaključenih, od tega 156 iz preteklih let in 164 iz leta 2021. Vloženih in razširjenih je bilo 53 tožb (72,8 odstotka več kot leta 2020) v višini 909.034,13 evra.

Vir: Letno poročilo ZPIZ za 2021

__________________________________________________

Diferencirana prispevna stopnja

Slovenija za razliko od razvitih držav EU nima diferencirane prispevne stopnje, ki bi z ekonomskimi spodbudami nagrajevala/kaznovala delodajalce glede na stopnjo poklicnega obolevanja zaposlenih. V Nemčiji, Avstriji itd. obstajajo od splošnih socialnih zavarovanj ločena obvezna zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki izvajajo diferencirane prispevne stopnje. Ker ta element sistema varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji manjka, ni mogoče neposredno prenašati rešitev v predpisih teh držav v Slovenijo.

Edina oblika ekonomskih spodbud delodajalcu za vlaganje v varnost in zdravje pri delu so regresni zahtevki ZPIZ in ZZZS v primerih, ko je sodno ugotovljeno, da je prišlo do poškodbe pri delu, ker je delodajalec opustil predpisane ukrepe varnosti in zdravja pri delu.

ZSSS se zavzema za vpeljavo diferenciranih prispevnih stopenj tudi v slovenski sistem varnosti in zdravja pri delu.

Glej:

Inšpektorat RS za delo o diferencirani prispevni stopnji, na tej povezavi

Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi

O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA

Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu – vrednost varnosti in zdravja pri delu za družbo, infografika EU OSHA

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)

Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (slovenska verzija)

 

Back to Top

Socialni dialog

On 26. junija, 2022   /   Socialni dialog  

Socialni dialog

 

 

Glej tudi

Vloga delodajalca

Sindikat

___________________________________________________

Socialni dialog so vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preprosto izmenjava informacij med predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev glede vprašanj splošnega interesa, ki so povezana z gospodarsko in s socialno politiko. Lahko je tristranski, v katerega je vlada uradno vključena, ali pa dvostranski, torej poteka samo med delavci in vodstvom podjetja/zavoda (ali na panožni ravni sindikati in združenji delodajalcev).

Kadar ni socialnega dialoga in dogovora, pride do socialnega konflikta in stavke kot oblik pritiska delavcev na delodajalca.

Na ravni posamičnega delodajalca

Na ravni posamičnega delodajalca ZVZD-1 določa vlogo delodajalca in sindikata v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Obveznosti in vlogo delodajalca glej na tej povezavi. ZVZD-1 določa delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu pravico do posvetovanja/sodelovanja delavca pri upravljanju, ne pa sindikatu. ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, o čem je dolžan obvestiti sindikat. Pooblastila sindikata so namreč že zapisana v Zakonu o reprezentativnosti sindikatov in v Zakonu o stavki.

Pravice sindikata na ravni delodajalca:

  1. Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
  2. Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  3. Določene so globe za delodajalca in odgovorno osebo, ki ne upoštevata zgornjih določb.
  4. V skladu z ZRSin sme sindikat za razliko od sveta delavcev organizirati stavko in druge ukrepe socialnega konflikta za dosego interesov delavcev.

_____________________________________________________

Socialni dialog na nacionalni ravni

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, s prostovoljnim pristankom vseh treh partnerjev ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Ekonomsko-socialni svet spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.

V skladu s svojimi pravili delovanja ESS spremlja in obravnava stanje na ekonomskih in socialnih področjih, sodeluje pri pripravi dokumentov/predlogov predpisov in oblikuje mnenja, stališča in predloge v zvezi z dokumenti in področji, ki so pomembni za vse tri partnerje. Med temeljnimi področji, ki jih obravnava ESS, je tudi  sistemska zakonodaja varnosti in zdravja pri delu.

Predloge predpisov obravnavajo strokovni odbori ESS in pogajalske skupine ESS, ki sprejemajo mnenja, priporočila in stališča o obravnavanih gradivih za dokončne odločitve na sejah ESS.

_____________________________________________________

Socialni dialog je del evropskega socialnega modela:

Evropska komisija predstavila konkretne ukrepe za večjo vključenost socialnih partnerjev na nacionalni ravni in ravni EU, 25. 1. 2023, v slovenščini

Predlog Evropske komisije za priporočilo Evropskega sveta za jačanje socialnega dialoga v EU, 25. 1. 2023, v angleščini

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Načelo 8. Socialni dialog in udeležba delavcev

Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami. Spodbujati jih je treba k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Če je primerno, se sporazumi med socialnimi partnerji izvajajo na ravni Unije in njenih držav članic.

Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje o zadevah, ki jih zadevajo, zlasti v primeru prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij ter kolektivnega odpuščanja.

Spodbuja se podpora za večjo zmogljivost socialnih partnerjev pri krepitvi socialnega dialoga.

_____________________________________________________

Pravne podlage:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin)

Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta

Back to Top

Vloga ministrstev

On 26. junija, 2022   /   Vloga ministrstev  

Vloga ministrstev

Na področju varnosti in zdravja pri delu sta pristojni dve ministrstvi, saj se področji njunih pristojnosti delno prekrivata. Eno je pristojno za varnost pri delu in drugo za zdravje pri delu. Predpisi zato določajo, da nekatere podzakonske akte sprejme minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo.

__________________________________________________________________

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) opravljajo med številnimi drugimi tudi naloge iz pristojnosti, ki se nanašajo na položaj, pravice in obveznosti delavcev pri delu in iz dela, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kolektivne pogodbe ter varnost pri delu.

V okviru Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela je tudi njegova organizacijska enota Sektor za varnost in zdravje pri delu. Sektor pripravlja zakone in druge predpise ter jih usklajuje s predpisi EU, pripravlja strokovna mnenja, analize, poročila, informacije ter druga gradiva s področja varnosti in zdravja pri delu ter inšpekcije dela, rešuje pritožbe na drugi stopnji zoper odločbe inšpekcije dela, izdaja dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, potrjuje programe usposabljanja strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu ter sodeluje na mednarodnem področju. Sektor opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na strokovne podlage za izdajo izvršilnih predpisov, na ozaveščanje delavcev in delodajalcev ter informacijsko dejavnost področja varnosti in zdravja pri delu.

Ministrstvo pripravlja predloge predpisov in strateških dokumentov s področja varnosti pri delu, ki jih pred obravnavo v Državnem zboru RS oziroma predhodno javno obravnavo v skladu s poslovnikom v socialnem dialogu na nacionalni ravni obravnava Ekonomsko-socialni svet (ESS). V ESS so zastopani na državni ravni reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije.

Na MDDSZ  je tudi sedež Sveta za varnost in zdravje pri delu, ki je v skladu z ZVZD-1 posvetovalno telo ministra. Sestavljajo ga strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov, pa tudi predstavnik Ministrstva za zdravje. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Svet obravnava ter sprejema stališča in priporočila o stanju, strategiji in izvajanju enotne politike ter prednostnih nalogah varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorat RS za delo je organ v sestavi MDDSZ.

Na MDDSZ je sedež slovenske Informativne točke Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA).

__________________________________________________________________

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo pripravlja predloge predpisov in strateških dokumentov s področja zdravja pri delu (in področje medicine dela), ki jih v skladu s poslovnikom v socialnem dialogu na nacionalni ravni pred obravnavo na Državnem zboru RS oziroma predhodno javno obravnavo obravnava Ekonomsko-socialni svet (ESS). V ESS so zastopani na državni ravni reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije.

Ministrstvo za zdravje in njegov Direktorat za javno zdravje je pristojno za zdravje pri delu oziroma za strokovno področje medicine dela. V Direktoratu za javno zdravje opravljajo naloge, ki se nanašajo na področje javnega zdravja. Sodelujejo pri pripravi predlogov zakonov, strateških in drugih dokumentov iz pristojnosti drugih direktoratov, ministrstev in agencij, vključno s presojo učinkov teh predlogov na zdravje. Načrtujejo in izvajajo postopke za izvrševanje proračuna. V okviru direktorata deluje tudi Sektor za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti. V Sektorju opravljajo naloge, ki se nanašajo na področje krepitve zdravja in zmanjševanje neenakosti glede zdravja v vseh starostnih obdobjih in okoljih. Urejajo področja preprečevanja tvegane in škodljive rabe alkohola, nadzora nad tobakom in izdaje dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov ter področje krepitve duševnega zdravja. Delujejo tudi na področju preprečevanja kemičnih in nekemičnih odvisnosti. V sektorju spodbujajo promocijo zdravja na delovnem mestu ter pripravljajo vsebinske podlage za pripravo predpisov s področja dela.

V sestavi ministrstva so še Urad Republike Slovenije za kemikalije, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

Predstavitev strukture in delovanja Ministrstva za zdravje, 13. 12. 2022

__________________________________________________________________

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za obrambo opravlja upravne in strokovne naloge na področjih obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Organa v sestavi ministrstva sta tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zadolžena sta za varstvo pred požari in za izvajanje Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic  – Izvedba direktive Seveso III.

.

 

__________________________________________________________________

Več o ministrstvih:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MDDSZ – področje varnosti in zdravja pri delu

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za obrambo

Back to Top

Letna poročila Inšpektorata RS za delo

On 26. junija, 2022   /   Inšpekcija dela  

Letna poročila inšpektorata RS za delo

Povezava na seznam letnih poročil IRSD

Pregled poročil

Inšpektorat za delo v skladu s 7. členom Zakona o inšpekciji dela predloži resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Poročilo obravnava Vlada in ga predloži Državnemu zboru, po obravnavi poročilo posreduje tudi generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Vlada poročilo predloži tudi Ekonomsko-socialnemu svetu. Poročilo obravnava tudi Svet inšpekcije dela.
Poročila | Inšpektorat Republike Slovenije za delo
Back to Top

Inšpekcija dela

On 26. junija, 2022   /   Inšpekcija dela  

Inšpekcija dela

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Inšpekcija dela, tematska številka Delavske enotnosti, april 2024

 

Brez inšpekcijskega nadzora so predpisi zgolj črka na papirju. Pogosto je klic na pomoč delovni inšpekciji edino, kar ostane delavcu, ki je zaman svojega delodajalca opozarjal na svojo stisko.

Čeprav se evropske delodajalske organizacije zavzemajo predvsem za svetovalno vlogo inšpekcije, pa evropski sindikati zagovarjajo kaznovalno vlogo inšpekcije, katere namen je odvračanje od kršenja predpisov.

Žal se je po vsej EU zmanjšalo vlaganje države v delovno inšpekcijo. V Sloveniji npr. delovna inšpekcija zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev. Sindikati zato skupaj z ILO vodimo kampanjo “najmanj en inšpektor za delo na 10.000 zaposlenih“.

Glej: 22/2021 e-novica ZSSS: ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

Inšpekcijski nadzor

Nadzor nad izvajanjem ZVZD-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.

Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno: varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk ter nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.

Inšpektorat RS za delo ima med drugim tudi Inšpekcijo nadzora varnosti in zdravja pri delu.

Nadzor na specifičnih področjih izvajajo še rudarska inšpekcija, inšpekcija, pristojna za pomorstvo, organ, pristojen za nadzor letalske varnosti in inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Najpogostejše kršitve na področju varnosti in zdravja pri delu, webinar IRSD, 21. 12. 2022

Naloge inšpekcije dela po ZVZD-1:

  1. odreditev uskladitve programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti,
  2. odreditev preizkusa teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo,
  3. prejema obvestila delodajalca pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni,
  4. prejema obvestila delodajalca o vsaki nezgodi pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodi, nevarnem pojavu in ugotovljeni poklicni bolezni,
  5. vodi evidenco o teh  prijavah,
  6. izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi prijav/zahtev delavcev in njihovih predstavnikov,
  7. prevzame obvezno delodajalčevo dokumentacijo na podlagi ZVZD-1 v primeru prenehanja delodajalca,
  8. izvaja nadzor nad strokovnim delom imetnikov dovoljenj po ZVZD-1 in lahko predlaga odvzem dovoljenja.

Tolmačenje MDDSZ: Kako se izvaja sankcioniranje pravilnikov s področja varnosti in zdravja pri delu, čeprav ne vsebujejo določb o sankcijah, 4. 7. 2016

Pooblastila inšpektorja za delo:

Po ZIN:

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

  1. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov. Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno.
  2. vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,
  3. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
  4. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
  5. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
  6. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
  7. brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
  8. brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
  9. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,
  10. reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
  11. zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
  12. opraviti navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju,
  13. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

POZOR: Glej 1. odstavek 24. člena ZIN (stranke v postopku): Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.

Po ZID-1:

  1. vsa pooblastila po ZIN,
  2. pravica naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga določi sam,
  3. zaseg dokumentacije, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat.
  4. možni ukrepi inšpektorja za delo so:
    1.  odrediti zavezancu z odločbo, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti,
    2. če je potrebno za varovanje pravic, seznanitev delavcev na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) ter sindikat ali svet delavcev oziroma delavskega zaupnika pri delodajalcu
    3. prepovedna odločba zavezancu za opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti,
    4. pečatenje sredstev za delo, delovnih prostorov ter delovišč ali drugih prostorov, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost in prepoved dobave zavezancu, pri katerem je dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju izdal odločbo, pa ta ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti.

Več o inšpekciji dela:

Inšpektorat RS za delo je organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Spletna stran Inšpektorata RS za delo – IRSD

Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu

Seznam in kontakti organizacijskih enot IRSD, območnih enot inšpektorata ter pisarn inšpektorata

Storitve IRSD

Letna poročila o delu in programske usmeritve IRSD

Tveganja za varnost in zdravje pri delu, IRSD

 

Mednarodne povezave – SLIC:

SLIC – Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) se je začel neformalno sestajati leta 1982, da bi pomagal Evropski komisiji pri spremljanju izvrševanja zakonodaje EU na nacionalni ravni. Leta 1995 je Odločba Komisije 95/319/ES , ki je bila leta 2008 spremenjena (2008/823/ES), dala odboru formalni status. SLIC ima mandat za podajanje mnenja o vseh zadevah v zvezi z uveljavljanjem zakonodaje EU o zdravju in varnosti pri delu v državah članicah. To je lahko na zahtevo Evropske komisije ali na lastno pobudo SLIC.

SLIC PRIROČNIKI V SLOVENŠČINI:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Dvigalna oprema za dviganje delavcev – Nacionalne prakse pri uporabi viličarja, 2018

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

E-vodnik o čezmejnem izvrševanju – Slovenija, 2019

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Referenčni priročnik za ocenjevanje, Izvedba ocene odbora SLIC, 2019

Nezavezujoče smernice o bioloških dejavnikih, Priročnik za podporo inšpektorjem za delo pri ocenjevanju strokovnosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem izpostavljenosti SARS-CoV-2, Vloga inšpektorjev za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja, 2022

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

Skupna načela za inšpekcijo dela v zvezi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, 2017

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, 2018

Skupni standardi za programe usposabljanja inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2019

Uporaba prenosnih lestev, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Usposabljanje inšpektorjev o varnostnih pregledih delovne opreme, 2020

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

SLIC PRIROČNIKI V ANGLEŠČINI:

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015

Vpogled inšpektorjev za delo v zaznane visoko tvegane poklice in sektorje v Evropi: raziskava EU-OSHA-SLIC (Labour inspectors’ insights into perceived high-risk occupations and sectors in Europe: an EU-OSHA-SLIC survey), v angleščini, 2023

Mednarodne povezave- IALI:

IALI – je svetovno strokovno združenje za inšpekcijo dela. Združenje ima več kot 100 članov po vsem svetu. Dejavnosti združenja IALI se pogosto osredotočajo na teme o delovnih pogojih ter varnosti in zdravju pri delu ter na druge teme, ki skrbijo inšpektorje za delo, kot sta nezakonito zaposlovanje in delo otrok.

Raziskave o vlogi inšpekcijskega nadzora:

Zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede varnosti na delovnem mestu – evropski sistemi sankcij in standardiziranih ukrepov v okviru inšpekcije dela, EU OSHA, 2023, v angleščini

Iz predstavitve: Inšpekcije dela so ključne za spodbujanje skladnosti s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zaradi korenitih sprememb na delovnih mestih, do katerih je prišlo zaradi novih tehnologij in delovnih ureditev, se je začela razprava o vlogi inšpektoratov za delo v tem spreminjajočem se svetu dela. V tem dokumentu za razpravo je obravnavano področje inšpekcij dela in različnih sistemov sankcij v EU. Inšpektorjem za delo ponuja dobre prakse, na podlagi katerih naj bi podjetja prepričali, da bolje upoštevajo predpise; poleg tega je v njem poudarjeno, da je med inšpekcijskimi obiski koristno uporabiti uravnotežen pristop med prepričevanjem in izvrševanjem. Dokument opozarja tudi na potrebo po standardizirani oceni varnosti na delovnem mestu in predlaga načine za njeno merjenje.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) 

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) 

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) 

Zakon o prekrških (ZP-1) 

E-novice ZSSS o IRSD:

52/2024 e-novica ZSSS (30. 10. 2024): Le 21 % delodajalcev ocenilo tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen

51/2024 e-novica ZSSS (30. 10. 2024): Sektor za prednostno odzivanje IRSD

34/2024 e-novica ZSSS  (27. 6. 2024): Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023

33/2024 e-novica ZSSS (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

20/2024 e-novica ZSSS (29. 3. 2024): Naročite se lahko na tematsko številko DE “Inšpekcija dela”

12/2024 e-novica ZSSS (21. 2. 2024): Marca in aprila 2024 akcija IRSD za preprečevanje nezgod pri delu

50/2023 e-novica ZSSS (8. 12. 2023): Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

26/2023 e-novica ZSSS (29. 6. 2023): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2022

24/2023 e-novica ZSSS (6. 6. 2023): Delovanje Inšpektorata RS za delo v 2022

49/2022 e-novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

35/2022 e-novica ZSSS (8. 7. 2022): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021

31/2022 e-novica ZSSS (20. 6. 2022): Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

39/2021 e-novica ZSSS (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

38/2021 e-novica ZSSS (29. 6. 2021: Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2020

31/2021 e-novica ZSSS (7. 6. 2021): Prepovedne odločbe inšpekcije dela v 2020

22/2021 e-novica ZSSS (4. 5. 2021): ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

12/2021 e- novica ZSSS (19. 2. 2021): Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

43/2020 e-novica ZSSS (2.7.2020): Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

19/2020 e-novica ZSSS (31.3.2020): Opozorila tržnega inšpektorata glede mask za zaščito v času pandemije

Back to Top

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

On 26. junija, 2022   /   Sodelovanje delavcev pri upravljanju  

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

 

Glej tudi 

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Vloga delodajalca

Sindikat

Usposabljanje ZSSS za delavske zaupnike

 

 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZSDU

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine:

  • s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
  • s pravico do obveščenosti,
  • s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
  • z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
  • s pravico soodločanja,
  • s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

V skladu z ZSDU in ZVZD-1 je soupravljanje pravica delavcev, a ne tudi obveznost delavcev. Izvolitev sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika je prostovoljna odločitev delavcev. Toda v skladu z ZVZD-1 pa je soupravljanje v obliki obveznih posvetovanj obveznost delodajalca! Če se z delavci oziroma njihovimi izvoljenimi predstavniki ne posvetuje o vsakem elementu sistema varnosti in zdravja pri delu, mu je zagrožena visoka globa.

Če delavci ne izvolijo svojega delavskega zaupnika, se mora delodajalec o vsakem elementu svojega sistema varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi delavci – na zboru delavcev med rednim delovnim časom. Praviloma so zato delodajalci zainteresirani, da je delavski zaupnik izvoljen. 

Pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko:

  • sveta delavcev ali delavskega zaupnika,
  • zbora delavcev,
  • predstavnikov delavcev v organih gospodarske družbe oziroma sveta zavoda v javnem sektorju.

Sindikat sme dati pobudo za volitve delavskih predstavnikov po postopkih, določenih v ZSDU.

Svet delavcev se mora vzdržati kakršnihkoli oblik sindikalnega boja (stavka in druge oblike pritiska na delodajalca)! Če je ista oseba hkrati član sveta delavcev in sindikalni zaupnik, mora paziti, v kateri vlogi vodi in podpisuje določena dejanja.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZVZD-1

ZVZD-1 določa:

  1. Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.
  2. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
  3. Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
  4. Pravico uresničujejo delavci neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
  5. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (to je ZSDU in ZZ).
  6. Dolžnost posvetovanja:
    1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
    2. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
    3. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način (na primer z objavo na oglasni deski ali na intranetu ipd.).
    4. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev po ZSDU.
  7. Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj zaradi uresničevanja pravic.
  8. Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika:
    1. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
    2. Delavci ali njihovi predstavniki za varnost in zdravje pri delu lahko zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
    3. Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
    4. Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
    5. Delodajalec mora za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Čeprav je za delavca sodelovanje pri upravljanju pravica in ne obveznost, pa ZVZD-1 torej določa v skladu z direktivo 89/391/EGS, da je sodelovanje pri upravljanju obveznost delodajalca in pravica delavca. ZVZD-1 v 76. členu zato določa globo za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

  1. ne omogoči delavcem, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi odstavek 45. člena);
  2. se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganja ter o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela in delavca za prvo pomoč, delavca oziroma pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja (prvi odstavek 46. člena);
  3. ne posreduje predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, na običajen način izjave o varnosti z oceno tveganja in dokumentacije o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi (drugi odstavek 46. člena);
  4. ne objavi listin iz drugega odstavka 46. člena javno, na običajen način, če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov (tretji odstavek 46. člena);
  5. ne omogoči delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu načina dela in pravic, ki veljajo za svet delavcev (prvi odstavek 47. člena);
  6. ne seznani sveta delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikatov pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov (četrti odstavek 48. člena);
  7. ne zagotavlja ustreznih oblik usposabljanja za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (peti odstavek 48. člena).

ZSSS organizira usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Povežite se s Sindikalno akademijo ZSSS na tej povezavi

Publikacije ZSSS o sodelovanju delavcev pri upravljanju

 

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE. SVET DELAVCEV IN SINDIKAT: STROKOVNE IN PRAKTIČNE PODLAGE

VPLIV PREDSTAVNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, EVROPSKI VIDIK

Vodnik za delavske zaupnike – ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

 

 

 

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o zavodih (ZZ)

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

Back to Top

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

On 26. junija, 2022   /   Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu  

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Usposabljanja ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

________________________________________________________________

Kdo je delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (ZSDU). Kjer je izvoljen svet delavcev, ima ta avtomatično poleg pooblastil na podlagi ZSDU tudi pooblastila na podlagi ZVZD-1.

Inšpektorat RS za delo ob 28. aprilu 2022: »V nadzorih ugotavljamo, da se povečuje delovanje delavcev preko delavskih zaupnikov in predstavnikov delavcev, še zlasti tistih, ki so zainteresirani za poglabljanje svojega znanja na področju VZD. To se kaže predvsem v večji prisotnosti predstavnikov delavcev v inšpekcijskih nadzorih in ki v nadzoru tudi podajajo konstruktivne predloge za izboljšanje stanja na področju VZD pri delodajalcu.« Glej na tej povezavi!

Če delavski predstavniki niso izvoljeni, se je delodajalec dolžan o vsakem vprašanju varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi zaposlenimi v okviru rednega delovnega časa.

Potrebno število članov sveta delavcev v gospodarskih družbah določa ZSDU:

  • v družbi z do 50 delavcev – trije člani;
  • v družbi z več kot 50 do 100 delavcev – pet članov;
  • v družbi z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov;
  • v družbi z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov;
  • v družbi z več kot 400 do 600 delavcev – 11 članov;
  • v družbi z več kot 600 do 1.000 delavcev – 13 članov.
  • V družbi z več kot 1.000 delavcev se število članov sveta delavcev poveča za dva člana na vsakih dodatnih 1.000 delavcev.

ZSDU določa, kdaj člani sveta delavcev opravljajo svojo funkcijo poklicno.

Tolmačenje MDDSZ o številu delavskih zaupnikov v javnem sektorju po istem ključu ZSDU za gospodarske družbe, na tej povezavi

Tolmačenja MDDSZ:

Število delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu v javnem sektorju, 3. 1. 2014

Izvolitev delavskega zaupnika v državnem organu, 12.10.2016

________________________________________________________________

Kdo izbere delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

Delavskega zaupnika ne sme imenovati delodajalec, ampak ga morajo izvoliti delavci. Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Člani so lahko ponovno izvoljeni. Beležimo nezakonito prakso pri visokem odstotku slovenskih delodajalcev, kar zahteva obvestilo inšpektoratu za delo.

 

POMNI:

ZSDU določa vlogo sindikata v postopku volitev delavskega zaupnika.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

75/2020 e-novica ZSSS: ESENER 3 o nezakoniti praksi v slovenskih podjetjih

Glej: ESENER 2019, evropska anketa o varnosti in zdravju pri delu

Ali delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu izvolijo zaposleni ali jih izbere delodajalec?

________________________________________________________________

Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika

Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.

Pravice po ZSDU:

  1. pravica do sej v rednem delovnem času,
  2. pravico do 3 plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci (po dogovoru tudi več),
  3. pravica do 40 ur plačanih ur letno za izobraževanje za učinkovito delo sveta delavcev (po dogovoru tudi več),
  4. z dogovorom z delodajalcem se je moč dogovoriti tudi za druge ugodnosti,
  5. pravica do nezmanjšane plače oziroma, če je ugodneje, do plače, ki jo prejemajo zaposleni z enako izobrazbo v družbi,
  6. delodajalec krije nujne stroške za delo sveta (prostori za seje, za sprejem strank, za delo poklicnih članov sveta, materialne stroške, stroške administrativnega osebja,
  7. najmanj 50 % povprečne plače mesečno na zaposlenega v družbi na vsakega člana sveta delavcev za strokovnjake iz in izven družbe, sindikatov, združenj delodajalcev, ki jih svet delavcev povabi na svoje seje (možen dogovor o fiksnem znesku),
  8. svet delavcev ta denar uporablja po lastni presoji,
  9. arbitraža v primeru spora z delodajalcem o kritju stroškov.

Pravice delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu po ZVZD-1:

  1. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.
  2. Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj, ker sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
  3. od delodajalca lahko zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  4. lahko zahteva nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
  5. ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
  6. Delodajalec ga  mora seznaniti z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  7. Delodajalec mu mora za izvajanje njegovih specifičnih nalog zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.
  8. Delodajalec se mora z njim posvetovati o oceni tveganja, o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
  9. Delodajalec mu mora posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

________________________________________________________________

ZSSS organizira usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

POMEMBNO: Delavski zaupnik naj pridobi veščine komuniciranja, posvetovanja s sodelavci, sodelovanja s sindikatom pri delodajalcu, pridobivanja strokovne podpore ZSSS, posvetovanja z delodajalcem in uspešnega komuniciranja z delodajalcem.

Povežite se s Sindikalno akademijo ZSSS na tej povezavi

________________________________________________________________

Publikacije ZSSS o vlogi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

 

VODNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE “ISO 45001 – UPORABA NOVEGA STANDARDA O VARNOSTI IN ZDRAVJU NA DELOVNEM MESTU” in letak “STANDARDI SO POMEMBNI TUDI ZA DELAVCE”

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE. SVET DELAVCEV IN SINDIKAT: STROKOVNE IN PRAKTIČNE PODLAGE

VPLIV PREDSTAVNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, EVROPSKI VIDIK

 

 

 

 

________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Izvajalec medicine dela

On 26. junija, 2022   /   Izvajalec medicine dela  

Izvajalec medicine dela

Test sluha z ADG

Glej tudi

Preventivni zdravstveni pregledi

Promocija zdravja na delovnem mestu

Prva pomoč

Humanizacija dela in ergonomija

______________________________________________________

Kdo je izvajalec medicine dela

Izvajalec medicine dela je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu. Izvajalec medicine dela je lahko le pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izpolnjevati mora kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.

Oprema izvajalca medicine dela mora ustrezati standardom za ambulantno dejavnost in instrumente za presejalno testiranje funkcij vida, sluha, avdiometer, s tiho komoro, EKG in aparat za testiranje dihalnih funkcij. Dogovorjen mora biti z laboratorijem za preiskave krvi in urina in za usposobljenimi laboratoriji za biološki monitoring, obremenitveni EKG, testiranje ravnotežnega aparata, meritve pritiska v arterijah ipd.

Dejavnost medicine dela smejo opravljati le zdravniki z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in opravljenim specialističnim izpitom. Licenca se obnovi vsakih sedem let, če zdravnik v tem času zbere dovolj kreditnih točk na strokovnih usposabljanjih oziroma s komisijskim preizkusom znanja. Specializacija je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja na področju medicine dela. Zdravniška zbornica na podlagi pooblastil ministra za zdravje nadzoruje potek štiriletne specializacije. Obsega praktično usposabljanje in usposabljanje na področju toksikologije, patologije dela, fiziologije dela z ergonomijo, medicine športa, epidemiologije dela in medicine prometa.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati med drugim tudi o izbiri izvajalca medicine dela. Delavski zaupnik torej lahko delodajalca obvesti, če je izbrani izvajalec izgubil zaupanje delavcev zaradi morebitnega nestrokovnega dela. 

Seznam specialistov medicine dela na spletni strani Zdravniške zbornice

________________________________________________________

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval specialista medicine dela

________________________________________________________

Naloge izvajalca medicine dela

Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.

  1. sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
  2. sodelovati mora z delodajalčevim strokovnim delavcem za varnost pri delu;
  3. izvaja zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem mestu in so skladni s predpisano vrsto, načinom ter obsegom in roki opravljanja zdravstvenih pregledov;
  4. seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;
  5. spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;
  6. pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;
  7. sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
  8. sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči;
  9. sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. Po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca lahko pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Osebnemu zdravniku mora na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta.

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

________________________________________________________

Stališča ZSSS do medicine dela:

Medicina dela naj bo javna služba, predsedstvo ZSSS, 2020 na tej povezavi na tej povezavi

Analiza delovanja medicine dela v prvem valu epidemije COVID-19, 2020,  na tej povezavi

Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

________________________________________________________

Več o medicini dela:

Raziskava CRP “OVREDNOTENJE SISTEMA IZVAJANJA DEJAVNOSTI MEDICINE DELA V SLOVENIJI” POROČILO, Andrej Rus, Helena Kovačič, Hajdeja Iglič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Junij 2019

Doktrinarna ustanova – Klinični institut medicine dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Združenje za medicino dela, prometa in športa  (ZMDPŠ-SZD)

________________________________________________________

E-novice ZSSS o medicini dela:

61/2020 e-novica ZSSS (20.10.2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

17/2020 e-novica ZSSS (14.3.2020): Medicina dela – koristne informacije za obvladovanje COVID-19

16/2020 e-novica ZSSS (20.3.2020): Medicina dela predlaga ukrepe za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19

15/2020 e-novica ZSSS (19.3.2020): Poziv k aktivni vlogi medicine dela v času epidemije

 

Back to Top

Vloga delavca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delavca  

Vloga delavca

Glej tudi

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Ranljive skupine delavcev

Pravica do obveščenosti

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

Kdo je delavec v skladu z ZVZD-1

Delavec ali delavka je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Pravice delavca do varnosti in zdravja pri delu

Listina EU o temeljnih pravicah (2016/C 202/02) v 31. členu določa: “Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.”

Evropski steber socialnih pravic: 20 načelv točki 10 določa: ” Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov: Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu. Delavci imajo pravico do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela. Delavci imajo pravico do varstva svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.”

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela določa, da je pravica do zdravega in varnega delovnega okolja temeljna.

 

ZVZD-1 določa pravice delavca:

  • Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.
  • Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
  • Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
  • Delavci  sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. To pravico uresničujejo  neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.
  • Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
  • Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
  • Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu.

ZSDU določa, da ima delavec aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter ima vse individualne in kolektivne pravice do sodelovanja pri upravljanju.

Obveznosti delavca

  • Spoštovati in izvajati mora ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
  • V skladu z navodili delodajalca mora pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami, osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom.
  • Takoj mora obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb.
  • Sodelovati mora z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.
  • Opravljati mora delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
  • Uporabljati mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
  • Odzvati se mora in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.
  • Na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc ter zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti

ZVZD-1 določa, da lahko inšpektor za delo za prekršek izreče delavcu globo od 100 do 1.000 evrov.

ZDR-1 določa, da delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Če je dokazana resna kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je po predpisanem postopku možna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

KZ-1 določa zaporne kazni za tistega, ki na delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Vloga delodajalca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delodajalca  

Vloga delodajalca

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Drža, ki baje izraža občutek premoči

Glej tudi:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ocena tveganja

Socialni dialog

Sindikat

 

Kdo se šteje za delodajalca po ZVZD-1

Delodajalec je vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register.

Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi     pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v   gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu.

Kot delodajalec se šteje tudi fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost.

Kot delodajalec se šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost   zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Delodajalčeva odgovornost za varnost in zdravje pri delu zaposlenih

Delodajalec mora po ZVZD-1 zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1 ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.

Dolžnosti delodajalca

Vse dolžnosti delodajalca po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. Delavec pa ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Delodajalec se mora z delavci oziroma njihovimi predstavniki medsebojno obveščati in posvetovati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Globe za prekrške

Za kršitve določil ZVZD-1 so določene globe za prekrške delodajalca od 2.000 do 40.000 evrov in globe od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

Zaporne kazni

Po KZ-1 je osebi, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu, zagrožena zaporna kazen za povzročanje nevarnosti za ljudi, če ne skrbi za brezhibnost naprav in s tem povzroči nevarnost za ljudi ter za povzročitev hude telesne poškodbe ali smrti ljudi.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) 

Kazenski zakonik (KZ-1)

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top