Predhodno varstvo

On 1. julija, 2022   /   Predhodno varstvo  

Predhodno varstvo

25. člen ZVZD-1 o predhodnem varstvu

Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga  sredstva za delo delavcem le, če je pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo in potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Določena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

  1. da v uporabo objekt, ne da bi pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter ne da bi pisno ocenil tveganje, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni;
  2. da v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo, ne da bi pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami oziroma potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.

KOMENTAR: Ker ZVZD-1 ne določa, da je Elaborat o varnosti in zdravju pri delu del obvezne gradbene dokumentacije, se v praksi predhodno varstvo pri gradnji objektov ne izvaja. Potrebna je dopolnitev ZVZD-1.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

_____________________________________________________________

Smernica Inženirske zbornice Slovenije za predhodno varstvo pri graditvi objektov:

Inženirska zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija, ki združuje cca 5000 pooblaščenih inženirjev in inženirk različnih strok, ki so povezani z graditvijo objektov in urejanjem prostora. Osnovno poslanstvo zbornice je dvigovanje gradbene kulture; v času, ki ga zaznamujejo vse nižje cene, tuji izvajalci, korupcija in podobno, zbornica skrbi za to, da je vse zgrajeno v skladu z bistvenimi zahtevami in standardi – po eni strani izobražujejo in informirajo tiste, ki to delajo, po drugi strani jih nadzirajo. V Matični sekciji IZS inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev (MST) so strokovnjaki različnih strok, katerih poslanstvo je grajenim objektom dodati uporabno vrednost. V tej sekciji so tudi strokovni delavci za varnost pri delu.

Spletna stran IZS na tej povezavi

Primož Gspan: Splošna smernica za pripravo projektne dokumentacije varnost in zdravje pri delu: 1. del: Splošno in 2. del: Posebni del, arhiv IZS, IZS MST 06/2012, 26 strani

Preberi še:

»Dokumentacija« in 25. člen ZVZD-1, Primož Gspan, Delo in varnost, št. 5, 2011

Vloga koordinatorja v fazi priprave projekta in predhodno varstvo – dobra in slaba praksa, Janez Fabijan, Zbornica VZD, maj 2017

_____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Back to Top

Požarna varnost

On 1. julija, 2022   /   Požarna varnost  

Požarna varnost

Varnostni znaki za požarno varnost

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Varnostni znaki

_______________________________________________________________

ZVZD-1 o požarni  varnosti:

Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. Ukrepi ter število delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih, ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Kadar delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu zunanjim strokovnim službam, morajo te službe imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Delodajalec mora delavce seznaniti o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa tudi, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.  Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci imajo pripombe na njihovo delo.

Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti, da ti prejmejo tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o izbiri delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

Nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom, reševanja in evakuacije opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zagrožene so globe za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne obvešča delavcev o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije, ki ne poskrbi, da delavci drugega delodajalca prejmejo informacije o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije delavcev ter ki se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje izbiri delavca oziroma pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

_______________________________________________________________

Zakon o varstvu pred požarom:

(Foto: Mojca Matoz; Požar v hotelu Union Ljubljana, 3. julij 2018)

Sistem varstva pred požarom obsega organiziranje načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Dejavnosti varstva pred požarom lahko opravljajo fizične in pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Dejavnosti varstva pred požarom so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih sistemov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in druge. Zakon določa dejavnost, ki jo opravljajo gasilske enote, kot obvezno javno službo.

Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru. Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo. Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Požarna nevarnost je stanje, ki ga opredeljuje požarna ogroženost in požarno tveganje.

Vsaka fizična in pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovoren za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.

Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.

Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, začetku opravljanja drugega dela, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, in spremembi in uvajanju nove tehnologije. Znanje je treba občasno obnavljati. Usposabljanje za varstvo pred požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja. Če ni lastnik objektov ali prostorov, ki jih uporablja, je  delodajalec odgovoren za izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom, določenih za poslovne, industrijske in druge delovne prostore.

Minister, pristojen za varstvo pred požarom, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki usposabljajo zaposlene za varstvo pred požarom, ter vrste, način in periodičnost usposabljanja. Ministrstvo vodi evidenco o strokovnih izpitih iz varstva pred požari.

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red.

Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom. Lahko pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki mu je odgovoren za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. 

Požarno stražo mora organizirati, kdor pretaka količine nad 10 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov, kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila… Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost.

Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom se lahko uporabljajo samo, če so izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Ročne in prevozne gasilne aparate vzdržujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opravlja splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom.

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami nadzira izvajanjem predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom. Inšpektor lahko z odločbo začasno omeji ali prepove obratovanje objekta ali naprave, uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka ali opravljanje posamezne dejavnosti in opravil. Inšpektor nadzoruje tudi izpolnjevanje zahtev za varnost pred požarom med gradnjo objekta in lahko gradnjo začasno ustavi, dokler investitor ne zagotovi izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom in odpravi ugotovljene nepravilnosti.

_______________________________________________________________

Primer načrta evakuacije:

Pravilnik o požarnem redu

Določa objekte, za katere je treba izdelati požarni red, požarni načrt in načrt evakuacije ter vsebino in pogoje za izdelavo požarnega reda, požarnega načrta ter načrta evakuacije.

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti morajo izdelati požarni red za objekte. Načrt evakuacije, podpisan s strani lastnika ali uporabnika objekta oziroma od njih pooblaščene osebe, mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zadržujejo ljudje.

Delodajalec, pri katerem v izmeni opravlja delo do 300 delavcev, mora poleg obveznosti iz prejšnjega člena v požarnem redu za vsako izmeno in za vsako lokacijo, kjer opravlja dejavnost, izmed zaposlenih določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Na vsakih dodatnih 300 delavcev v izmeni mora določiti še po eno odgovorno osebo. Izdelati mora tudi načrt evakuacije in požarni načrt, v vsaki izmeni določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. Delodajalec mora na vsakih 200 ljudi v objektu določiti izmed zaposlenih v vsaki izmeni še po eno osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. Določiti mora vrste in načine usposabljanja odgovornih oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije ter način obveščanja o požarih skladno s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Poskrbeti mora,  da je s požarnim redom seznanjen vsak zaposleni. Uporabljati je treba sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so določena s predpisi o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito ter predpisi o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov.

Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Požarni načrt mora vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarne varnosti objekta.

Intervencijska pot mora biti označena s prometnim znakom ali označbami na vozišču »Intervencijska pot« v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil. Dostopne poti za gasilce in gasilska vozila, postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, morajo biti vedno proste in prehodne in označene z opozorilnimi tablami z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«.

Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Evakuacijske poti in zasilni izhodi morajo biti vedno prosti in prehodni. Ob nevarnosti mora biti uporabnikom objektov omogočena hitra in varna evakuacija.  Evakuacijske poti in zasilni izhodi morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki določajo varnostne znake.

_______________________________________________________________

   Zgodovinski plakat “Preprečujmo požare”, arhiv NUK, po 1945

_______________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o varstvu pred požarom

Pravilnik o požarnem redu

Priloga 1: Evidenčni list o požarih in eksplozijah

Priloga 2: Kontrolni list (Vzorec)

Priloga 3: Znak za zbirno mesto ob evakuaciji

_______________________________________________________________

Glej publikacijo ZSSS GASILCI: V ŽARU OGNJA

Glej Priročnik o načrtovanju požarne varnosti, Inženirska zbornica Slovenije

Back to Top

Preventivni zdravstveni pregledi

On 30. junija, 2022   /   Preventivni zdravstveni pregledi  

Preventivni zdravstveni pregledi

 

 

 

 

 

Udarec kladivca nad potekom živca  je metoda med zdravniškim pregledom. Če je živec utesnjen, preiskovanec navaja občutek mravljinčenja (t. i. Tinelov znak).

 

Glej tudi

Izvajalec medicine dela

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

_________________________________________________________

ZVZD-1 o preventivnih zdravstvenih pregledih:

Preventivni ukrep je vsak ukrep delodajalca ali delavca, ki je namenjen zmanjševanju ali obvladovanju tveganj za varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora poveriti izvajanje zdravstvenih ukrepov izvajalcu medicine dela. Izvajalec medicine dela izvaja zdravstvene preglede delavcev in pripravlja poročila za delodajalca glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih.

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Delodajalcu in njegovi odgovorni osebi je zagrožena globa, če ne zagotovita zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora hraniti dokumentacijo o zdravstvenih pregledih delavcev.

Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu. Delavec se mora odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Delavcu je zagrožena globa, če se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Delavec ima pravico odkloniti delo, če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

Tolmačenja MDDSZ:

Preventivni zdravstveni pregledi delavcev, 9.6.2017

Ali mora delodajalec upokojencem, ki zanj delajo občasno in začasno, zagotoviti preventivne zdravstvene preglede? Pojasnilo in dodatno pojasnilo MDDSZ, marec 2020

__________________________________________________

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

OPOMBA: Pravilnik terminološko ni usklajen z ZVZD-1. ZSSS je dala pobudo za njegovo posodobitev. Glej Arhiv stališč ZSSS !

S tem pravilnikom se natančneje določajo vrste, obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roki za opravljanje teh pregledov. Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Delodajalec na predlog pooblaščenega zdravnika določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov. Izvajalec medicine dela lahko izjemoma določi krajši rok za naslednji usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu.

Preventivni zdravstveni pregledi po tem pravilniku so:

  1. predhodni preventivni zdravstveni pregledi (pred prvo zaposlitvijo ter po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev),
  2. usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi (ocenjuje se zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju v oceni tveganja delodajalca),
  3. drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi (dopolnitev anamneze in klinične slike, usmerjeni klinični pregled, usmerjeni pregledi in preiskave glede na napotitveni razlog).

Delodajalec najmanj 30 dni pred iztekom roka napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled z napotnico.

Izvajalec medicine dela mora v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. O rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost.

V 30 dneh po opravljenih usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin delavcev izvajalec medicine dela posreduje delodajalcu tudi poimenski seznam pregledanih delavcev z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oceno zdravstvenega stanja skupine pregledanih delavcev, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni povezane z delom ali sume na poklicno bolezen.

Pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev.

 

 

 

 

 

 

Preiskava ravnotežja (vestibulografija – VTG)

Preiskovalka v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel.

 

 

__________________________________________________

Zdravniško spričevalo:

Po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu.

O ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda mora pooblaščeni zdravnik obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.

__________________________________________________

Presoja ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev

Delavec in delodajalec imata pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pri posebni zdravniški komisiji. Zahtevo lahko vložita v 15 dneh po prejemu ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Komisijo imenuje minister, pristojen za zdravje, izmed strokovnjakov s področja medicine dela. Kot svetovalci se po potrebi na zahtevo komisije vključujejo v presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po tem pravilniku zdravniki specialisti različnih specialnosti, psihologi s strokovnim izpitom za delo v zdravstvu in drugi strokovnjaki. Komisija je imenovana za štiri leta in ima predsednika. Sedež komisije je pri Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa KC Ljubljana.

Posebna zdravniška komisija KIMPDŠ za delo: Komisija je pritožbeni organ za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Tel.: +386 1 522 43 34, E-pošta: kimdps@kclj.si

Ali je lahko spričevalo izvajalca medicine dela razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi? Ne. Spričevalo spričevalo izvajalca medicine dela ni določeno pa tudi ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Gre za nedopusten odpovedni razlog iz 4. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki je v zvezi z 6. členom tega zakona in prepoveduje diskriminacijo, med drugim tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Ali je zdravniško spričevalo preventivnega zdravstvenega pregleda za delodajalca zavezujoče? Zdravniško spričevalo ne predstavlja upravnega akta, temveč akt strokovno-tehnične narave, ki za delodajalca ni zavezujoč. Verjetnost, da bo delodajalec upošteval mnenje izvajalca medicine dela, pa je večja, če so razlogi za tako mnenje podrobno navedeni. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev trajno, pa se ugotavlja invalidnost (vir: sodba VDSS Pdp 115/2012 z dne 28. 2. 2013).

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I.: Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

Priloga 1: Napotnica za predhodni preventivni zdravstveni pregled

Priloga 2: Zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu

Priloga 3: Napotnica za usmerjeni obdobni in drugi usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled

Priloga 4: Zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem usmerjenem obdobnem ali drugem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu

 

 

Back to Top

Prva pomoč

On 30. junija, 2022   /   Prva pomoč  

Prva pomoč

Varnostni znaki, ki v delovnem okolju  opozarjajo na prvo pomoč

 

Glej tudi 

Varnostni znaki

Izvajalec medicine dela

Center za zastrupitve v Sloveniji

__________________________________________________

Cilji prve pomoči so ohraniti življenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoč. Prva pomoč traja toliko časa, da se poškodovani, nenadno oboleli osebi ali akutno zastrupljeni osebi zagotovi strokovna medicinska prva pomoč.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa tudi, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o izbiri delavcev za prvo pomoč. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci niso zadovoljni z organizacijo prve pomoči.

__________________________________________________

ZVZD-1 o prvi pomoči

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Glej Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu!

Ukrepi ter število delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih, ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Zunanje strokovne službe morajo imeti dostop do podatkov o delavcih zadolženih za izvajanje prve pomoči, varstva pred požarom in evakuacije.

Izvajalec medicine dela sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Delodajalec mora delavce seznaniti o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči.

Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti, da ti prejmejo tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

ZVZD-1 določa globe za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejmeta ukrepov za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepov za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.

__________________________________________________

Omarica za prvo pomoč:

 

Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pravilnik določa, kateri sanitetni material mora biti v omarici za prvo pomoč.

 

__________________________________________________

Delavci, zadolženi za izvajanje ukrepov prve pomoči

Delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnem procesu vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Delodajalec mora pri izvajanju del, pri katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči.

Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč, v skladu z veljavnimi predpisi.  S sedanjo pravno ureditvijo je pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč podeljeno z Zakonom o Rdečem križu Republike Slovenije. Prvo pomoč pri Rdečem križu Republike Slovenije poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ.

Program usposabljanja delavcev za prvo pomoč vsebuje teoretični in praktični del in mora biti prilagojen nevarnostim na delovnem mestu in usklajen s pooblaščenim zdravnikom. Kadar je zaradi posebnih nevarnosti na delovnem mestu potrebno, da so delavci, z dodatnim ali posebnim znanjem usposobljeni za izvajanje prve pomoči, se na predlog pooblaščenega zdravnika za delavce izvede dodatno usposabljanje.

Delavci, določeni za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu, morajo izpit iz prve pomoči opraviti vsakih pet let.

__________________________________________________

Služba nujne medicinske pomoči:

Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze pacientov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, in bolnišnične službe NMP, urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem.

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili (reanimobil ali nujno reševalno vozilo) na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila). Ekipe mobilnih enot so dodatno usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči.

 

Klic v sili: telefonska številka 112: 

Ko kličete na številko 112, povejte: KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE, kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave… ), kakšno POMOČ potrebujete.

Vladna stran Klici v sili

Zgibanka Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 675 KB)

Plakat Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 1,4 MB)

 

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu

 

Back to Top

Varnostni znaki

On 30. junija, 2022   /   varnostni znaki  

Varnostni znaki

 

   

Primeri oblik in vsebin varnostnih znakov: okrogla pomeni prepoved ali obveznost (v modri barvi), trikotnik je opozorilo in štirikotnik obvestilo.

__________________________________________________

Glej tudi

Ocena tveganja

Osebna varovalna oprema

Oznaka CE

Biološke obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Fizikalne obremenitve pri delu

Piktogrami za nevarnost

_____________________________________________________

37. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

Pravilnik o varnostnih znakih določa obliko, barvo in velikost varnostnih znakov ter obveznosti delodajalcev v zvezi z uporabo varnostnih znakov.

_____________________________________________________

Definicije:

Varnostni znak je znak, ki se nanaša na določen objekt, dejavnost ali stanje, in daje informacijo ali navodilo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Znak je lahko napis, barva, svetlobni znak, zvočni signal, govorna ali ročna komunikacija;

Znak za prepoved je znak, ki prepoveduje določeno dejanje, ki lahko povzroči tveganje za varnost in zdravje;

Opozorilni znak je znak, ki opozarja na tveganje ali nevarnost;

Znak za obvezno ravnanje je znak, ki predpisuje obvezno ravnanje v določenem primeru;

Znak za izhod v sili ali prvo pomoč je znak, ki daje informacije o zasilnih izhodih, pripomočkih za prvo pomoč in reševanje;

Informacijski znak je znak, ki daje določene informacije, ki so drugačne kot v točkah od (b) do (e) tega člena;

Napis je znak, ki daje specifične informacije v obliki geometrijskih likov, barv, simbolov ali piktogramov, in je viden le, če se ga osveti s svetlobo primerne jakosti;

Dopolnilni napis je napis, ki se uporablja skupaj z enim od znakov, opisanih pod (g), in daje dopolnilne informacije;

Varnostna barva je barva, ki ima točno določen pomen;

Simbol ali piktogram je lik, ki opisuje stanje ali predpisuje specifično ravnanje, uporablja pa se na napisu ali osvetljeni površini;

Svetlobni znak je znak, ki ga daje naprava, narejena iz delno ali popolnoma prosojnega materiala, ki se osvetli z notranje strani ali od zadaj, tako da daje videz osvetljene površine;

Zvočni signal je kodiran signal, ki ga oddaja naprava, ki je izdelana za ta namen, brez uporabe človeškega ali umetnega glasu;

Govorna komunikacija je vnaprej dogovorjeno ustno sporočilo s človeškim ali umetnim glasom;

Ročni signal je premikanje in položaj rok v kodirani obliki za vodenje oseb, ki izvajajo manevre, ki pomenijo tveganje za delavce.

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varnostnih znakih

Priloga I: Splošne zahteve za varnostne znake

Priloga II: Splošne zahteve za znake na tablah

Priloga III: Zahteve za označevanje posod in cevi

Priloga IV: Zahteve za označevanje požarne opreme in njene namestitve

Priloga V: Zahteve za znake za označevanje ovir, nevarnih področij in prometnih poti

Priloga VI: Zahteve za svetlobne znake

Priloga VII: Zahteve za zvočne znake

Priloga VIII: Zahteve za govorno komuniciranje

Priloga IX: Zahteve za ročne signale

Back to Top

ILO /MOD – Mednarodna organizacija dela

On 30. junija, 2022   /   ILO / MOD Mednarodna organizacija dela  

ILO / MOD – Mednarodna organizacija dela

 

Mednarodna organizacija dela (ILO) je edina tristranska agencija Združenih narodov, ki že od leta 1919 združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic, da bi določila delovne standarde, oblikovala politike in programe za spodbujanje dostojnega dela za vse ženske in moške.

Ključni dokumenti ILO na tej povezavi

Seznam temeljnih konvencij ILO na tej povezavi

Deklaracija za prihodnost dela ob stoletnici ILO, 2019 (slovenska verzija)

 

 

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 določa (izbor):

MEDNARODNA KONFERENCA DELA 1998

      1. opozarja,
        (a) da so vse države članice s prostovoljno včlanitvijo v Mednarodno organizacijo dela (ILO) potrdile načela in pravice, določene v ustavi ILO in Filadelfijski deklaraciji, ter se zavezale, da si bodo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojimi posebnimi okoliščinami prizadevale za doseganje splošnih ciljev ILO;
        (b) da so bila ta načela in pravice izražene in razvite v obliki posebnih pravic in obveznosti v konvencijah, ki so priznane kot temeljne v ILO in zunaj nje.
      2. izjavlja, da imajo vse članice, tudi če niso ratificirale temeljnih konvencij, obveznost, ki izhaja iz samega članstva v ILO, da v dobri veri in v skladu z Ustavo ILO spoštujejo, spodbujajo in uresničujejo načela, ki se tičejo temeljnih pravic, ki so  predmet teh konvencij, in sicer
        • svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
        • odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
        • učinkovito odpravo dela otrok; odpravo diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica in
        • pravico do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

 

Konvencija št. 191 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki jo je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Priporočilo št. 207 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki ga je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Poročilo o sprejetih instrumentih ter resolucijah Mednarodne organizacije dela ILO tekom 111. zasedanja Mednarodne konference dela, junij 2023

Konferenca ILO zaseda, 2023

OPOMBA: Leta 2022 je 110. konferenca ILO na spisek temeljnih konvencij uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Vloga socialnih partnerjev v ILO

Edinstvena tristranska struktura ILO daje enakopraven glas delavcem, delodajalcem in vladam, kar zagotavlja, da se stališča socialnih partnerjev natančno odražajo v delovnih standardih ter pri oblikovanju politik in programov. Glavni cilji ILO so spodbujanje pravic pri delu, spodbujanje dostojnih zaposlitvenih možnosti, izboljšanje socialne zaščite in krepitev dialoga o vprašanjih, povezanih z delom.

Slovenija v ILO

Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta ILO. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za delegatsko članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. Vsak junij pa zaseda Mednarodna konferenca dela kot najvišji organ ILO, ki se je udeležijo poleg delegata slovenske vlade tudi delegata slovenskih sindikatov in delodajalskih organizacij. Vlada določi delegata slovenskih socialnih partnerjev na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Delegata socialnih partnerjev sta pri svojem glasovanju na konferenci ILO avtonomna oziroma neodvisna od stališč vladnih delegatov svoje države.

ILO o varnosti in zdravju pri delu

ILO je sprejela več kot 40 standardov, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ter več kot 40 kodeksov ravnanja. Skoraj polovica instrumentov MOD neposredno ali posredno obravnava vprašanja varnosti in zdravja pri delu.

Mednarodni ILO standardi na področju varnosti in zdravja pri delu na tej povezavi

Podatkovna baza ILO o varnosti in zdravju pri delu na tej povezavi

Varno in zdravo delovno okolje je temeljno načelo in pravica pri delu, publikacija ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija

 

 

 

 

 

 

Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

Konvencije ILO, ki jih je Slovenija ratificirala, so del slovenskega pravnega sistema.

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija na tej povezavi

Seznam predpisov, s katerimi je Slovenija v svojo zakonodajo prenesla ratificirane konvencije ILO na tej povezavi

  1. Konvencija št. 13 o uporabi svinčenega belila pri barvanju, 1921 (angleška vrzija), (slovenska verzija)
  2. Konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, 1947 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  3. Konvencija št. 119 o zavarovanju strojev, 1963 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  4. Konvencija št. 129 o inšpekciji dela v kmetijstvu, 1969 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  5. Konvencija št. 136 o varstvu pred nevarnostjo zastrupitve z benzolom, 1971 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  6. Konvencija št. 139 o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti, ki jih povzročajo kancerogene substance in agensi, 1974 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  7. Konvencija št. 148 o varstvu delavcev pred profesionalnimi riziki zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in vibracij v delovnem okolju, 1977 (slovenska verzija)
  8. Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (angleška verzija), (slovenska verzija) – temeljna konvencija
  9. Konvencija št. 161 o službah medicine dela, 1985 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  10. Konvencija št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  11. Konvencija št. 174 o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, 1993 (slovenska verzija)
  12. Konvencija št. 171 o nočnem delu (slovenska in angleška verzija)
  13. Konvencija št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu (slovenska verzija)  – temeljna konvencija 
  14. Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)
    1. Priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija

28. april, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

ILO od leta 2003 dalje obeležuje 28. april, Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu (World Day for Safety and Health at Work) z namenom, da bi po vsem svetu spodbudila preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Gre za kampanjo ozaveščanja, katere namen je usmeriti mednarodno pozornost na nove trende na področju varnosti in zdravja pri delu ter na obseg poškodb pri delu, bolezni in smrtnih žrtev po vsem svetu. ZSSS se je kampanji pridružila leta 2006.

Glej več o vsakoletnih sporočilih ZSSS, ETUC in ILO na tej povezavi!

 

 

Pritožba ZSSS na ILO zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

ZSSS je 17. 11. 2021 kot interesno združenje delavcev v skladu s 24. členom Ustave Mednarodne organizacije dela – ILO na ILO naslovila pritožbo proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve 11. člena Konvencije  št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981.  Kršenje ratificirane konvencije ILO škoduje ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti.

Gre za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je njihovo preprečevanje neučinkovito in nesistematično.

ZSSS je v pritožbi pozvalo, naj Administrativni svet ILO  v skladu z Ustavo ILO imenuje Preiskovalno komisijo, ki bo preučila pritožbo in v nadaljevanju poročala. Ta Preiskovalna komisija naj  priporoči korake, potrebne v zvezi s pritožbo ter zanje določi časovni okvir. Generalni direktor MOD/ILO naj objavi in posreduje poročilo Preiskovalne komisije Administrativnemu svetu MOD/ILO in Vladi Republike Slovenije. Generalni direktor MOD/ILO naj pritožbo posreduje na Meddržavno sodišče v Haagu (International court of justice – ICJ) v primeru, da Vlada Republike Slovenije ne bo najkasneje v treh mesecih sprejela priporočil iz poročila Raziskovalne komisije.

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

Glej e-novice ZSSS z vsemi dokumenti:

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Kodeks ravnanja Mednarodne organizacije dela: varnost in zdravje pri tekstilu, oblačilih, usnju in obutvi:

Kodeks je marca 2022 potrdil upravni organ Mednarodne organizacije dela. Kodeks je preveden v 14 jezikov in je zdaj na voljo na spletni strani MOD o tekstilu: Kodeks ravnanja Mednarodne organizacije dela: varnost in zdravje pri tekstilu, oblačilih, usnju in obutvi.

E-novice ZSSS v zvezi z ILO:

37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

28/2024 e-novica ZSSS (30. 4. 2024): Živel praznik dela!

24/2024 e-novica ZSSS (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 19

47/2023 e-novica ZSSS (8. 11. 2023): Pobuda ZSSS za ratifikacijo konvencije MOD št. 191 o varnem in zdravem delovnem okolju, 2023

15/2023 e-novica ZSSS (19. 4. 2023): ILO ob 28. aprilu 2023 sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

2/2023 e-novica ZSSS (18. 1. 2023): Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

63/2022 e-novica ZSSS (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

54/2022 e-novica ZSSS (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

28/2022 e-novica ZSSS (15. 6. 2022): Vloga Slovenije pri določitvi pravice do zdravega in varnega delovnega okolja za temeljno načelo v ILO

27/2022 e-novica ZSSS (12. 6. 2022): ILO konvencija 2022: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna

16/2022 e-novica ZSSS (21. 4. 2022): ILO ob 28. aprilu 2022: Medsebojno zaupanje in socialni dialog za kulturo varnosti in zdravja pri delu

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

3/2020 e-novica ZSSS (23.1.2020): Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

18/2019 e-novica ZSSS (18.4.2019): Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Evropska unija

On 27. junija, 2022   /   Evropska Unija  

Evropska unija

Slovenija je morala v postopku včlanitve v Evropsko unijo uskladiti svojo zakonodajo z evropsko. Prav na področju varnosti in zdravja pri delu pa ima EU številne direktive, s katerimi so sedaj usklajeni slovenski predpisi (zakon in pravilniki ter uredbe). Slovenija je dolžna sproti vnašati v svoje predpise vse posodobitve evropskih direktiv. Zato je pomembno, da smo slovenski socialni partnerji preko evropskih socialnih partnerjev vključeni v postopke snovanja in sprejemanja direktiv EU.

EU pa ima na področju varnosti in zdravja pri delu posvetovalne organe in agencije z organi upravljanja, v katere so vključeni predstavniki nacionalnih vlad in socialnih partnerjev. Slovenska vlada v te organe imenuje vladne predstavnike in na podlagi predlogov Ekonomsko- socialnega sveta tudi predstavnike slovenskih delodajalskih združenj in sindikalnih central.

Glej: Portal do Evropske unije na tej povezavi

Glej tudi Oznaka CE

Temeljni dokumenti EU:

Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 2016/C 202/01

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), Bilbao:

 

 

 

 

 

Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu.

Glej: Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji

Glej:

Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH), Luksemburg:

Odbor ima nalogo pomagati Evropski komisiji pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju dejavnosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Odbor ima tri polnopravne člane za vsako državo članico, od katerih je en predstavnik vlade, en predstavnik sindikatov in en predstavnik organizacij delodajalcev.

Glej:

Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), Dublin:

Cilj Eurofound je zagotavljati podporo Evropski komisiji, drugim institucijam, organom in agencijam Unije, državam
članicam ter socialnim partnerjem za namen oblikovanja in izvajanja politik v zvezi z izboljšanjem življenjskih in
delovnih razmer, oblikovanja politik zaposlovanja in spodbujanja socialnega dialoga. V ta namen Eurofound pridobiva in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za namen oblikovanja politik, vključno z ugotovitvami na podlagi raziskav, in omogoča lažjo izmenjavo znanja med Unijo in nacionalnimi akterji.

Glej:

Seznam EU direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu in njihov prenos v slovenske predpise

 

Št. TIP DIREKTIVE SLOVENSKA VERZIJA DIREKTIVA PRENEŠENA V SLOVENSKI PREDPIS
1 splošna Direktiva Sveta  (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

 
2 splošna Direktiva Sveta (89/654/EGS) z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

 
3 splošna DIREKTIVA 2009/104/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme 

 
4 splošna Direktiva Sveta (89/656/EGS) z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o osebni varovalni opremi
5 splošna Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnostnih znakih

 
6 po tipu delavca Direktiva Sveta (91/383/EGS) z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem

 

 Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

 
7 po tipu delavca Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

 
8 po tipu delavca Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 
9 po sektorju Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 
10 po sektorju Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo

 
11 po sektorju Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem

 
12 po sektorju Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

 

 Pravilnik o minimalnih zahtevah pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe posadke na ladjah

 
13 po sektorju Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu na ribiških ladjah

 
14 po nevarnosti Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

 
15 po nevarnosti Direktiva 2003/10/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
16 po nevarnosti Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem
17 po nevarnosti DIREKTIVA 2006/25/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

 
18 po nevarnosti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/92/ES z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o protieksplozijski zaščiti
19 po nevarnosti DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica) Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu
20 po nevarnosti Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
21 po nevarnosti DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

 
22 po nevarnosti Direktiva Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

 
23 po nevarnosti Direktiva Sveta (90/269/EGS) z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, se uporablja do 1. 8. 2024

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, se uporablja po 1. 8. 2024

 
24 po nevarnosti Direktiva Sveta (90/270/EGS) z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

 

Temeljni dokumenti EU:

Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije

E-novice ZSSS:

25/2024 e-novica ZSSS (24. 4. 2024): Slovenija 20 let v Evropski uniji

Back to Top

Ocena tveganja

On 26. junija, 2022   /   Ocena tveganja  

Ocena tveganja

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Bistveni element sistema za preprečevanje

Ocena tveganja je bistveni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Velja namreč načelo, da je vsako nevarnost in tveganje pri delu mogoče predvideti in zato tudi preprečiti. Ocenjevanje tveganja naj bi bilo pisno in s tem pregledno.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci sodijo, da bi bilo potrebno oceno tveganja revidirati ali dopolniti.

OPOZORILO: 17. člen ZVZD-1 določa, da  mora delodajalec v izjavi o varnosti k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Posvetovanje je priložnost, ko lahko delavski zaupnik po morebitnem posvetovanju tudi z zunanjimi svetovalci (npr. s strokovno službo ZSSS) delodajalcu posreduje predloge za izboljšavo ocene tveganja. A delavski zaupnik sme delodajalcu kadarkoli posredovati predlog za dopolnitev ocene tveganje, kadar delavci ocenjujejo, da je to potrebno.

Temeljna načela:

Temeljna načela, po katerih mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu, so:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Delodajalčeva listina “Izjava o varnosti z oceno tveganja”

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat (revizija):

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Tolmačenje MDDSZ, kaj je običajen način na tej povezavi

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Tolmačenje MDDSZ: 18. člen ZVZD-1: posredovanje ocene tveganja delavcem, 8. 10. 2014

Tolmačenje IRSD: V oceni tveganja mora biti določeno, kdaj se mora izdati nova osebna varovalna oprema, 24. 7. 2023

Podatki iz ankete ESENER 2019:

Ali se v vaši poslovni enoti redno izvajajo ocene tveganja na delovnem mestu?

Vloga strokovnih služb:

  1. Strokovni delavec za varnost pri delu (notranja ali zunanja služba) izdela strokovne podlage za izjavo o varnosti; (DOBRA PRAKSA: ocena tveganja vključuje posvet z delavci, ki delajo na ocenjevanih delovnih mestih.)
  2. Izvajalec medicine dela sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti (zlasti določi posebne zdravstvene zahteve za posamična delovna mesta v razvidu;
  3. Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.
  4. Delodajalec pa je tisti, ki predlog ocene tveganja dokončno sprejme in pri tem ni dolžan slediti vsakemu predlogu strokovnih služb, vendar pa s tem prevzema odgovornost za posledice.

 

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala dopolnitev ZVZD-1, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za strokovno nalogo priprava strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

  1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
    1. Dobra praksa: delavski zaupnik se posvetuje s sodelavci in pridobi strokovno pomoč sindikata.
  2. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  3. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
  4. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

ZSDU: 

  1. Delodajalec mora pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu. Potrebne informacije mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitev.

  2. Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč.

Naroči publikacije ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Publikacije MDDSZ:

Upoštevanje raznolikosti in diskriminacije pri ocenjevanju tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

Usposabljanja za vlogo delavskega zaupnika pri ocenjevanju tveganja

Glej Sindikalna akademija ZSSS

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Referenčni priročnik za ocenjevanje, Izvedba ocene odbora SLIC, 2019

Orodja ocenjevanja tveganja:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

Spletna aplikacija je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v 21 gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem. Glej na tej povezavi

 

 

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

Varnost pri vzdrževalnih delih, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji pri vzdrževalnih delih. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje pri vzdrževalnih delih.

Smernice za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete, vsebujejo osnovne napotke za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja, v kateri je potrebno opredeliti nevarnosti in oceniti tveganja na kmetijah ter opredeliti ukrepe in vire za zagotavljanje varnosti in zdravja oseb na kmetijah.

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

E-novice ZSSS:

27/2024 e-novica ZSSS (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

44/2023 e-novica ZSSS (26. 10. 2023): Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

 

Back to Top

Promocija zdravja na delovnem mestu

On 26. junija, 2022   /   Promocija zdravja na delovnem mestu  

Promocija zdravja na delovnem mestu

Definicija:

ZVZD-1: Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalcu in odgovorni osebi je zagrožena globa, če v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev, pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja

Ministrstvo za zdravje: Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu.

Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec na osnovi zakona izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. To dosežemo s sinergijo:

  • izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
  • spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
  • omogočanja izbire zdravega načina življenja in
  • spodbujanja osebnostnega razvoja.

POMNI: Direktni in indirektni stroški zdravljenja:

      • absentizem = odsotnost z dela zaradi bolezenskega stanja
      • prezentizem = prisotnost na delu kljub bolezni zaposlenega

Obveznost delodajalca:

Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.

Smernice za promocijo zdravja:

Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do uveljavitve tega zakona. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Smernice promocije zdravja na delovnem mestu

Nacionalna spletna platforma za zdravje delavcev

Spremljajoči dokumenti, v pomoč pri pripravi načrta promocije zdravja na delovnem mestu

Zdrava prehrana na delovnem mestu in jedilniki

Indeks delovne zmožnosti – dobra praksa:

Indeks delovne zmožnosti je rezultat raziskovalnega dela finskega inštituta za VZD. Je pripomoček za ohranjanje delovne zmožnosti.

 

Dodatna priporočila Ministrstva za zdravje v pomoč pri pripravi načrta promocije zdravja na delovnem mestu:

Razlogi za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu

Obrazca za pomoč pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu priloga 2

Programi promocije zdravja na delovnem mestu in preventivni programi 

Pripomoček za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za mikro podjetja

Seznam zdravstvenovzgojnih centrov po območnih enotah ZZZS

Zdrava prehrana na delovnem mestu in jedilniki

Smernice zdravega prehranjevanja delavcev

Praktikum jedilnikov za delavce

Publikacija:

Dobro spanje, urejeno spanje, varnost in zdravje pri delu, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Glej tudi:

KIMPDŠ: Program Čili za delo, ki želi osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati na tej povezavi

 

 

NIJZ: Promocija zdravja – izziv za vsako podjetje, na tej povezavi

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

Orodje za promocijo zdravja:

 

 

 

 

 

Kaldoz, kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

E-novice ZSSS:

21/2024 e-novica ZSSS (4. 4. 2024): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2024

36/2023 e-novica ZSSS (30. 8. 2023): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2023

Back to Top

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

On 26. junija, 2022   /   Nezgode pri delu / poškodbe pri delu  

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

   Nevarnost povleka

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Strokovni delavec za varnost pri delu

Ocena tveganja

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mladi

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Delavci so obvezno zavarovani:

  • pokojninsko-invalidsko zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
  • zdravstveno zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicno bolezen.

Definicije:

Poškodba pri delu je (definicija v ZPIZ-2): 

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Tolmačenje MDDSZ: Poškodba v času odmora med delom, 17. 2. 2015

Hujša poškodba pri delu: kadar pride do take poškodbe zdravja, da je v nevarnosti življenje, ali je trajno oslabljen del telesa, iznakažen, nezmožen za delo.

Nezgoda pri delu (definicija je v ZVZD-1): Je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. OPOMBA: Izločene so torej poškodbe na poti na in z dela.

Kolektivna nezgoda: V isti nezgodi se poškodujeta najmanj dva delavca.

Nevarni pojav: To je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak nevarni pojav.

Glej na spletni strani IRSD: Prijava nevarnega pojava

Poškodovanec (Definicija je v pravilniku.): Je delavec, kakor je opredeljen v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in oseba, ki je na dan nastanka poškodbe pri delu obvezno zdravstveno zavarovana za poškodbo pri delu v skladu s predpisi o obveznem zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
  

Zgodovinski plakat NUK, po 1960

Prijava nezgode pri delu:

ZVZD-1 določa: Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Prijave po 1. 9. 2022: SPOT – Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (gov.si)

Navodilo ZZZS za izpolnjevanje obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu

Obrazci za prijavo na IRSD do 1. 9. 2022 na tej povezavi

 

Prijava po 1. 9. 2022: glej 25/2022 e-novica ZSSS: Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

Statistika o nezgodah pri delu:

Statistika o nezgodah pri delu je eden glavnih kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej Evropska statistika nezgod pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Glej statistiko zbrano v kampanji ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na tej povezavi

Glej tudi kampanjo: Nič smrti pri delu

 

Glej: 21/2022 e-novica ZSSS: Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

 

Nove ocene pojava nezadostnega poročanja o nezgodah pri delu v Evropi:

 

 

 

Analiza EUROGIP, avgust 2024, v angleščini

Glej: https://zssszaupnikvzd.si/wp-content/uploads/2024/08/EUROGIP-2023-Under-reporting-of-accidents-at-work-in-Europe.pdf

 

Odškodnina za škodo zaradi nezgode pri delu

Škoda je lahko premoženjska (materialna škoda) in nepremoženjska (npr. pretrpljene bolečine, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, pretrpljen strah).

Odškodnina je nadomestilo ali povrnitev utrpljene škode, do katere smo upravičeni, če so izpolnjeni vsi pogoji, opredeljeni z zakonom:

  • Škoda mora biti resnična in dokazljiva.
  • Škoda je nastala zaradi protipravnega ravnanja povzročitelja.
  • Obstaja vzročna zveza med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo.
  • Povzročitelj škodo povzroči naklepno oziroma malomarno (krivdna odgovornost).
  • Kadar tako določa zakon, je povzročitelj odgovoren tudi na podlagi objektivne odgovornosti (npr. odgovornost za škodo povzročeno med opravljanjem nevarne dejavnosti in odgovornost za škodo, ki izvira od nevarne stvari). 

POMNI: Poleg pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja lahko delavec od delodajalca zahteva odškodnino za škodo na zdravju, ki je posledica delodajalčevega ravnanja (npr. neupoštevanje predpisov o varnem delu). To pa mora dokazati na sodišču.

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poškodbah/nezgodah pri delu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

E-vodnik EU po tveganjih za varnost pri delu v cestnem prometu (VeSafe) – e-priročnik za varnost vozil pri delu, , EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

E-novice o nezgodah pri delu:

34/2024 e-novica ZSSS  (27. 6. 2024): Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023

12/2024 e-novica ZSSS (21. 2. 2024): Marca in aprila 2024 akcija IRSD za preprečevanje nezgod pri delu

52/2023 e-novica ZSSS (21. 12. 2023): Poročilo o delu v 2023 in Srečno 2024!

8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

7/2023 e-novica ZSSS (18. 2. 2023): Kolektivna poškodba pri delu s smrtnim izidom v Hamex Stara Vrhnika

49/2022 e-novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

Predpisi:

Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (pisrs.si)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Obligacijski zakonik

Back to Top