Vibracije

On 17. aprila, 2019   /   Vibracije  

Vibracije

        

                Na tržišču se lahko izbira med istovrstnimi orodji, ki blažijo ali pa ne blažijo vibracije na roke in telo!                                                                 Delavski zaupnik naj delodajalca pozove, naj bo pri nakupu na to pozoren.

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Osebna varovalna oprema

Mladi

Ženske

______________________________________________________________

Vibracije so posledica stika z napravo, ki vibrira.  So eden izmed nezaželenih dejavnikov delovnega okolja. Vplivajo lahko na celotno telo (splošne vibracije) ali pa na posamezne dele telesa, najpogosteje na dlan-roka (lokalne vibracije).

Vibracijam dlan-roka so izpostavljeni delavci, ki delajo s pnevmatskimi kladivi – pištolami, vrtalniki, brusilkami in motornimi žagami (v rudarstvu, kamnolomih, kovinski industriji, gozdarstvu, lesni industriji, gradbeništvu, avtomehaniki, zobotehniki, zobozdravniki itd.). Vibracijam celotnega telesa so izpostavljeni delavci, ki delajo na transportnih sredstvih, delavci v gradbeništvu, platformah ipd. Hrup, ki se prenaša preko zraka v objektu ali zunaj tega, se lahko odraža v obliki vibracij, kot so detonacije, nizkofrekvenčni hrup zaradi cestnega oziroma železniškega prometa, klimatskih naprav.

Enota za vrednotenje vibracij je Herz. Pojmi povezani z vibracijami so frekvenca, amplituda oscilacije, hitrost in pospešek. Frekvenca pove, kolikokrat na sekundo vibrajoči del zaniha naprej in nazaj (enota je Hz – beri »herc«), amplituda pa predstavlja maksimalen odmik od mirovne točke (enota je mm-milimeter). Izraža se lahko s pospeškom/hitrostjo/odmikom/decibeli. Za vsako orodje in napravo obstajajo listine, iz katerih je možno razbrati  frekvenco in amplitudo oscilacije. Kombinacija teh dveh parametrov  pove za kakšna zdravstvena tveganja gre oziroma kateri organski sistemi bodo poškodovani.

____________________________________________________

Mejne vrednosti

Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije roka-dlan znaša 5m/s2, opozorilna pa 2,5 m/s2.  Mejna vrednost izpostavljenosti za vibracije celotnega telesa je 1,15 m/s2, opozorilna pa 0,5 m/s2. Tako mejne kot opozorilne vrednosti se nanašajo na obdobje osmih ur.

Obremenjenost z vibracijami pri delovnem opravilu se meri najmanj en cel značilni delovni cikel. Če so obremenitve med delovnim dnem različne, se meri vsak značilni delovni cikel in trajanje cikla za oceno povprečne obremenjenosti med delovnikom (8 ur).

Ocena ravni izpostavljenosti vibracijam pa se sme opraviti tudi na podlagi ocene, ki temelji na informacijah, ki jih glede ravni emisije uporabljene delovne opreme predložijo proizvajalci, in na podlagi opazovanj specifičnih delovnih postopkov ali meritev.

 

 

 

Meritve vibracij

 

 

Preprečevanje poškodb zaradi vibracij se mora najprej začeti z odkrivanjem problema, tj. z merjenjem vibracij. Vpliv vibracij na delavca, ki drži v roki orodje (pnevmatsko dleto, vrtalni stroj, itd.), se ugotavlja tako, da se merilnik vibracij pritrdi na roke, kjer nihanje vstopa v telo. Meritve se opravljajo v vseh treh smereh in v frekvenčnem področju od 5 do 1500 Hz, saj so nihanja teh frekvenc najbolj škodljiva za človeško telo.

__________________________________________________________

Škodljivost vibracij

Vsaka masa ima svojo resonančno frekvenco. Kadar je frekvenca sistema, ki izzove vibracijo, enaka resonančni frekvenci aktivirane mase (npr. človeškega telesa ali posameznega organa), prihaja do resonance (povečanje amplitude izzvane vibracije). Za človeka je škodljivo, če telo ali kateri drug organ pride v resonanco! Tveganja za zdravje so večja, kadar so amplitude vibracij visoke, izpostavljenost dolga in redna ali če vibracije vključujejo močne udarce in sunke.

Vpliv lokalnih (roka-dlan) vibracij na človeka: Vibracije vstopajo v telo preko orodja, ki je v rokah delavca in vibrira. Najnevarnejše so vibracije z dominantno frekvenco od 90 do 300 Hz ter amplitudo nekaj mm. Te povzročajo vazokonstrikcijo. Pri dolgotrajni izpostavljenosti takim vibracijam lahko nastane vazospastični sindrom. Simptomi nastanejo običajno zunaj dela in se ob stiku z mrzlo vodo ali v mrzlem vremenu kažejo v obliki napadov srbenja, neobčutljivosti in gluhosti prstov rok, pojavi se bolečina v prstih, ti postanejo beli, pozneje modri.

Raynaudova bolezen ali »sindrom belih prstov« Vir slike

Bledica se pojavi najprej na oddaljenih delih prstov, nato se širi proti bazam, redko gre na dlan. Prizadeti so drugi do peti prst. Bolezen odkrijemo z dobro anamnezo. Pri postavitvi diagnoze pomaga merjenje kožne temperature na prstih rok pred provokacijo s hladno kopeljo in po njej. Uporablja se tudi termografija.

Lokalne vibracije lahko prizadenejo tudi kostne strukture. Predvsem pri uporabi ročnih orodij z manjšo frekvenco in večjo amplitudo (kot npr. vrtalno kladivo). V dlančnih kosteh nastanejo ciste, ki lahko privedejo do patoloških zlomov kosti, v sklepih pa se lahko pojavi prezgodnja osteoartroza. Lokalne vibracije lahko vplivajo tudi na periferno živčevje in ga okvarijo. Pogosto je vibracijam pripisati ohromitev ali prizadetost medialnega ali ulnarnega živca na tisti roki, ki upravlja vibrirajoče orodje.

Vpliv splošnih vibracij na človeka: Splošne vibracije vstopajo v telo preko sedala, stopal ali preko ležečega človeka. Opazovanja so pokazala, da če izpostavimo sedečega človeka vibracijam frekvence od 0,5 do 8 Hz ter amplitudi 5 mm, nastopi pri 4 Hz resonanca ledvene hrbtenice. Človek se upira gibanju vretenc tako, da napenja mišice vratu in ledij, vendar se te čez čas utrudijo. Pri kronični izpostavljenosti takim vibracijam (npr. sedenje na sedežu kamiona ali delovnega stroja, ki proizvaja podobne vibracije) pride do okvare kostne strukture vretenc, v vretencih nastajajo ciste in mikro zlomi, polagoma nastane osteoartroza. Vibracije povečajo tudi srčno frekvenco in krvni tlak, poveča se dihalni volumen, pade pa frekvenca dihanja.

Očesni zrkli nihata skupaj z glavo, imata pa tudi lastno frekvenco. Vibracije se sicer na poti do glave v veliki meri absorbirajo v vratni hrbtenici, kljub temu pa lahko nastopi resonanca zrkel pri od 12,5 do 31,5 Hz. Zaradi močnega nihanja se očesno zrklo deformira, prekrvavitev zrkla poslabša, slike na mrežnici postanejo neostre. Če opazujemo razmerje med vidom in vibracijami, potem so možne tri situacije: subjekt je stabilen, objekt vibrira, subjekt vibrira, objekt je stabilen, oba, subjekt in objekt, nihata. V prvem primeru oko sledi objektu, če vibrira s frekvenco pod 4 Hz. Če se frekvenca poveča, sledenje ni več mogoče. V drugem primeru, ko je objekt stabilen in niha subjekt, se pri nizkih frekvencah zrkli stabilizirata in gledata stacionarni objekt, pri višjih frekvencah pa prihaja do izraza resonanca, zato se percepcija poslabša.

Kinetoze so posledica vibracij, vendar je njihov nastanek drugačen od posledic splošnih in lokalnih vibracij. Zanje je odgovoren ravnotežnostni organ, ki je v notranjem ušesu. Z ravnotežnostnim organom zaznamo pospešek oziroma pojemek glave in njene horizontalne oz. vertikalne premike. Hkrati z informacijo iz oči ter receptorjev kože, sklepnih ovojnic in mišic reguliramo položaje telesnih delov. Pri izpostavljenih ljudeh nastopi kinetoza kake pol ure po izpostavljenosti vertikalnim in kotnim vibracijam zelo nizkih frekvenc. Občutljivost je največja pri 0,2 Hz. Take vibracije so npr. na nekaterih letalih, ladjah, mehko vzmetenih avtih. Človek najslabše odreagira, če istočasno nihata subjekt in obzorje v premaknjenih fazah (potnik na ladji opazuje razburkano morje). Kinetoza je torej posledica neskladnosti informacije o položaju telesa, ki jih subjekt sprejema preko ravnotežnostnega organa ter vidnih zaznav. Kinetoza se kaže v obliki apatije, mlahavosti telesa, bledice, znojenja, glavobola, vrtoglavice in bruhanja.

Na seznamu poklicnih bolezni je vibracijska bolezen, verificiramo pa lahko vse tri oblike: žilno, kostno in/ali živčno. O tem več v knjižici Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni – Ocenjevanje tveganja za nastanek poklicnih bolezni  na straneh od 47 do 52.

___________________________________________________________________

Ocena tveganja in vibracije:

Če delodajalec v okviru svoje dejavnosti nima delovnih mest, kjer bi bili delavci neposredno izpostavljeni vibracijam, mora to v oceni tveganja pri poglavju Mehanske vibracije tudi utemeljiti. Če pa se na delovnem mestu pojavljajo vibracije oziroma so stalne mora ocena tveganja opredeljevati oz. upoštevati:

  • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci,
  • primerjavo z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti,
  • informacije, ki jih priskrbijo proizvajalci za posamezno delovno opremo,
  • teža orodja ter specifične lastnosti obdelovanca,
  • ocenitev, kdo je vibracijam izpostavljen (delavčeve predispozicije, kot so spol, starost, zdravstveno stanje itd.),
  • velikost stične površine delavec-vibrajoče orodje,
  • pogostnost odmorov pri delu,
  • mikroklimatske razmere v delovnem okolju ter vpliv posebnih delovnih razmer, kot so na primer nizke temperature,
  • če so morda hkrati prisotni še hrup, prah, toksični plini, pare, statične obremenitve,
  • kakršni koli vpliv na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • ustrezne informacije, pridobljene z zdravstvenim nadzorom,
  • podaljšanje izpostavljenosti vibracijam preko običajnih delovnih ur na delodajalčevo odgovornost,
  • ocenitev ali so obstoječi ukrepi ustrezni ali je potrebno načrtovati in sprejeti še dodatne ukrepe,
  • obstoj nadomestne opreme, izdelane za zmanjševanje ravni izpostavljenosti mehanskim vibracijam,
  • kakršni koli posredni vpliv na varnost delavcev zaradi medsebojnega vplivanja med mehanskimi vibracijami in delovnim mestom ali drugo delovno opremo,
  • vsebino usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda.

Verjetnost za okvare zaradi izpostavljenosti vibracijam:

Lokalne/splošne vibracije

Čas izpostavljenosti vibracijam

Manj kot 1/3 delovnega časa

Od 1/3 do 2/3 delovnega časa

Več kot 2/3 delovnega časa

Zaznavne

1

2

3

Znosne

2

3

4

Komaj znosne/neznosne

3

4

5

Matrika povzeta po: J. Sušnik et al.: Ocenjevalna analiza delovnega mesta. Ljubljana: ČGP Delo- GV, 1983

Ocena 3 ali več predstavlja večjo verjetnost za pojav vibracijske bolezni

______________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev – prepoved opravljanja del

Mlada oseba ali mladostnik ne sme opravljati del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj. Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upoštevati tveganje za vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo.

Tudi noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena dejavnikom tveganj, postopkom in delovnim pogojem, če iz ocene tveganja izhaja tveganje za njeno zdravje in zdravje otroka. Med temi tveganji so tudi vibracije, ki lahko veljajo kot dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev.

______________________________________________________

Zdravstveni nadzor:

Delavci, ki so izpostavljeni mehanskim vibracijam pri delu morajo biti ustrezno zdravstveno nadzorovani. Namen tega je preprečevanje in hitro ugotavljanje kakršne koli zdravstvene okvare, povezane z izpostavljenostjo mehanskim vibracijam. Zdravstveni nadzor je primeren, če:

  • je izpostavljenost delavcev vibracijam takšna, da se lahko ugotovi povezava med izpostavljenostjo in znaki določene bolezni ali škodljivimi učinki na zdravje,
  • je verjetno, da se bolezen ali škodljivi učinki pojavijo v posebnih delovnih razmerah za posameznega delavca, in
  • obstajajo preskušene tehnike ugotavljanja bolezni in škodljivih učinkov na zdravje.

Rok za usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled je med 12 in 60 meseci. Določi ga izvajalec medicine dela.

Na predhodnem oz. obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu je vsebina glede na vrsto vibracij določena takole:

  • za splošne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, obtočil, dihal in čutil;
  • za lokalne vibracije: usmerjen pregled gibal, živčevja, ožilja, Hot-cold test, pletizmografija, termodermografija.

______________________________________________ 

Ukrepi:

Delodajalec mora v skladu s pravilnikom v primeru preseženih opozorilnih vrednosti dnevne izpostavljenosti vibracijam izdelati in izvajati program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam. Program ukrepov mora obsegati:

  • druge delovne postopke, ki zahtevajo manjšo izpostavljenost mehanskim vibracijam,
  • izbiro ustrezne delovne opreme, ki je ustrezno ergonomsko načrtovana in, upoštevajoč delo, ki ga je treba opraviti, povzroča najmanj vibracij,
  • zagotavljanje dodatne opreme, ki zmanjšuje tveganje poškodb zaradi vibracij, kot so sedeži, ki učinkovito zmanjšujejo vibracije celotnega telesa, in ročaji, ki zmanjšujejo prenos lokalnih vibracij na sistem dlan-roka;
  • ustrezne vzdrževalne postopke za delovno opremo, delovno mesto in sisteme delovnih mest;
  • načrtovanje in ureditev delovnih mest,
  • ustrezno informiranja in usposabljanja delavcev glede pravilne in varne uporabe delovne opreme za zmanjšanje njihove izpostavljenosti mehanskim vibracijam na najnižjo možno raven,
  • omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti,
  • ustrezne razporeditve izvajanja delovnih nalog z zadostnim počitkom,
  • zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme (obleka, rokavice itd.) za varovanje izpostavljenih delavcev pred mrazom in vlago.

Tehnični ukrepi:

  • zamenjava pnevmatičnega orodja s hidravličnim,
  • uporaba orodja z amortizerji, ki dušijo vibracije (dušilni elementi: guma, kovinske vzmeti),
  • uporaba orodja, ki zadržuje toploto,
  • uporaba ogrevanih držal (motorne žage),
  • izolacija delovnih mest (stolov, tal).

Če so vrednosti kljub temu še vedno izven meja dopustnega, je potrebna reorganizacija dela s krajšanjem časa izpostavljenosti (npr. kroženje delavcev pri nekem opravilu) ali indirektna uporaba strojev, če to delovni proces dopušča.

Preventivni ukrepi:

  • Pritrjevanje senzorjev na stroje ali naprave oz. dele telesa služi kot preventivni ukrep za stalno kontrolo ravni vibracij.
  • Redno vzdrževanje opreme in orodij.
  • Reden nadzor nad delovnimi prostori.
  • Vzdrževanje toplote v delovnem okolju (okrog 22 °C) ter redno izvajanje vaj za roke, kar vpliva na toploto samih rok, ki je nadvse pomembna pri delu, kjer se pojavljajo vibacije.
  • Priporoča se, da so po vsakem delu z vibratornim orodjem delo prekine za 10 minut.

___________________________________________________

Osebna varovalna oprema:

Protivibracijske rokavice se uporabljajo pri delu s pnevmatskimi – vibracijskimi stroji, pri delu s pnevmatskimi kladivi, verižnimi žagami. Rokavice naj bi absorbirale del energije in preprečevale prenos tresljajev na roke in celotno telo. Rokavice morajo biti oblikovane, izdelane in označene v skladu s standardom.

Zaščitna obutev, ki je izdelana po zahtevah standarda, spada v Kat. II. Taka obutev ima za zagotavljanje varnega dela ergonomsko obliko notranjega dela, lahko tudi notranji vložek, za optimalno absorpcijo  vibracij v predelu pete in v prednjem delu stopala. Zaščitna obutev ima zaščitno kapico, je neprepustna za vodo, ima oznako S4 ter oznako E, kar pomeni, da ima obutev tudi vložek za absorpcijo energije v petnem delu.

Gumasti elastični nosilci so za stroje, ki povzročajo vibracije, najboljša rešitev problema na izvoru.

___________________________________________________

Informiranje in usposabljanje delavcev:

Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi vibracij pri delu, informirani in usposobljeni v zvezi z rezultati ocene tveganja, in sicer:

  • glede ukrepov, z namenom odpravljanja ali zmanjševanja tveganja zaradi mehanskih vibracij na najnižjo možno raven;
  • glede mejnih vrednostih izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti izpostavljenosti;
  • glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij in glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja;
  • zakaj in kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe;
  • glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;
  • glede varnih delovnih postopkov za zmanjševanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam.

___________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Da so vibracije zaznane in zabeležene v oceni tveganja (raven, vrsta, trajanje, vključno s kakršno koli izpostavljenostjo vibracijam s prekinitvami ali s ponavljajočimi se udarci …).
  2. Da ocena tveganja upošteva:
    • informacije, ki jih posreduje proizvajalec opreme, ki povzroča vibracije,
    • podatke iz analiz zdravstvenega stanja pregledanih delavcev: število primerov poklicnih bolezni zaradi vibracij, pa tudi okvare mehkih tkiv zapestij, komolcev in ramen (vnetja tetiv in njihovih kitnih ovojnic), bolečin v križu, težav s prebavili in obtočili,
    • podatke meritev in primerjava s predpisanimi opozorilnimi in mejnimi vrednostmi dnevne izpostavljenosti za 8 ur za vibracije dlan-roka (2,5 m/s2 oziroma 5 m/s2) in za vibracije celotnega telesa (1,15 m/s2  oziroma 0,5 m/s2),
    • podatke o drugih okoliščinah, ki z vibracijami povečujejo škodljivosti za zdravje (npr. hladno delovno okolje in delo z mrzlimi predmeti, premagovanje večjih sil, neudobni položaji pri delu),
    • morebitno podaljšanje izpostavljenosti vibracijam zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec.
  3. Da je ocenjena verjetnost za poklicno bolezen zaradi vibracij.
  4. Da je ocenjena verjetnost za bolezni, povezane z delom, kot so bolezni gibal (zlasti zgornjih okončin in hrbtenice).
  5. Da se program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam dejansko izvaja.
  6. Da pri delodajalcu velja načelo, da imajo tehnični in organizacijski ukrepi vedno prednost pred uporabo osebne varovalne opreme.
  7. Da so delavci, ki so izpostavljeni vibracijam pri delu o tem poučeni (glede varnih delovnih postopkov, glede mejnih in opozorilnih vrednosti, glede rezultatov ocen in/ali meritev mehanskih vibracij, glede programa ukrepov, glede možnih poškodb zaradi delovne opreme, ki se uporablja in o tem kako je treba zaznati in sporočiti o znakih poškodbe, glede okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora).
  8. Da opomnite delodajalca na reden zdravstveni nadzor. Roki zanj so določeni v oceni tveganja.
  9. Da je v oceni tveganja jasno določena vsebina predhodnega in obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda.

__________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in njegova Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

__________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Reprotoksini

On 15. januarja, 2018   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Reprotoksini

 

 

 

 

 

 

 

Publikacija ZSSS:

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

 

 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Stavki o nevarnosti 

Reprotoksin je snov, strupena za razmnoževanje (rojevanje otrok).  Nekatere kemijske snovi lahko vplivajo na reproduktivni sistem človeškega telesa. Vpliv je lahko vezan ne le na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih moških in ženskah ampak tudi na zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, sicer pa se posledice na plodu lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Posledice takih izpostavljenosti so lahko smrt razvijajočega se organizma, strukturne abnormalnosti, spremenjena rast, spremenjena funkcija organa ali organizma, funkcionalni deficit. Nekatere snovi, ki sicer sodijo med mutagene (spreminjajo DNK organizma in povzročajo mutacije) in/ali karcinogene, so lahko tudi reprotoksini.

POZOR: Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na žensko oziroma mater. V resnici pa učinkujejo tudi na plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Glej na spletni strani ZSSS publikacijo »Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij«.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce.

Stavki nevarnosti, ki opozarjajo na reprotoksine:

 

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.

H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.

H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

 

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi te stavke o nevarnosti. Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, se ne zadovoljite zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja tudi na reprotoksine:

Kampanja sindikatov za višjo zaščito delavcev pred reprotoksini:

 

Evropska konfederacija sindikatov in z njo ZSSS sta vsaj 15 let vodila kampanjo, da naj evropske direktive nudijo delavcem na delovnem mestu enako zaščito kot pred reprotoksini.

V letu 2022 je ta kampanja končno dosegla svoj cilj. V direktivo, ki delavce ščiti pred karcinogeni, so bili vključeni tudi reprotoksini!

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

 

 

Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 

E-novice ZSSS o reprotoksinih:

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

42/2020 e-novica ZSSS: Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

4/2018 e-novica ZSSS: Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

55/2018 e-novica ZSSS: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

10/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Odbor v Evropskem parlamentu glasoval za sindikalne amandmaje

Stališča ZSSS do zaščite pred reprotoksini:

2020:  na tej povezavi

2019: Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

2018: na tej povezavi

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Več o reprotoksinih:

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov: Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020. Kaj so ftalati si preberite tukaj.

 

 

Back to Top

Karcinogeni / mutageni / teratogeni

On 11. oktobra, 2017   /   Karcinogeni mutageni teratogeni, Kemijske obremenitve pri delu  

Karcinogeni /mutageni / teratogeni

 

 

 

 

 

Tony Musu, samostojni raziskovalec  Evropskega sindikalnega inštituta ETUI – s svojim znanjem o nevarnih kemikalijah pomaga graditi stališča evropskih sindikatov in med njimi tudi ZSSS v zvezi z nevarnimi snovmi. Je tudi član posvetovalnega organa Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Njegovo delo neposredno učinkuje na nastajanje evropske zakonodaje. 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Informativni listi o 18 karcinogenih

Stavki o nevarnosti 

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Kampanja ETUC: STOP poklicnemu raku

Kampanja VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Nevarna zdravila v zdravstvu

 

______________________________________________________________

Karcinogene, ki povzročajo raka, delimo na fizikalne (npr. UV sevanje sončnih žarkov in rentgenski žarki), kemične (npr. aflatoksine, heterociklične aromatske amine, benzopirene, N-nitrozamine, katrane in akrilamid) in biološke (npr. virus hepatitisa B, virus Epstein-Barr, HTLV-1 in HIV) dejavnike. Rakotvorni so lahko tudi industrijski procesi (npr. abrazivni prah med vrtanjem, hlapi pri varjenju ali dizel motorjih). Vsaka država v nacionalnih predpisih določi seznam karcinogenov in mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti delavcev na delovnem mestu, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Ti seznami pa praviloma ne določajo vseh karcinogenov, ki jih je na podlagi znanstvenih dognanj Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razdelila na štiri skupine:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 113).

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka  (na seznamu jih je 66).

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 285).

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni razvrstljiva kot rakotvorna za človeka (na seznamu jih je 505).

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka (na seznamu je 1).

 

Mutagen: Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

Teratogen: Je vsak dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

 

POZOR: Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

_______________________________________________________________

Piktogram, ki na etiketi kemikalije opozarja na karcinogen, mutagen ali teratogen:

_______________________________________________________________

Stavki o nevarnosti na varnostnem listu, ki opozarjajo na karcinogen:

H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

Obveznosti delodajalca:

Glej Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Kampanja ETUC in ZSSS STOP POKLICNEMU RAKU

Kampanja “Ne izgubljajmo časa”  o smrtonosnosti vdihljivega kristalnega kremena

Kampanja “Ne  izgubljajmo časa” o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev 

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

Evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Video za ozaveščanje: Napo in skriti ubijalci, EU OSHA

Kremenov prah

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Avstralski kamnosek, ki je leta 2019 enako kot njegov brat umrl zaradi silikoze – iz avstralske kampanje STOPKILLERSTONE.COM.AU, katere namen je prepoved v Avstraliji umetnega kamna, popularnega za pulte v kuhinjah. Avstralska kampanja opozarja na super droben prah, ki lebdi v zraku po cele tedne in ga delavci vdihujejo. Je bolj nevaren od naravnega kremena. Delavci obolevajo zaradi silikoze bistveno mlajši (že kmalu po 30. letu starosti). Bolezen je neozdravljiva, edina možna pomoč je transplantacija pljuč. Tudi sindikati iz ZDA in EU poročajo o skokovitem porastu silikoze povsod, kjer se uporablja umetni kamen.

Avstralski video o smrtonosnosti silikoze

 

 

Azbest

Glej tudi: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Azbest, katerega proizvodnja in uporaba je prepovedana od sredine 1990-tih let, zaradi dolge latentne dobe še vedno povzroča največ umiranja zaradi poklicnih bolezni. Azbest pa je vgrajen tudi v številne objekte in se lahko sprošča pri prenovah ter še vedno ogroža ljudi.

Glej:

Praktični priročnik v zvezi z azbestom pri delu

Učinki azbesta na zdravje delavci

Vpliv azbesta na zdravje inspektorji

 Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu  i

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

https://www.gov.si/teme/azbest/http://www.mddsz.gov.si/

http://www.cilizadelo.si/si/search/?q=azbesthttp://www.cilizadelo.si

http://www.epa.gov/asbestos/

http://www.hse.gov.uk/asbestos/

Varno delo z azbestom za krovce

___________________________________________________________

Publikacije Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI):

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Rakotvorne snovi, za katere bi morale veljati zavezujoče omejitve izpostavljenosti delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Seznam nevarnih zdravil (HMP) ETUI, ki vključuje citotoksične snovi in temelji na sistemu razvrščanja rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi v skladu z uredbo EU o sistemu razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij,  Ian Lindsley in Tony Musu, v angleščini, 2022

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, ZSSS in ETUI, v slovenščini

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ, ZSSS in ETUI, v slovenščini

 

 

 

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

Predstavitev publikacije ETUI o nevarnih zdravilih iz leta 2022: 

Delavci, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom ali nevarnim zdravilom, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v smislu nedavno sprejete direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (CMRD – Direktiva (EU) 2022/431), morajo biti s strani delodajalcev deležni posebnega usposabljanja, da bi preprečili tveganje škodljivih učinkov na njihovo zdravje.

Da bi delodajalcem pomagala izpolniti njihove obveznosti, mora Evropska komisija do konca leta 2022 objaviti evropske smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili pri delu, vključno s citotoksičnimi snovmi, najpozneje do 5. aprila 2025 pa mora pripraviti opredelitev in oblikovati okvirni seznam nevarnih zdravil, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Cilj tega poročila ETUI in vključenega seznama je ugotoviti, katera nevarna zdravila spadajo na zakonodajno področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih ali snoveh strupenih za razmnoževanje v Evropi, tako da bodo uporabniki evropskih smernic iz leta 2022 vedeli, za katera nevarna zdravila sploh veljajo, in sicer precej pred okvirnim seznamom Komisije, ki bo objavljen šele enkrat do leta 2025.

POJASNILO: Revizija direktive EU 2022/431 – 9. marca 2022 – od delodajalcev zahteva, da vse zaposlene, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, obveščajo in usposabljajo o preprečevanju zdravstvenih tveganj, kadar jih proizvajajo, prevažajo, pripravljajo v tovarnah in lekarnah, injicirajo bolnikom, čistijo njihove ostanke in zagotavljajo njihovo varno odstranjevanje. V Evropi je skupno prizadetih skoraj 13 milijonov delavcev, od tega 7,3 milijona medicinskih sester! “Cilj boja, ki ga že več let vodimo na evropski ravni za vključitev nevarnih zdravil v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali za razmnoževanje strupenim snovem, je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o tveganjih za nastanek z delom povezanih rakov, pa tudi uskladiti in okrepiti njihovo preprečevanje,” pojasnjuje Tony Musu. 

Vpliv reprotoksičnih snovi: Poklicna izpostavljenost tem nevarnim zdravilom lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot so težave z dihanjem, izpadanje las, izguba okusa ali različne vrste okužb.

Direktiva prvič vključuje tudi tveganja za reproduktivno zdravje. Izpostavljenost tem tako imenovanim reprotoksičnim snovem na delovnem mestu, katerih posledice so kratkoročno nevidne, lahko sčasoma povzroči tragedijo. Takšne posledice vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, erektilno disfunkcijo, motnje menstrualnega cikla ali cikla jajčnikov, splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali rojstvo otrok z nizko porodno težo, prirojene malformacije in celo motnje v razvoju otrok.

Varno ravnanje z rakotvornimi nevarnimi snovmi

Podatkovna zbirka najboljših praks GDA je bila razvita v okviru delovnega programa „Varno ravnanje z rakotvornimi nevarnimi snovmi“ skupne nemške strategije zdravja in varnosti pri delu (GDA).

V podatkovni zbirki so zbrani in na voljo primeri najboljše prakse iz podjetij, praktični pripomočki in merilni programi. Pregledno urejena in filtrirna podatkovna zbirka uporabnikom omogoča iskanje pomoči pri ravnanju z rakotvornimi nevarnimi snovmi, npr. po panogi, poklicu ali snovi, in uporabo za lastno podjetje.

V nemščini: gda-gefahrstoff-bestpractice.ifa.dguv.de

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

 

 

 

Back to Top

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

On 9. oktobra, 2017   /   Mobing trpinčenje, Psihosocialne obremenitve pri delu  

Trpinčenje / šikaniranje / izživljanje / mobing

Napad na človeško dostojanstvo! 

Glej tudi 

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Vzorci aktov delodajalca

Sodna praksa

Trpinčenje/šikaniranje/izživljanje na delovnem mestu ali s tujko mobing (angleško mobbing)  je neetična, ponižujoča in sovražna komunikacija med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko ena oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje se mora vedenje pojavljati daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) v pogostih intervalih (tedensko).

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.

Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

 

POZOR:

Delodajalec mora vse zaposlene na pri njem običajen način seznaniti s svojo ničelno toleranco do vseh vrst nasilja in vodje usposobiti, da ga prepoznajo. Zaposleni morajo biti seznanjeni s postopkom vlaganja pritožb zaradi domnevnega trpinčenja.

Tudi lažnih prijav trpinčenja iz maščevanja se ne sme tolerirati!

Nasveti žrtvam trpinčenja:

V Sloveniji se je že vzpostavila sodna praksa v zvezi s tožbami delavca proti delodajalcu, ki ga ni zaščitil pred trpinčenjem. Ni pa bila vsaka tožba uspešna. Sodišče pri razsojanju upošteva prepričljivost obtožb.

Domnevna žrtev trpinčenja mora zato svojo tožbo predhodno ustrezno pripraviti. Piše naj dnevnik vseh dogodkov trpinčenja (datum, priče, kaj se je zgodilo, materialni dokazi, kot so zapisniki, dokumenti ipd.). Svojega pričevanja naj med sojenjem ne spreminja, ker bi to zmanjšalo kredibilnost navedb.

POMEMBNO:

Odpoved delovnega razmerja, ki je korektno izpeljana v skladu z ZDR-1, ni trpinčenje, pa če je še tako bridka.  Enkraten konflikt na delovnem mestu še ni mogoče označiti za trpinčenje. O trpinčenju govorimo, kadar ravnanje izvajalca trpinčenja znova in znova krši dostojanstvo žrtve. Torej, ko ne gre več za vsebino dela ampak za osebne napade na žrtvino dostojanstvo (obrekovanje in pripisovanje slabih lastnosti, žaljivke, psovke, poniževanje, zastraševanje ipd.). 

Najpogosteje je slaba organizacija dela pravi vzrok za konflikte, ki prerastejo v trpinčenje. Prihaja na primer do težav v delovnem procesu najpogosteje zaradi slabo definiranih pričakovanih delovnih rezultatov in slabo definiranih delovnih pooblastil. Namesto, da bi razrešili problem v organizaciji dela, si sodelavci izberejo grešnega kozla, ki naj bi bil kriv za vse probleme v delovnem procesu. Začnejo ga kriviti in se nanj znašati. Žrtev sprva sploh ne razume, kaj je sprožilo ravnanje sodelavcev. 

Pogosto začne žrtev pozno opozarjati na svojo stisko, ko je izvajalcu trpinčenja že uspelo sodelavce in vodstvo prepričati, da gre za sporno osebo, ki je baje delomrznež, nesposobnež, konfliktna oseba ipd. Žrtev se pogosto znajde osamljena in brez zaveznikov. Vsako njeno obrambno ravnanje se začenja tolmačiti kot dokaz, da gre res za konfliktno osebo. Žrtev se znajde v začaranem krogu. Potrebno je razumevanje njenega položaja in brez odlašanja nepristranski postopek reševanja njene pritožbe. Najbolje s strani licenciranega mediatorja.

Trpinčenje na delovnem mestu se ne sme tolerirati. Ljudje namreč umirajo. Nekatere raziskave v tujini so nakazale, da je do 40 % samomorov posledica trpinčenja na delovnem mestu.

Delavski zaupnik naj delodajalcu svetuje mediacijo kot najprimernejši način za obravnavanje pritožb o trpinčenju na delovnem mestu. Mediatorje licencira Društvo mediatorjev Slovenije. 

 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 

 

Mediacija:

Mediacija je reševanje konfliktov po mirni poti in izven sodnega postopka. Njena prednost je, da daje hitrejše rezultate kot sodni postopek in ker, če je izvedena strokovno, omogoča normalizacijo delovnih odnosov. Večina ljudi si želi prav normalizacije, da jim ne bi bilo treba menjati službe. Smiselna je zlasti, kadar do konfliktov prihaja zaradi ozkih grl v organizaciji dela. Rezultat uspešne mediacije je lahko dogovor o novih rešitvah organizacije dela, ki odpravi razlog za konflikte.

Priporoča se, da mediacijo izvede licenciran zunanji mediator, ki zagotavlja nepristranskost tako do domnevne žrtve kot do domnevnega izvajalca trpinčenja.

 

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, priročnik ZSSS, 2008-2009

 

 

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 

Tematska številka Delavske enotnosti:

 

 

 

 

 

 

Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2022

 

Raziskave EUROFOUND:

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

Ustrahovanje, nadlegovanje in spletno ustrahovanje na delovnem mestu:  Ali predpisi in politike ustrezajo svojemu namenu?, poročilo, EUROFOUND 2024, v angleščini

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) – Prijavitelj/ica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.

Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

E-novice ZSS:

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

 

Back to Top

Mikroklima

On 15. septembra, 2017   /   Mikroklima  

Mikroklima

 

 

 

 

Meritve toplotnega ugodja na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo na prostem

Delo na mrazu

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

 

Mikroklima je ključni dejavnik udobja na delovnem mestu. Kadar so temperatura, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka v mejah zahtev in v pravem razmerju glede na delo (napor), ki ga posameznik opravlja, govorimo o toplotnem udobju. Ob odstopanju govorimo o hladnih oziroma vročih razmerah ali prepihu. Delodajalec je dolžan poskrbeti, da so toplotne razmere v delovnem okolju prilagojene telesnim potrebam delavcev glede na naravo dela ter fizične obremenitve. Izjema so delovna mesta v hladnih in vročih okoljih. S toplotnim neudobjem se pogosto srečujejo delavci v gradbeništvu, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, livarstvu, živilskopredelovalni industriji, kmetijstvu, gumarski industriji, komunali, poklicni vozniki ipd.

Do preobremenjenosti oziroma do neugodja lahko privedejo visoke temperature nad 28 °C, nizke temperature, prepih, zelo suh ali vlažen zrak ali npr. nedelujoče oziroma nevzdrževane klimatske naprave. Toplotne razmere v prostoru je treba urediti za udobje delavcev. Če delo poteka na prostem, pa je pomembna pravilna izbira delovne obleke ter pravilno organiziranje dela, upoštevajoč toplotne razmere.

Temperatura v zaprtih delovnih prostorih: Kjer se opravlja mentalno in lažje fizično delo, je primerna temperatura delovnega okolja med 23 in 26 °C poleti in med 20 in 24 °C pozimi. Temperatura zraka ne sme presegati 28 °C. Izjema so le vroči delovni prostori, ob katerih pa mora biti poskrbljeno za hladnejše pomožne prostore, hodnike in stopnišča, kjer temperatura ni višja od 20 °C, kamor se delavec lahko po potrebi umakne.

Tolmačenje MDDSZ:

Kaj je vroči delovni prostor,  2017

Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017

Temperatura in delo na prostem: Delodajalec mora delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnih delovnih mestih, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Zahteve za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Na gradbišču je treba zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

Prezračevanje in klimatske naprave:

Negativen vpliv na zdravje ima vsekakor tudi onesnažen zrak. Povzroča glavobole, suhe oči in grlo, utrujenost, kožne izpuščaje, razdražljivost ipd. Dolžnost delodajalca je, da poskrbi za svež zrak v delovnem okolju. To doseže s prezračevanjem z dovodom svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavca pri delu.

Ločimo dve vrsti prezračevanja:

  • naravno – preko okenskih ali drugih odprtin, vendar delavci pri tem ne smejo biti izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje ter prehlade in vnetja;
  • umetno – s pomočjo prezračevalnih oziroma klimatskih naprav. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj je naravno prezračevanje ter kje sme oziroma ne sme biti načrtovano.

Umetno prezračevanje zahteva redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih oziroma klimatskih naprav, kar znatno vpliva na zdravje delavcev. Pravilnik posebej navaja zahteve za zrak, pomešan z inertnim prahom/prahom trdega lesa/ rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi, ki se vrača nazaj v delovni prostor.

Relativna vlažnost:

Relativna vlažnost dovedenega zraka s prezračevalno oziroma klimatsko napravo mora biti odvisna od njegove temperature in ne sme presegati teh vrednosti:

  • 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 %!

Merjenje mikroklime:

Mikroklimo praviloma merimo v poletnem in zimskem letnem času. Gostota meritev preko dneva je odvisna od delovnega procesa in števila delovnih izmen. Na klimatsko variabilnih delovnih mestih jo je treba meriti bodisi kontinuirano, bodisi v kratkih razmikih. Za počutje človeka je pomembno še merjenje relativne vlage, toplotnega sevanja in hitrosti gibanja zraka.

Pomni:

    • Toplotno udobje se izračuna z indeksom toplotnega udobja. Klimatsko udobje se definira kot stanje, ki se ne zazna niti kot hladno, niti kot vroče, v katerem je gibanje zraka prijetno in ga ne občutimo, ko zrak ni niti suh, niti vlažen in ko nošenje obleke ne čutimo kot breme.
    • Za nepravilno rabo klimatskih naprav zaradi prevelike temperaturne razlike med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom so še posebno občutljive nosečnice in starejši delavci.
    • Visoke temperature znatno vplivajo na ženske, ki se spopadajo z menopavzo. Zato je smiselno upoštevanje te ranljive skupine pri ocenjevanju tveganja.
    • Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali se meritve mikroklime opravljajo v razmerah, v kakršnih delavci dejansko delajo. Pogosto se namreč dogaja, da pred izvajanjem meritev v podjetjih prezračijo delovne prostore, saj tako dosežejo želene vrednosti meritev, ki pa niso realne!
    • Delavski zaupnik naj od delodajalca zahteva sprejem ustreznih ukrepov za zmanjšanje prekoračenih temperatur oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Ocena tveganja in mikroklima:

Ocena tveganja naj glede mikroklime obravnava:

  • ali gre za delo v zaprtem prostoru/delo na prostem/terensko delo/delov hladilnici;
  • podatke o temperaturi na delovnem mestu, relativni vlažnosti, gibanju zraka glede na predpisane mejne vrednosti;
  • indeks PMV udobja (kazalca toplotnega udobja) in kako ga občuti delavec (delavec poda svoje mnenje kot udobje/nelagodje);
  • primernost obleke, obutve in prehrane (kalorična vrednost obroka, topli/ hladni napitki) glede na toplotne razmere ter napor dela;
  • opremljenost/neopremljenost prostorov s klimatskimi napravami;
  • način prezračevanja/izmenjave zraka (naravno ali ventilacijsko);
  • morebitni prepih;
  • ali so pozimi pri delu na prostem na voljo prostori za ogrevanje;
  • enakomernost toplotnih razmer poleti in pozimi;
  • pogostnost pritožb posameznikov;
  • zdravstveno spričevalo o primernosti delavca, ki dela na mrazu/vročini;
  • regulacijo in vzdrževanje grelnega/hladilnega sistema;
  • obravnavo ranljive skupine delavcev.

Vsi ukrepi, tudi začasni, morajo biti opredeljeni v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Ukrepi:

Tehnični ukrepi proti visokim / nizkim temperaturam:

  • klimatske naprave in prezračevalne naprave, nižanje vlage v zraku s pomočjo »air conditioninga« in naprav za odstranjevanje vlage (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • sistem nadomeščanja slojev zraka (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • namestitev rolo vrat npr. v mehaničnih delavnicah, skladiščih ipd.;
  • namestitev toplotnih zaves na vhodih.

Začasni organizacijski ukrepi pri temperaturah nad 28 °C:

  • prerazporeditev delovnega časa;
  • krajši delovni čas;
  • pogostejši in daljši odmori;
  • ponudba ustreznih osvežilnih napitkov;
  • zmanjšanje intenzivnosti dela;
  • kot skrajni ukrep tudi prekinitev delovnega procesa.

Osebna varovalna oprema:

Oblačila proti vročini: Varujejo pred toploto, ki jo povzročajo močno sevanje, vroči plini in ogenj (plameni) kot tudi stik z vročimi površinami. Za izdelavo zaščitnih oblek proti vročini se uporabljajo npr. tkanine iz volne, bombaža, posebnih vlaken in usnja. Vpliv toplotnega sevanja se bistveno zmanjša tudi z odbojno gornjo plastjo iz aluminija. Oblačila za delo v livarnah, topilnicah, železarni, pred povišanimi temperaturami, IR-sevanjem in za neposredno zaščito pred odletavajočimi stopljenimi kovinskimi delci ter plamenom so izdelana iz skrbno izbranih, najkvalitetnejših alu-aramidnih materialov, ki so še dodatno impregnirani z ognjevarnim premazom. Delavci, ki delajo na vročini, morajo nositi tudi spodnja oblačila iz bombaža, še boljše pa je, če so ta oblačila iz volne ali posebnih vlaken. Tako se namreč poveča zaščitni učinek in izboljša udobnost nošenja.

Varovalna oblačila proti mrazu se uporabljajo pri temperaturah pod -5 °C. Varujejo pred učinki izjemnega mraza, npr. pri delu v hladilnicah, na prostem pri zelo nizkih temperaturah in pri dejavnostih z malo gibanja na prostem v hladnih letnih obdobjih. V standardu so navedene zahteve za toplotno izolacijo celotnega oblačila, vključno s spodnjim oblačilom, kot tudi za zračnost, odpornost proti prepuščanju vodne pare in za količnik prepuščanja vodne pare. Toplotno izolacijo varovalnih oblačil proti mrazu, ki je bistveno boljša od tiste pri zimskih varovalnih oblačilih, zagotavljajo v glavnem večplastne z vato podložene in prešite tkanine iz naravnih ali umetnih vlaken.

Rokavice za zaščito pred mrazom

Zmogljivostni nivoji so:

  1. odpornost proti konvekcijskemu (prevodnost, prenos) mrazu (0-4)
  2. odpornost proti kontaktnemu (stik) mrazu (0-4)
  3. neprepustnost (penetracija) za vodo

Varovalna oblačila pri slabem vremenu imajo lastnosti varovalnih oblačil pred slabimi vremenskimi vplivi, vetrom in temperaturo okolice, ki je višja od  -5°C. Varovalna oblačila proti slabemu vremenu zaščitijo telo pred vplivi vetra, padavin in talno vlago. Uporabljajo jih delavci v gradbeništvu in pri delih na cestah, v gozdu, nujnih vzdrževalnih delih, delih na ladjah. Priporočamo, da imajo oblačila test o nepremočljivosti. Takšen test za tekstilije je hidrostatični tlačni preskus po standardu, znan je tudi Bundesmannov preskus dežne prhe. Tudi če so tekstilije nepremočljive, pa se slabe točke pokažejo potem, ko iz njih izdelajo dežni plašč in druga oblačila ter izdelke za dež. Pri delovnih oblačilih imajo veliko vlogo mehanske obremenitve, saj so deli oblačil na kolenih, komolcih in ramenih drugače obremenjeni kot npr. na hrbtu. Ko se oblačilo sešije, se šele na testiranjih na njem pokažejo točke, kjer dež premoči! Zato se delajo testi na sešitih, izdelanih oblekah v dežni prhi. V kombinaciji s termopodlogo služijo ta oblačila hkrati tudi kot oblačila, ki varujejo pred mrazom do -5 °C. Zelo pomembna lastnost pa je »dihanje« (prenos toplote in vlage) nepremočljivih tekstilij, saj oblačilo ne sme povzročiti pregretja telesa. Delo je torej lahko udobno tudi v dežju, in to toliko bolj, kolikor bolj je proizvajalcu materiala in izdelovalcu varovalnega delovnega oblačila uspelo najti ravnotežje med nepremočljivostjo materiala in prepustnostjo za zrak in vlago.

Nasveti:

  • V delovnih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami, se v vročih poletnih mesecih priporoča, da temperaturno odstopanje v delovnem prostoru ni nižje od 7 °C glede na zunanjo temperaturo.
  • Usposabljanje zaposlenih o:
    • z vročino povezanih zdravstvenih težavah (prepoznava znakov dehidracije, izčrpanosti, omedlelosti, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, vročinske kapi itd.);
    • dejavnikih, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.
  • Izogibanje slanim, sladkim in začinjenim jedem, ki vzpodbujajo žejo, izogibanje kofeinu, ki povzroča dodatno dehidracijo.
  • Izmenjava dela in počitkov v hladnejših prostorih za zmanjševanje vročinskega stresa. Zahtevna dela naj se opravijo v zgodnjih jutranjih urah, ko je temperatura zraka še nizka.
  • Delo v ekstremno vročih razmerah naj se izvaja v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoč
  • Primernost obleke in prehrane glede na temperaturo delovnega okolja ter delovni napor (pri tem je potrebno poudariti individualno prilagojenost obleke glede na delovni napor).
  • Delavski zaupnik mora zastopati delavca, ko ima ta občutek slabega zraka, pa čeprav so koncentracije škodljivih snovi in izmenjava zraka v predpisanih mejah – gre za tako imenovano udobje na delovnem mestu.
  • Vlogo pri reševanju problematike v zvezi s toplotnimi razmerami ima Inšpektorat RS za delo. Ta izvaja inšpekcijske nadzore, obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, med drugim tudi v zvezi s toplotnimi razmerami na delovnem mestu. Inšpektorat RS za delo ima na svoji spletni strani objavljen tudi seznam ukrepov v času visokih temperatur v poletnem času, ki je uporaben tako za delavce kot tudi delodajalce.

Pomni:

  • Če delodajalec ne izvaja ustreznih (predpisanih) ukrepov proti škodljivim toplotnim vplivom na delavčevo zdravje, ga je delavec preko delavskega zaupnika dolžan o tem opozoriti. Če pa delodajalec teh vplivov (delo v izredno vročih/mrzlih pogojih) ni odpravil oziroma če je delavski zaupnik mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezni in s tem na delavca preži neposredna nevarnost za zdravje oziroma življenje, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati posredovanje inšpekcije dela.
  • Pri izbiri in naročanju delovne opreme in/ali obleke je potrebno posebno pozornost nameniti mnenju delavcev, kajti vsak delavec zase najbolje ve, kaj mu je udobno in kaj ne. Neudobna obleka (preohlapna, pretesna, neprimernih materialov, ki povzročajo srbenje, obleka, ki reže) moti delavca in mu preusmerja pozornost z dela, zaradi tega se zmanjša delovna učinkovitost ter poveča tveganje za nezgode.
  • Visoke temperature na delovnih mestih še dodatno bremenijo ženske med 45. – in 55. letom v obdobju menopavze. Potrebno jim je prisluhniti in prilagoditi delovne razmere (predvsem toplotne razmere, delovno obleko ter dostopnost do toaletnih prostorov in mrzle vode), da se bodo na delovnih mestih počutile kar najbolje. Delavski zaupnik naj po posvetu z njimi tovrstne probleme predstavi delodajalcu. Delodajalec je dolžen proučiti predlagane ukrepe in glede njih podati povratno informacijo. Del varnostne kulture v podjetju je tudi pozitiven odnos vodstva do upoštevanja težav delavk v menopavzi. Potrebno je ozaveščanje o problematiki menopavze na delovnem mestu, ki pa ne sme posegati v zasebnost posamezne delavke.

Več na:

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu, 2019

Kampanja Varno delo na soncu

Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield

 

Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 

SIST EN ISO 11612:2015 varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

SIST EN 530:2010 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

SIST EN 511:2006 Rokavice za zaščito pred mrazom

SIST EN ISO 811:2018 Tekstilije – Ugotavljanje neprepustnosti za vodo – Hidrostatično tlačni preskus (ISO 811:2018)

SIST EN 343:2019 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem

E-novice ZSSS:

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

Back to Top

Nanomateriali

On 15. septembra, 2017   /   nanomateriali  

Nanomateriali:

 

 

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Nanotehnologija napreduje izjemno hitro. Nanodelci s premerom pod 100 nm se uporabljajo v medicini, diagnostiki bolezni, prenašanju zdravil, genski terapiji. Področja uporabe nanodelcev in nanotehnologije so praktično neskončna. Potencialni učinki izpostavljenosti takim delcem na zdravje človeka so neznani, čeprav se utemeljeno sumi, da imajo lahko stranski biološki učinek na zdravje človeka. Do nehotene izpostavljenosti pri aplikaciji nanodelcev v vlogi prenašalcev zdravil lahko pride pri zdravljenju raka ali pri genski terapiji. Zaradi pomanjkanja znanja je naša etična dolžnost, da se obnašamo po previdnostnem principu. Smiselno je razjasniti toksični učinek nanodelcev zato, da bi lahko zmanjšali njihove toksične učinke na minimum.

Previdnost zaradi izpostavljenosti nanodelcem izhaja iz njihove majhnosti. Ta omogoča gladko prehajanje nanodelca čez pore v celični membrani in skozi t. i. hematoencefalno bariero. Drug pomemben podatek za nanodelce je, da snovi v nanoobliki spremenijo svoje značilnosti. Npr. inertno zlato v običajni obliki, ki ga uporabljamo tudi za zdravljenje, v nanoobliki spremeni lastnosti. Pri iskanju strupenih učinkov nanodelcev na zdravje človeka je posebna pozornost posvečena respiratornemu in kardiovaskularnemu sistemu.

________________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitu ETUI o nanomaterialih

Primeri uporabe nanomaterialov pri delu

Kaj je nano?

So nanomateriali zdravstveno in varnostno tveganje za delavce?

Kako lahko vem, če se nanomateriali uporabljajo na mojem delovnem mestu?

Koraki za preprečevanje izpostavljenosti delavcev nano materialom na delovnem mestu

Delite svoje znanje in izkušnje

Kaj morate vedeti: Strokovni delavec za varnost pri delu, vam mora odgovori na ta vprašanja …

 

 

 

 

 

_____________________________________________________________

Prispevki:

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ:

Back to Top

Poklicne bolezni

On 14. septembra, 2017   /   Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom  

Poklicne bolezni

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni listi o karcinogenih

Alergeni

Izgorelost

Hrup

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

 

Delavci so v skladu z ZPIZ-2 obvezno invalidsko zavarovani za primer poklicne bolezni ter v skladu z ZZVZZ zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni. Na tej pravni podlagi naj bi poklicno oboleli delavci bili upravičeni do višje ravni pravic iz obeh zavarovanj (npr. do 100-odstotne odmere od zavarovalne osnove invalidske pokojnine, nadomestil delovnim invalidom II. in III. kategorije, nadomestil plače v času bolniške odsotnosti z dela). Te pravice so 30 let ostajale zgolj črka na papirju, ker Slovenija vse od osamosvojitve leta 1991 do 1. maja 2023 ni imela v praksi delujočega predpisa, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije/priznanja poklicne bolezni. Poklicno oboleli delavci zato niso mogli uveljaviti z obema zakonoma zagotovljenih pravic. Enako nevzdržno pa je, da je zaradi tega ni bilo prevencije poklicnih bolezni na ravni delodajalca.

Po pritožbi ZSSS novembra 2022 na Mednarodno organizacijo dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155, ki državo zavezuje, da določi predpis za notifikacijo poklicnih bolezni, je ILO začela postopek ugotavljanja kršitve. V spravnem postopku med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in Vlado RS, je bil pripravljen novi Pravilnik o poklicnih boleznih. V Uradnem listu RS št. 25/2023  je bil objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati 1. 5. 2023.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Prispevek za novinarsko konferenco ZSSS 24. februarja 2023, kako je nastal novi pravilnik

 

Pravilnik o poklicnih boleznih:

Pravilnik je bil objavljen 24. 2. 2023 v uradnem listi št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje.

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Poslovnik o delu interdisciplinarne komisije strokovnjakov

Sklep o imenovanju interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS), 5. 4. 2023

 

Povezava na novi Pravilnik o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Verifikacija poklicnih bolezni I in II, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Navodilo KIMPDŠ, kako začeti postopek verifikacije:

Glej navodila na tej povezavi

Več na: https://www.kimdps.si/poklicne-bolezni

 

Dodatno:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Odgovor razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa na MZ z dne 18. 10. 2023 na obe pobudi za uvrstitev obeh novih diagnoz na seznam poklicnih bolezni  na tej povezavi

Pozitivni odgovor RSK MDPŠ z dne 26. 7. 2024 na tej povezavi ter pobuda ZSSS za dopolnitev seznama poklicnih bolezni (nealergijska astma, kožni rak zaradi UV sevanja, postravmatska stresna motnja) na tej povezavi

Letna poročila interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS) za ugotavljanje poklicnih bolezni o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih:

Poročilo ISS za leto 2023:

  1. Prvo poročilo za leto 2023, 14. 3. 2024
  2. Pripombe ZSSS na prvo poročilo ISS za 2023, 25. 3. 2024
  3. Dopolnitev k prvemu poročilu, 20. 4. 2024
    1. priloga k dopolnitvi prvega poročila, 15. 4. 2024
    2. sklep o imenovanju interdisciplinarne skupine strokovnjakov (ISS), 5. 4. 2023
    3. poslovnik ISS, 20. 4. 2023

Pravice iz obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki jih bodo poklicno oboleli delavci lahko uveljavili na podlagi novega pravilnika:

  1. Obvezno zdravstveno zavarovanje (pravice določene v ZZVZZ):
    1. OZZ v celoti krije plačilo zdravstvenih storitev – zdravljenje in rehabilitacijo,
    2. 100-odstotna odmera nadomestila plače v času bolniške odsotnosti od osnove (povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu)
    3. Nadomestilo pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni zopet zmožen za delo.
  2. Obvezno invalidsko zavarovanje (pravice določene v ZPIZ-2):
    1. Pravica do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe,
    2. Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe.
    3. Vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
    4. Višja pravica delovnih invalidov II. in III. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava
    5. Invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

Inšpekcija dela o poklicnih boleznih:

V skladu z ZVZD-1 mora delodajalec takoj obvestiti o vsaki ugotovljeni poklicni bolezni. Novi Pravilnik o poklicnih boleznih od 1. 5. 2023 dalje zagotavlja ustrezno obveščanje inšpekcije s strani Registra poklicnih bolezni na KIMPDŠ in s strani delodajalca. Namen obveščanja je usmerjen inšpekcijski nadzor, ali je pri delodajalcu ustrezno ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni in ali so določeni ustrezni preventivni ukrepi.

Obrazec IRSD za prijavo poklicnih bolezni na tej povezavi

Inšpektorat RS za delo, ki naj bi v skladu z ZVZD-1 vodil evidenco prijavljenih poklicnih bolezni, vsako leto poroča, da ni bilo prijavljenih poklicnih bolezni. Zaradi pomanjkljivih predpisov inšpektorat do 1. 5. 2023 ni bil obveščen niti o sklepih invalidskih komisij ZPIZ, kadar je vzrok delovne invalidnosti poklicna bolezen niti o priznanih azbestnih boleznih. Azbestne bolezni so namreč edina izjema zaradi posebnih predpisov o odpravljanju posledic dela z azbestom. IRSD o pravih vzrokih, da se v Sloveniji ne odkriva poklicnih bolezni, na tej povezavi

S pomočjo ILO po 30 letih od 1. 5. 2023 dalje poklicno oboleli lahko uveljavijo svoje pravice:

ZSSS je v obdobju 1991-2022 vsako leto večkrat zaman pozivala pristojne ministre za delo in za zdravje, naj sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, ki naj določi pravno veljavni postopek verifikacije neazbestnih poklicnih bolezni. Zaradi neodzivnosti je predsedstvo ZSSS oktobra 2021 sklenilo prijaviti Mednarodni organizaciji dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Namen prijave naj bi bil prisiliti vlado RS, da na podlagi mednarodnih obveznosti končno po 30 letih sprejme Pravilnik o poklicnih boleznih. Marca 2022 je ILO začelo postopek ugotavljanja kršitve. Novi pravilnik je bil v Uradnem listu RS objavljen 24. 2. 2023 in se začne uporabljati od 1. 5. 2023 dalje.

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Definicije:

ZPIZ-2, 68. in 424. člen: Poklicne bolezni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje. Minister, pristojen za zdravje, izda ta predpis (to je pravilnik o poklicnih boleznih) v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona (to je najkasneje 30. 6. 2013). Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

ZVZD-1, 61. člen: Bolezen, povezana z delom, je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

Predisponiran pomeni dovzeten za neko bolezen.

Primeri bolezni v zvezi z delom: ekstraavralni učinki hrupa, obolenja hrbtenice, izgorelost na delu, sindrom fibromialgije…

Evropska statistika poklicnih bolezni (EODS):

Statistika EUROSTAT o poklicnih boleznih je eden najpomembnejših kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej:

 

Priporočila EU in ILO na področju poklicnih bolezni:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

 

 

Konvencija ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo (ILO), 2010, angleščina

Smernice ILO za ugotavljanje in registracijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, 1996, v angleščini

 

 

 

 

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni kot tudi slovenski kriteriji v postopku verifikacije poklicnih bolezni:

V dogovoru z Ministrstvom za zdravje Je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane februarja 2019 pripravil prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila povzema Pravilnik o poklicnih boleznih iz 2023. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.

Povezava na prevod priporočil

Odškodnina za poklicno bolezen:

Za razliko od odškodnin za nezgodo pri delu v Sloveniji v praksi še ni sodnih zahtevkov za odškodnino zaradi poklicne bolezni, kar je gotovo posledica neugotavljanja poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni, kjer odškodnino v skladu z zakonom izplačuje proračun namesto delodajalca.

Glej poročilo o odškodninah, izplačanih v 2021 na tej povezavi

42/2024 e-novica ZSSS (12. 9. 2024): Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

Stališča ZSSS o poklicnih boleznih:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, 15. 3. 2023, na tej povezavi

Glej sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, na tej povezavi

Glej pobude in stališča ZSSS (za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih in za uvrstitev novih bolezni na seznam), na tej povezavi, 27. 2. 2019

Poziv predsednice ZSSS ministru za zdravje, naj bo COVID-19 poklicna bolezen na tej povezavi, 21. 3. 2020

Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih  – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi, 15. 3. 2023

Predlog pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi od 4. 4. do 20. 4. 2018, pa nikoli ni bil sprejet zaradi predčasnega odstopa takratne vlade in zaradi podnormiranosti pravne podlage v ZPIZ-2, na tej povezavi

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o poklicnih boleznih (stran 1377), velja od 25. 2. 2023, uporablja se od 1. 5. 2023

Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni – ne velja več od 24. 2. 2023

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Poslovnik o delu posebne zdravniške komisije

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poklicnih boleznih:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

Tematska številka DE o poklicnih boleznih, april 2023

Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen, okt. 2023

 

 

 

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke,  v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu  ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

 

Tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost:

 

Poklicne bolezni, tematska številka Delavske enotnosti, april 2023, letnik 82

– za ozaveščanje tik pred začetkom uporabe Pravilnika o poklicnih boleznih 1. 5. 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Raziskave / raziskave:

Nina Vodopivec: Poklicne bolezni in z delom povezane bolezni v Sloveniji, 2022

Kampanje ZSSS o poklicnih boleznih:

Kampanja ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Nič smrti pri delu, 2022-2023

Glej arhiv kampanj

 

 

 

 

 

 

 

 

E-novice ZSSS o poklicnih boleznih 2018-2023:

42/2024 e-novica ZSSS (12. 9. 2024): Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

44/2023 e-novica ZSSS (26. 10. 2023): Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

16/2023 e-novica ZSSS (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

63/2022 e-novica ZSSS (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

60/2022 e-novica ZSSS (2. 12. 2022): Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

23/2022 e-novica ZSSS (20.5.2022): Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen

19/2022 e-novica ZSSS (28. 4. 2022): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

46/2021 e-novica ZSSS (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

28/2021 e-novica ZSSS (24. 5. 2021): Poslanski predlog novele ZPIZ-2 za priznanje poklicnih bolezni

20/2021 e-novica ZSSS (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

14/2021 e-novica ZSSS (22. 3. 2021): Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

26/2020 e-novica ZSSS (28.4.2020): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

22/2020 e-novica ZSSS (9.4.2020): COVID-19 kot poškodba pri delu

18/2020 e-novica ZSSS (27.3.2020): COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

51/2019 e-novica ZSSS (17.10.2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

42/2019 e-novica ZSSS (4.9.2019): Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

37/2019 e-novica ZSSS (15.7.2019): Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

21/2019 e-novica ZSSS (26.4.2019): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

11/2019 e-novica ZSSS (4.3.2019): ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

3/2019 e-novica ZSSS (16.1.2019): Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

63/2018 e-novica ZSSS (17.12.2018): Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

60/2018 e-novica ZSSS (5.12.2018): Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

52/2018 e-novica ZSSS (22.10.2018): Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

35/2018 e-novica ZSSS (11.7.2018): Varno delo na soncu tudi to poletje

21/2018 e-novica (23.4.2018): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

19/2018 e-novica (13.4.2018): Nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27)

18/2018 e-novica (11.4.2018): Ne pozabite izpolniti ankete ZSSS “Ocena tveganja in poklicne bolezni” (opomnik na 14/2018 e-novico)

16/2018 e- novica (6.4.2018): Predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi od 4. 4. do 20. 4. 2018

14/2018 e-novica (29.3.2018): Spletna anketa ZSSS “Ocena tveganja in poklicne bolezni”

13/2018 e-novica (16.3.2018): Poziv ministrici za zdravje naj kljub odstopu vlade izda Pravilnik o poklicnih boleznih1

2/2018 e-novica (15.3.2018): Novo na spletni strani EU OSHA o boleznih, povezanih z delom

6/2018 e-novica (31.1.2018): Predlog ZZVZZ-1 za uvedbo zdravstvenega zavarovanja za poklicno tveganje

Back to Top

Usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

On 10. julija, 2017   /   Usposabljanje za varno delo  

Usposabljanja  ZSSS za izvoljene delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Usposabljanja so temelj učinkovitosti pri zastopanju interesa delavcev za varno in zdravo delo!

Glej tudi Usposabljanja delavcev za varno delo

Glej tudi Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Glej tudi Sodelovanje delavcev pri upravljanju

 

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanj. To niso usposabljanja za varno delo, ki jih mora delodajalec zagotoviti vsem zaposlenim glede na tveganja na različnih delovnih mestih, predvidena v delodajalčevi listini »izjava o varnosti z oceno tveganja«. ZVZD-1 namreč predvideva posebna usposabljanja za učinkovito izvajanje vloge delavskega zaupnika/sveta delavcev. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) dodatno določa, da imajo delavski zaupniki za VZD/člani sveta delavcev pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanja, potrebna za učinkovito delo. Usposabljanja si le-ti izberejo zato sami. Delodajalec jih pri tej izbiri ne sme omejevati!

Ponudba usposabljanj:

  1. Zakaj in kako izvoliti, naloge in pristojnosti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, 
  2. Osnovno usposabljanje novoizvoljenih članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,
  3. Nadaljevalno usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu za učinkovito sodelovanje pri ocenjevanju tveganja (vsebina po dogovoru).

KONTAKT: Sindikalna akademija ZSSS: izobrazevanje@sindikat-zsss.si

Back to Top
Back to Top

Elementi sistema varnosti in zdravja pri delu

On 3. julija, 2017   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Elementi sistema varnosti in zdravja pri delu

 Urejeno delovno okolje

 

Do potrebnih informacij s klikom na naslednje povezave:

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Vloga delodajalca

Vloga delavca

Varovanje osebnih podatkov delavca

Ranljive skupine delavcev

Pravica do obveščenosti

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Strokovni delavec za varnost pri delu

Humanizacija dela in ergonomija

Obremenitve pri delu (kemijske, fizikalne, biološke, psiho-socialne)

Ocena tveganja

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Hramba dokumentacije

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

Promocija zdravja na delovnem mestu

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

Obvezno zavarovanje

Poklicno zavarovanje

Osebna varovalna oprema

Oznaka CE

Varnostni znaki

Prva pomoč

Požarna varnost

Predhodno varstvo

Vloga ministrstev

Inšpekcija dela

Socialni dialog

Predpisi

Standardi

Sindikat

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

ETUC in ETUI

Evropska unija

ILO / MOD Mednarodna organizacija dela

Za več naroči tudi publikacije ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

VODNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE “ISO 45001 – UPORABA NOVEGA STANDARDA O VARNOSTI IN ZDRAVJU NA DELOVNEM MESTU” in letak “STANDARDI SO POMEMBNI TUDI ZA DELAVCE”

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Tematska številka DE o poklicnih boleznih, april 2023

Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen, okt. 2023

Usposabljanja za vlogo delavskega zaupnika pri ocenjevanju tveganja

Glej Sindikalna akademija ZSSS

 

Back to Top