28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu

28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu

Od leta 1996 sindikati po vsem svetu na 28. april obeležujejo Mednarodni spominski dan na umrle in poškodovane delavce (International Workers’ Memorial Day – International Commemoration Day for Dead and Injured Workers) z geslom: “Spominjaj se umrlih in bori se za žive!”  Namen je s kampanjami ozaveščanja počastiti spomin na žrtve poškodb pri delu in poklicnih bolezni. 28. aprila se po vsem svetu pregleda statistika umrlih zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni. ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan javnosti posreduje svoja sporočila o stanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Glej spodaj sporočila po letih !

Več ITUC na tej povezavi in Organizacija 28. april na tej povezavi

Izhajajoč iz te tradicije Mednarodna organizacija dela (ILO / MOD) od leta 2003 vsako leto 28. aprila obeležuje Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu (World Day for Safety and Health at Work) z namenom, da bi po vsem svetu spodbudila preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Gre za kampanjo ozaveščanja, katere namen je usmeriti mednarodno pozornost na nove trende na področju varnosti in zdravja pri delu ter na obseg poškodb pri delu, bolezni in smrtnih žrtev po vsem svetu.

Več ILO na tej povezavi


28. april 2025:

 

 

Sporočila in pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2025

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2024

 

19/2025 e-novica ZSSS (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu

20/2025 e-novica ZSSS (24. 4. 2025): Statistika IRSD ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

21/2025 e-novica ZSSS (25. 4. 2025): Hočemo novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu!

22/2025 e-novica ZSSS (28. 4. 2025): 28. april 2025 – Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!

Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2024

Slovenija na zemljevidu sindikatov, ki obeležujejo mednarodni delavski spominski dan 2025 

 


28. april 2024:

Sporočila ZSSS 2024

E-novica ZSSS ob 28. aprilu 2024

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023

Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva, sporočilo nacionalnega programa duševnega zdravja Mira

E-novica ZSSS o globalnem dogodku ILO 25. 4. 2024

ILO sporočila 28. april 2024

Svetovni sindikati ob 28. aprilu 2024

Izjava za javnost ETUC ob 28. aprilu 2024, prevod in metodologija ILO za oceno, ki jo je pridobilo MDDSZ (v angleščini)

Poročilo o delu IRSD v 2023

 


28. april 2023:

Sporočila ZSSS 2023

E-novica ZSSS ob 28. aprilu 2023

Sporočila ILO 2023

Sporočila ETUC 2023

Statistika IRSD

Statistika MDDSZ

Statistika ZPIZ

Poročilo o delu IRSD v 2022

Globalno poročilo WHO in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016 (v angleščini). Na 64 strani je ocena, da je leta 2016 bilo v Sloveniji kar 496 smrti, ki so bile posledica ali poklicne bolezni ali smrtne poškodbe pri delu. OPOMBA: Leta 2016 je bilo 24 smrtnih poškodb pri delu, kar pomeni, da je kar 20-krat več smrti zaradi poklicnih bolezni!

 

 


28. april 2022: 

Sporočila ZSSS 2022

Sporočila ETUC 2022

Sporočila ILO 2022

Plakati 2022

Podatki 2022

Poročilo o delu IRSD v 2021


28. april 2021: 

Sporočila ZSSS 2021 in e-novica ZSSS 2021

Sporočila ETUC 2021

Plakati 2021

Podatki 2021

Poročilo o delu IRSD v 2020

 

 

 


28. april 2020: 

Sporočila ZSSS 2020 in e-novica ZSSS 2020

Sporočila ETUC 2020

Plakati 2020

Sporočila ILO 2020

Podatki 2020

 

 

 

 


28. april 2019: 

Sporočila ZSSS 2019

Sporočila ETUC 2019

Sporočila ILO 2019

Plakati 2019

Podatki 2019

 

 

 

 

 

 

 

 


28. april 2018: 

Sporočila ZSSS 2018 in e-novica ZSSS 2018

Sporočila ETUC 2018

Plakat 2018

Podatki 2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


28. april 2017: 

 

Sporočila ZSSS 2017

Sporočila ETUC 2017

Plakati 2017

Podatki 2017

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


28. april 2016: 

Sporočila ZSSS 2016

Plakat 2016

Podatki 2016

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


28. april 2015: 

Sporočila ZSSS 2015

Plakat 2015

Podatki 2015

 

 

 

 

 

 


28. april 2014: 

Sporočila ZSSS 2014


28. april 2013: 

Sporočila ZSSS 2013


28. april 2012: 

Sporočila ZSSS 2012


28. april 2011: 

Sporočila ZSSS 2011

Sporočila HESA / ETUC 2011

Sporočila ILO 2011


28. april 2010: 

Sporočila ZSSS 2010


28. april 2009: 

Sporočila ZSSS 2009


28. april 2008: 

Sporočila ZSSS 2008


28. april 2007: 

Sporočila ZSSS 2007


28. april 2006: 

Sporočila ZSSS 2006


 

Nič smrti pri delu

Kampanja ETUC 28. april 2022 – 28. april 2023: Nič smrti pri delu

Zero Death At Work, IWMD 2022-2023

__________________________________________________________

#IWMD23

Žrtve azbesta pozivajo EU, naj ustavi škandalozno umiranje zaradi poklicnega raka, saj ga je mogoče preprečiti, sporočila ETUC ob 28. aprilu 2023 v angleščini na tej povezavi

https://www.etuc.org/en/pressrelease/iwmd-asbestos-victims-urge-eu-stop-workplace-cancer-scandal

17/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

__________________________________________________________

#IWMD22

#ZeroDeathAtWork 

Od leta 1996 sindikati na vseh celinah na 28. april obeležujejo “Mednarodni delavski spominski dan” na delavce, ubite in poškodovane na delovnem mestu. Tej tradiciji se je od leta 2003 pridružila tudi Mednarodna organizacija dela (ILO) s svojim Svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je 28. aprila 2022 javnosti posredovala svoj “manifest Nič smrti pri delu“. Do 28. aprila 2023 bo z njim podpirala iniciative na evropski in nacionalni ravni za dosego cilja iz Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027do 2030 nič smrti, povezanih z delom.

Iz manifesta: “Evropsko unijo, vlade držav članic in delodajalce pozivamo, naj se resnično zavežejo in ustrezno ukrepajo, da se doseže nič smrti, povezanih z delom. Bolj kot besede bodo pomembna dejanja Evrope.”

ETUC poziva voditelje EU tudi, da se poleg z nezgodami na delovnem mestu spoprimejo tudi s poklicnim rakom, ki letno terja življenje več kot 100.000 ljudi, ter hkrati storijo kaj še za zaščito delavcev pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, povzročenimi s podnebnimi spremembami.

Prevod manifesta v slovenščino (verzija v angleščini in slovenščini) na tej povezavi

Sporočilo ETUC ob objavi manifesta Nič smrti pri delu z izjavo Claes-Mikael Stahl (v angleščini in slovenščini) na tej povezavi 

Napovedi števila smrtnih nezgod za EU in izbrane države, omenjene v sporočilu ETUC, na tej povezavi

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je manifest aprila 2022 posredovala takratni Vladi RS in jo pozvala, naj sledi pozivom manifesta, ter ukrepa za sprejem predpisov za prevencijo nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter okrepi inšpekcijski nadzor njihovega izvajanja, da bo tudi v Sloveniji do leta 2030 dosežen strateški cilj EU »nič smrti, povezanih z delom«.

Poziv predsednice ZSSS Lidiji Jerkič Vladi RS k ukrepanju v skladu z manifestom na tej povezavi

ETUC načrtuje, da bo institucijam EU končni manifest predala na mednarodni delavski dan spomina na delavce, umrle na delovnem mestu 28. aprila 2023.

ETUC je k podpisu manifesta povabil ne le vodje evropskih sindikatov ampak tudi poslance Evropskega parlamenta, ministre v državah članicah, nekatere evropske poklicne organizacije na področju zdravja, predstavnike uglednih univerz  ter urednike uglednih publikacij na področju varnosti in zdravja pri delu.

Dobra novica je, da se je že lepo povečalo število podpornikov manifesta med ministri in evropskimi poslanci. Z veseljem poročamo, da se je med podpornike manifesta podpisalo tudi že šest uglednih in vplivnih Slovencev:

  1. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  2. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu
  3. Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu
  4. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
  5. Maja Metelko, odgovorna urednica slovenske strokovne revije Delo in varnost
  6. prof. dr. Simon Schnabl, predstojnik Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

__________________________________________________________

Nič smrtnih nezgod pri delu ni utopija

ETUC trdi, da “nič smrti pri delu” ni utopija. Trend v vsej EU je namreč, da število smrtnih nezgod pri delu konstantno pada. Claes-Mikael Stahl, namestnik generalnega sekretarja ETUC je ob objavi manifesta 28. aprila 2022 opozoril na napovedi analize ETUC, da pa je med letoma 2020 in 2029 pričakovati še dodatnih  27.041 smrti na delovnem mestu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Analiza je pokazala še, da smemo ob nespremenjenih trendih pričakovati konec umiranja na delovnih mestih v EU šele leta 2055. Če pa bodo EU voditelji predpisali več usposabljanja za varno delo in več inšpekcijskega nadzora, se bodo trendi pospešili in umiranja bo lahko konec že  najkasneje 2030.

 

 

 

Podatki o številu nezgod pri delu s smrtnim izidom na 100.000 zaposlenih, ki kažejo na trend stalnega upadanja v 27 državah EU, izračun Pierre Bérastégui iz Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI).

 

Podatki o številu smrtnih nezgod pri delu v Sloveniji 2005-2021 po podatkih IRSD na tej povezavi

Napoved ETUC ob tem nespremenjenem trendu na podlagi Eurostat-ove statistike ESAW: v Sloveniji bo nič smrtnih nezgod pri delu leta 2035, v obdobju 2020-2030 pa se bo verjetno pri delu smrtno ponesrečilo še 101 delavcev. Glej analizo na podlagi evropske statistike do leta 2019 na tej povezavi

 

Pojasnilo ETUC: Upoštevajte, da ta analiza zagotavlja le grobo oceno ničelnega obdobja, če bomo napredovali podobno hitro kot v intervalu 2010-2019 in linearno. Malo verjetno pa je, da bo trend potekal strogo linearno, tako zaradi spreminjajočega se političnega okolja v Evropi in državah članicah kot zaradi dejstva, da se bo upadanje z napredovanjem trenda verjetno izravnalo.

 

 

Poslabšanje trendov v 2020: ETUC pa je 28. oktobra 2022 objavila novo napoved na podlagi evropske statistike. ki pa že upošteva statistiko za vseh 27 držav EU v letu 2020, ko je prišlo v primerjavi z letom 2019 do poslabšanja trendov, saj se je število smrtnih nezgod pri delu povečalo kar v 12 državah. Največji skok števila umrlih je bil v Italiji (+285), Španiji (+45) in na Portugalskem (+27). V Sloveniji je bilo leta 2020 17 mrtvih v nezgodah pri delu ali 2 več kot v 2019. Napoved ETUC, kdaj se bo ob nespremenjenih trendih število umrlih znižalo na nič, se je zato zamaknilo za sedem let na leto 2062.

Izjava za javnost ETUC 28. 10. 2022 “V 12 državah EU povišano število nezgod pri delu s smrtnim izidom” z izjavo Claes-Mikaela Stahla, namestnika generalnega sekretarja ETUC, ki med drugim pojasni, kako je mogoče izboljšati trende smrtnih nezgod pri delu, na tej povezavi in v angleščini na tej povezavi

________________________________________________

Podpisniki  / podporniki manifesta iz EU in Slovenije:

Z veseljem poročamo, da se je med podpornike manifesta podpisalo tudi že šest uglednih in vplivnih Slovencev:

  1. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 22. 9. 2022, na tej povezavi
  2. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu, 13. 9. 2022, na tej povezavi
  3. Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu, 7. 10. 2022, na tej povezavi
  4. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,
  5. dr. Maja Metelko, odgovorna urednica slovenske strokovne revije Delo in varnost (izhaja že 65 let)
  6. izr. prof. dr. Simon Schnabl, predstojnik Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Seznam podpisnikov manifesta 28. 10. 2022, na tej povezavi

Spletna stran ETUC o Manifestu ZERO DEATH AT WORK s podpisi uglednih in vlivnih Evropejcev na 28. 10. 2022, v angleščini na tej povezavi

________________________________________________

Besedilo manifesta:

Prevod manifesta v slovenščino (verzija v EN in v SI)  na tej povezavi

Manifest v angleščini z 69 podpisi na dan 28. april 2022 na tej povezavi

Manifest v francoščini z 69 podpisi na dan 28. april 2022 na tej povezavi

________________________________________________

Grafična podoba kampanje:

Grafična podoba kampanje 1 (v slovenščini) na tej povezavi

Grafična podoba kampanje 2 (v slovenščini) na tej povezavi

Grafična podoba kampanje 3 (v slovenščini) na tej povezavi

V angleščini: Graphics for social media in different formats for Twitter, Facebook and LinkedIn

_____________________________________________________

E-novice o kampanji:

17/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

55/2022 e-novice ZSSS (28. 10. 2022): Novi podporniki manifesta NIČ SMRTI PRI DELU in poslabšanje trendov kliče k budnosti

34/2022 e-novica ZSSS 7. 7. 2022): Peticija ETUC “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu”

18/2022 e-novica ZSSS (28. 4. 2022): Manifest za nič smrti, povezanih z delom

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

 

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Kampanja 2021-2023: TVOJ SINDIKAT ZAHTEVA OMEJITEV ROČNEGA PREMEŠČANJA BREMEN

Glej tudi Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Zadnje novice:

1. avgusta 2024 stopi v veljavo pravilnik o ročnem premeščanju bremen, novice MDDSZ, 29. 7. 2024

V Uradnem listu RS, št. 84/2023 z dne 2. 8. 2023 objavljen novi pravilnik:

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024

 


 

Cilj kampanje je posodobitev zastarelega pravilnika, ki nezadostno omejuje ročno premeščanje bremen:

Začetek kampanje: 14. 6. 2021

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) opozarjata na zastarelost Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005 in predlagata tedanjemu ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju spremembe in dopolnitve. Pozivata ga, naj pravilnik posodobi že v letu 2021! Ko bo namreč posodobljen, bodo nove predlagane omejitve morali upoštevati vsi delodajalci v Sloveniji v vseh dejavnostih.

A prav v dejavnosti trgovina morajo delavci na marsikaterem delovnem mestu dnevno ročno premestiti uničujoče mase bremen. Ročno premeščanje prevelikih bremen povzroča mišično-kostna obolenja, zaradi katerih je preveč bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Pozivi Inšpektoratu RS za delo za omejitev mase bremen ostajajo brez učinka, ker inšpektorji nimajo pravne podlage za ukrepanje.

V dejavnosti trgovina (SKD dejavnosti G, G45, G46 ter G47) je:

  • 105.753 zaposlenih,
  • 15.167 gospodarskih družb.

Fotografije o ročnem premeščanju bremen v dejavnosti trgovina:

   

Palete z bananami, zraven je viden roler za ročno premeščanje. Zaboj banan tehta 18,3  kg, zaboj čebule in krompirja pa 20 kg. Na paletah je 48 kartonov (zabojev), ki se ročno zlagajo na palete, naložene z viličarjem visoko preko 2 m.

Masa na rolerjih pogosto presega maso trgovke, ki jo potiska.

Potiskanje otežujejo okvare na rolerju (odlomljeno kolo). Voziček z odlomljenim kolesom glej na tej povezavi!

 

 

 

 

 

 

 

 

Masa trgovske robe na rolerju na bencinski črpalki daleč presega maso delavke, ki ga potiska; foto SDTS avgust 2022

 

 

   

Na paletah je 48 kartonov (zabojev), ki se ročno zlagajo na palete, naložene z viličarjem visoko preko 2 m.

Breme na slikah je na palete naloženo 154 cm, 200 cm in 240 cm visoko, kar pogosto presega višino trgovcev, ki jih razlagajo.

                         

Breme na slikah je na palete naloženo 154 cm, 200 cm in 240 cm visoko, kar pogosto presega višino trgovcev, ki jih razlagajo.

  

Vreče se nakladajo in razkladajo ročno, prevozno sredstvo pa sta vozička, na sliki na tej povezavi. Vse se dviguje ročno, ker ni prostora. Na primer dva pralna stroja eden na drugem (srednja teža pralnega stroja 65 kg, pečica 35 kg), glej sliko na tej povezavi.


Primer obremenitve delavcev v trgovini z živili: Dnevno se v trgovini proda od 3.500 do 4.500 kg sadja in zelenjave (npr. vreča krompirja tehta 15 kg, karton banan 19 kg). To maso morajo ročno premestiti 4 zaposleni (2 moška in 2 ženski) – ne enkrat ampak dva do trikrat. Tedensko torej ročno premestijo skupaj 41.000 kg ali 10.000 kg na enega zaposlenega. Najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti so mišično-kostna obolenja.


Primer obremenitve v trgovini z gradbenim materialom: Zaposleni ročno na dan premestijo do 5 ton cementa, malte, plošč, lepila itd. Kadar pripeljejo železo, ga na roke zložijo na stelaže tudi do 7 ton dnevno.


Poročilo predstavnika SDTS po ogledu trgovine z gradbenim materialom, april 2022: Za delo v skladišču so trenutno redno zaposleni trije, moralo bi jih biti pet, vendar kandidatov za to delo ni. Dva zaposlena sta tik pred upokojitvijo, eden od njiju ima poškodovana tri vratna vretenca. Plače so minimalne (z dodatkom do minimalne plače), mladih kandidatov za to delo ni. Vprašanje za delodajalce: “Kdo bo opravljal to delo, ko se bodo ti zaposleni upokojili?”

K poročilu sodijo spodnje fotografije:

Bale različnih materialov ročno vpenjajo v stojalo, ki je visoko 2,5 m. Posamezne bale tehtajo več kot 50 kg.

Na stojalo, ki je visoko 3 m, prelagajo železne palice ali tramove, ki tehtajo do 56 kg. Ko dobijo blago, je potrebno naenkrat preložiti tudi 4 tone teh železnih palic. Običajno delata dva zaposlena na izmeno.

Ko nalagajo blago kupcu, preložijo ogromno 25-kilogramskih vreč cementa. Dnevno preložijo 5 ton blaga, katerega največji delež predstavljajo izdelki, ki tehtajo 25 kg ali več.

Zaposleni ročno premeščajo cestne robnike, ki tehtajo 80 kg. Glej robnik na fotografiji. Kadar je na izmeni sam, tak robnik premešča en sam zaposleni.  Ostali robniki tehtajo med 40 in 50 kg na kos in se tudi prelagajo ročno, ko gre za odpremo do končnega kupca.


Komentar sindikalnega zaupnika SDTS: »Pereč problem so rastoči transportni stroški blaga v ladijskem kontejnerskem prevozu. Posledično delodajalci pri naročanju takega blaga ne upoštevajo logističnih standardov in od dobaviteljev zahtevajo polnjenje kontejnerjev od tal do stropa. V kontejner so kartoni brez palet dobesedno nabutani do stropa. V našem primeru gre za kartone dolžine od dveh do štirih metrov, teže od 75 do 110 kg, naložene 2,40 metra visoko. Delodajalec pričakuje, da bodo zloženi “na roko” ne glede na veliko tveganje za poškodbe. Ker gre za sezonsko blago, smo s tem problemom soočeni približno 6 mesecev v letu


Statistika iz evropske raziskave ESENER 2019 – Slovenski delodajalci redkeje kot v EU nabavljajo delovno opremo za pomoč pri premeščanju bremen:

Evropska raziskava ESENER 2019 – odgovor na vprašanje “Ali je vaša poslovna enota v preteklih 3 letih sprejela naslednji ukrep: Dobava opreme za pomoč pri dvigovanju, premikanju bremen ali drugem fizično napornem delu?”

 

 

 

 

 

 

 

 

Komentar: Slovenski delodajalci bistveno redkeje kot  v drugih državah EU nabavljajo opremo za pomoč pri dvigovanju, premikanju bremen ali drugem fizično napornem delu!

Črna črta na diagramu omogoča primerjavo med slovenskimi in  delodajalci ostalih držav v EU.

Vir na tej povezavi

 

 

 

 

 

 


Sodobni pripomočki za ročno premeščanje bremen – priporočite jih delodajalcu!

 

Transportni vozički, električni vozički in rudl ročni vozički za prevoz tovora. Odlične cene!!!!

Stopniščni vzpenjalnik MARIO SENIOR CS 60 nova generacija električnih stopniščnih transportnih vozičkov, namenjena tovorjenju gospodinjskih aparatov, pohištva in jeklenk na splošno.

Transportni voziček za stopnice se zna sam, skupaj s tovorom, naložiti v kombi. Je najboljši v kategoriji, s kapaciteto 100/170 kg.

 

 

 

 

foto SoftExo Hunic

OSHwiki: Mateja Kočevar: Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji

:

plezalci po stopnicah na motorni pogon (Stanley) 

 

električni stopniščni voziček, paletnik ali vzpenjalnik, dvigalo s ploščo Kaiser +Kraft


ZSSS in SDTS sta zato junija 2021 za zaščito poklicnega zdravja  delavcev pripravila predlog teh posodobitev pravilnika:

Glej povzetek predlogov ZSSS in SDTS junija 2021 na tej povezavi!

POJASNILO: To so bili junija 2021 začetni predlogi ZSSS in SDTS za spremembe in dopolnitve pravilnika iz leta 2005. Končna zasnova novega pravilnika, ki jo je leta 2023 pripravila Delovna skupina MDDSZ za pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (v njej je ZSSS zastopala Lučka Böhm in SDTS Tina Skubic), pa je temeljila na prenosu v novi slovenski predpis nemške metode iz leta 2019 “Leitmerkmalmethoden« (LMM) oziroma poslovenjeno metode ključnih kazalnikov (MKK).

O nemški metodi LMM: Kljub nenehnemu tehničnemu razvoju pri oblikovanju delovnih mest tudi v Nemčiji fizične preobremenitve delavcev na delovnih mestih še vedno povzročajo bolezni mišično-skeletnega sistema kot najpogostejši razlog za odsotnost z dela ter visoke gospodarske stroške zaradi izpada proizvodnje. Zato je nemška strategija za varnost in zdravje pri delu po letu 2013 v središče pozornosti postavila prav preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Nemčija je za sedemletni projekt MEGAPHYS namenila menda kar 75 milijonov evrov, da bi z njim razvila metodo za učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih na podlagi celovitega ocenjevanja tveganja za njihov nastanek. LMM metoda je leta 2019 prestala vse teste kakovosti in bila odobrena za uporabo. V naslednjih 4 letih se je nova nemška metoda uveljavila v večini držav EU. 


POTEK KAMPANJE:

14. 6. 2021: Začetek kampanje – Za podrobnosti glej predlog ZSSS in SDTS za spremembe in dopolnitve pravilnika na tej povezavi!

14. 6. 2021: Dopis s pozivom ministru za delo na tej povezavi

15. 7. 2021: Prvi uradni odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na tej povezavi

13. 9. 2021: Predstavitev kampanje na 30. seji Predsedstva ZSSS, glej na tej povezavi

27. 9. 2021: Ministrstvo na 14. seji Sveta za varnost in zdravje pri delu predstavi svoj osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika, ki upošteva številne rešitve, ki jih predlagata ZSSS in SDTS. Osnutek sprememb in pravilnika, ki ga je predstavilo ministrstvo 27. 9. 2021, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS in SDTS na osnutek pravilnika, na tej povezavi

15. 10. 2021: 5. kongres SDTS  je med programske usmeritve SDTS uvrstil zmanjšanje tveganj za poškodbe pri delu in poklicna obolenja pri ročnem premeščanju bremen s pomočjo prenove predpisa, ki ureja ročno premeščanje bremen.

22. 10. 2021: Kampanja se predstavi na virtualnem 38. sestanku Nacionalne mreže za sodelovanje z EU-OSHA, ki ima sedež na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – vabilo na tej povezavi, prispevek ZSSS in SDTS na tej povezavi

16. 11. 2021: predavanje “Predlogi ZSSS in SDTS za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen, Lučka Böhm, ZSSS in Jernej Jenko, DVILJ, webinar »Za varna delovna mesta 2021« v organizaciji Zbornice varnosti in zdravja pri delu in Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektoratom RS za delo; program webinarja na tej povezavi, prispevek na tej povezavi

  • Izjava Nikolaja Petrišiča, predstavnika MDDSZ na webinarju 16. 11. 2021: “V pripravi je predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – Pripraviti je treba pravilnik za zagotavljanje večje varnosti in ohranjanja zdravja delavcev. Podlage za boljše ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, manjše tveganje za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Cenijo prispevek socialnih partnerjev in zlasti sindikatov.”

7. 12. 2021: MDDSZ nas seznani, da namerava na pobudo Zbornice varnosti in zdravja pri delu zaradi kompleksnosti ustanoviti delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Poziva nas, da do 17. 12. 2021 sporočimo svoje predstavnike za imenovanje v delovno skupino. Dopis MDDSZ na tej povezavi

9. 12. 2021: 132. tradicionalni posvet Društva varnostnih inženirjev Ljubljane (preko aplikacije ZOOM), na katerem bo Norbert Lechner (AUVA – Allgemeine Unfallversicherunganstalt – avstrijska zavarovalnica za obvezno nezgodno zavarovanje) predstavil AUVA metode za ocenjevanje tveganja pri ročnem prenašanju bremen. Predstavitev posveta DVILJ na tej povezavi

15. 12. 2021: ZSSS in SDTS sta imenovala svoje predstavnike v delovno skupino MDDSZ za pripravo predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen: Lučka Böhm (izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu), Tina Skubic (predsednica sindikata v Mercatorju) in Jernej Jenko (predsednik DVILJ).

11. 2. 2022: MDDSZ sporoča, da bo delovna skupina imenovana konec februarja 2022. Glej na tej povezavi!

11. 2. 2022: Sklep o imenovanju delovne skupine na MDDSZ na tej povezavi

14. in 15. 3. 2022: seja Republiškega odbora SDTS (na dnevnem redu je predlog pravilnika), vabilo na tej povezavi

30. 3. 2022: 1. sestanek delovne skupine za pripravo izhodišč za pripravo Predloga pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – na videokonferenčni platformi MS Teams. POROČILO: Uvodoma je MDDSZ predstavilo zgodovino slovenskih predpisov o ročnem premeščanju bremen. V letih 2000-2005 je veljal Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/2000). V Prilogi II je bila metodologija za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Leta 2005 ga je nadomestil sedaj veljavni pravilnik, v katerem metodologije ni več. Določa zgolj, da delodajalec samostojno sprejme primerne organizacijske in tehnične ukrepe, uporabo primerne opreme ter pravilen način dela, da bi zmanjšali nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen. Predstavnik IRSD se je zavzel za posodobitev pravilnika, da bo določal potrebne omejitve in napotke za ocenjevanje tveganja ter uredil vlečenje in potiskanje. Predstavnici ZSSS in SDTS sta ocenili, da je potrebno pravilnik posodobiti, da bo slovenskim delavcem zagotovljena enaka zaščita kot delavcem v EU ter da naj se delo delovne skupine načrtuje tako, da bo novi pravilnik veljal do konca 2022. Poudarili sta, da je pravilnik potrebno oblikovati upoštevajoč, da v Sloveniji ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko in zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni kot ekonomske spodbude delodajalcem za vlaganje v preventivne ukrepe VZD. Predstavnice delodajalcev iz GZS, TZS in ZDOPS so poročale, da njihovi člani niso zaznali nobene potrebe po posodobitvi veljavnega pravilnika, bodo pa konstruktivno sodelovali v delovni skupini. Predstavniki ZDVIS in Zbornice VZD so se zavzeli, da naj pravilnik znova predpisuje enotno metodologijo ter naj poleg ročnega premeščanja ureja tudi vlečenje in potiskanje. Domenjeno je bilo, da do 15. 4. 2022 vsi člani delovne skupine MDDSZ pripravijo svoje amandmajske predloge na veljavni Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/2005). MDDSZ bo na podlagi teh pripomb pripravilo nov predlog novega pravilnika in ga predstavilo sredi maja 2022 na naslednjem sestanku delovne skupine. Zapisnik 1. sestanka na tej povezavi

15. 4. 2022: Predlog sprememb pravilnika, ki sta ga pripravila ZSSS in SDTS in poslala na MDDSZ v skladu z dogovorom 30. 3. 2022 na tej povezavi

22. 4. 2022: Kompilacija pripomb članov delovne skupine MDDSZ na veljavni pravilnik, spremni dopis MDDSZ na tej povezavi, kompilacija pripomb bo podlaga za delo delovne skupine.

23. 5. 2022: Sklicana je druga seja delovne skupine na sedežu MDDSZ. Na sestanku se bo nadaljevalo delo na pripravi izhodišč za nov pravilnik. Poročilo: Delovna skupina je obravnavala pripombe na prve člene pravilnika. Člani delovne skupine se smejo o vsebini pogajanj posvetovati le s svojo bazo. Delo se nadaljuje po 13. 6. 2022.

13. 6. 2022: tretja seja delovne skupine na sedežu MDDSZ.

30. 6. 2022: Tiskovna konferenca SDTS, da zaposleni v dejavnosti trgovina zahtevajo boljše delovne pogoje, na tej povezavi

22. 9. 2022: Tiskovna konferenca Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) v četrtek, 22. 9. 2022 ob 11.00 v veliki sejni sobi Doma sindikatov (6. nadstropje, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana). Na novinarski konferenci so seznanili z rezultati izvedene akcije zbiranja podpisov peticije »DOVOLJ JE« za višje plače, višje povračilo stroškov v zvezi z delom, ureditev delovnega časa in boljše delovne pogoje, kakor tudi z nadaljnjimi aktivnostmi, ki jih bodo izvedli za uveljavitev svojih zahtev. Na novinarski konferenci so bili tudi sindikalni zaupniki iz podjetij.

26. 9. 2022: 4. sestanek delovne skupine za pripravo izhodišč za pripravo Predloga pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, ki vodi pogajanja, je izjavila, da MDDSZ načrtuje objavo novega pravilnika najkasneje do konca leta 2022. 

13. 10. 2022: Državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan je na seminarju Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta v okviru sejemskega dogodka Varnost & preventiva 2022 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani izjavil (glej na tej povezavi): »Čeprav imamo različne poglede na nekatera odprta vprašanja in se morda zdi, da stojimo na povsem različnih bregovih, se vsi zavedamo, da je potrebno zagotoviti višjo raven varnosti delavk in delavcev, ki ročno premeščajo bremena. Zato verjamem, da bomo preko strpnega socialnega dialoga in s pomočjo strokovnjakov našli rešitve tudi za tiste najtrše orehe in vam kmalu predstavili nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.«

24. 10. 2022: sestanek strokovne skupine za pripravo predlogov Priloge I in Priloge II k pravilniku. V strokovni skupini so predstavniki ZDVIS, Zbornice VZD in organizacij medicine dela. Delodajalske organizacije so zahtevale, da vanjo dodatno imenujejo tri svoje strokovne delavce, zato je tudi ZSSS, da bi zagotovila uravnoteženost, vanjo imenovala svoje tri, čeprav stoji sicer na stališču, da stroka, ki je interesno opredeljena, ni neodvisna stroka, kot to zahteva 5. odstavek 28. člena ZVZD-1 (Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu).

10. 11. 2022: 5. sestanek delovne skupine MDDSZ – čeprav je stroka pripravila predlog prilog k predlogu pravilnika, je prišlo do dodatnih predlogov MDDSZ, ki spreminjajo koncept in kasnijo roke iz časovnice. MDDSZ bo pridobilo dodatne informacije.

5. 12. 2022: 6. sestanek delovne skupine MDDSZ

22. 12. 2022: tiskovna konferenca ZSSS med drugim s poročilom o rezultatu pogajanj o ročnem premeščanju bremen

5. 1. 2023: ZSSS in SDTS pri ministru za delo

24. 1. 2023: 7. sestanek delovne skupine MDDSZ

10. 3. 2023: 8. sestanek delovne skupine MDDSZ

20. 4. 2023: 9. (zadnji) sestanek delovne skupine MDDSZ

29. 5. do 12. 6. 2023: javna obravnava predloga pravilnika na e-Demokracija – Na e-Demokraciji od 29. 5. do 12. 6. 2023 poteka javna obravnava predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Oddajte svoj komentar!; Prav_roc_prem;  Predlog pravilnika na e-Demokraciji; Komentar lahko oddate do 12. 6. 2023; ODDAJTE KOMENTAR

7. 6. 2023: Zahteva ZSSS za sklic 10. seje delovne skupine MDDSZ  in protest zaradi opustitve smernic iz predloga pravilnika – ZSSS pogajalka zahteva odgovore MDDSZ, 7. 6. 2023: Povezava na kopijo poziva

23. 6. 2023: odpovedana seja ESS – odprta vprašanja na tej povezavi

7. 7. 2023: uvrstitev predloga pravilnika na 351. sejo Ekonomsko-socialnega sveta – predlog pravilnika ESS soglasno podpre glej e-novico 9/2023

12. 7. 2023: Zahvala MDDSZ delovni skupini, ki je pripravljala predlog pravilnika, na tej povezavi

2. 8. 2023: v Uradnem listu RS, št. 84/2023 z dne 2. 8. 2023 objavljen novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

15. 9. 2023: V Uradnem listu RS, št. 98/2023 objavljena dopolnitev pravilnika (prehodno obdobje do 1. 8. 2024)

26. 10. 2023: Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o ročnem premeščanju bremen, (glej e-novico 44/2023)

2. 11. 2023: obvestilo MDDSZ o petih brezplačnih usposabljanjih o metodi MKK za delavske zaupnike VZD od 21. do 23. 11. 2023 (glej e-novico 45/2023)

27. 12. 2023: na osrednjem državnem portalu objavljene Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov.

15. 2. 2024: na portalu Varnost in zdravje pri delu objavljeni elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

15. 4. 2024: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 15. aprila 2024, v Kongresnem centru Brdo, organizira konferenco Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.

23. 4. 2024: OZS za spremembe pravilnika o ročnem premeščanju bremen, STA

28. 10. 2024: ZSSS pozove IRSD k inšpekcijskemu nadzoru v eni od trgovskih verig, ki se ne odziva na pozive SDTS in na opozorila delavcev o tveganjih za mišično-kostna obolenja

30. 10. 2024: Poročilo IRSD za javnost o rezultatih inšpekcijskih nadzorov izvajanja novega pravilnika, na tej povezavi


E-novice ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu o kampanji:

33/2021, 41/2021, 53/2021, 55/2021, 57/2021, 20/2022, 53/2022 , 63/2022 , 22/2023, 23/2023, 29/2023, 32/2023, 44/2023, 45/2023, 1/2024, 11/2024, 18/2024, 23/2024, 32/2024, 41/2024, 52/2024, 39/2025,  53/2025

 


Grafična podoba kampanje – na naslednjih povezavah si lahko snamete plakat in banner kampanje:

Plakat – 13.400 kB

Banner 1 –  1.200 kB

banner 2 1.500 kB

 

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem dnevu spomina in žalovanja

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem dnevu spomina in žalovanja

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Štvilo umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu  varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

___________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Pripravila: Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

____________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021 za javnost na tej povezavi

____________________________________________________________

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od leta 2003 na 28. april objavi zbrano uradno statistiko o varnosti in zdravju pri delu v preteklem letu, oceni razmere in pozove odgovorne k ukrepanju za zaščito poklicnega zdravja delavcev. Zahvaljujemo se za statistiko in odgovore o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu v 2020, ki so nam jih posredovali pristojni državni organi in institucije socialnih zavarovanj:

Inšpektorat RS za delo (IRSD)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – splošno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – azbestne bolezni

Ministrstvo za zdravje (MZ)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in priloga ZPIZ

 

28. april 2021 – Delavski spominski dan – sporočila evropskih sindikatov

28. april 2021 – Delavski spominski dan – sporočila evropskih sindikatov

Delavski spominski dan že več kot stoletje sindikati po vsem svetu obeležujejo pod geslom: “Spominjaj se umrlih in zagrizeno se bori za žive!” Na ta dan opozarjajo na delavce, ki so umrli na delovnem mestu, izražajo sožalje njihovim družinam in sodelavcem ter terjajo pravo zaščito delavskih življenj na delovnem mestu.

Evropski sindikati so pripravili skupno sporočilo ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu 2021. Sporočajo, da je v letu 2020 v Evropi zaradi epidemije COVID-19 umrlo 530.000 ljudi, med katerimi se jih je mnogo okužilo na delovnem mestu. Opozarjajo pa tudi, da je v letu 2020 v Evropi preko 100.000 ljudi umrlo zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Varnost in zdravje pri delu sta torej dobesedno stvar življenja in smrti. Sta tvoja pravica za vekomaj! Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imajo pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko poskrbi, da so delavski zaupniki izvoljeni in upoštevani s strani vodstva.

Celotno sporočilo si preberi na tej povezavi!

Oglej si štiri plakate evropskih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 v slovenščini: Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!

Plakat 1

Plakat 2

Plakat 3

Plakat 4

Glej tudi e-novico ZSSS za delavske zaupnike za VZD:

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2021, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

 

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

_________________________________________________________

Publikacija MDDSZ v okviru kampanje:

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine. Priročnik je nastal v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020-2022: Proč z bolečinami v hrbtu.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Slovenska verzija priročnika Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Angleška verzija priročnika Work-related muculoskeletal disorders

 

_________________________________________________________

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

PPT prezentacija o kampanji

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Povzetek – Sodelovanje delavcev pri preprečevanju tveganj za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, negativno vplivajo na zdravje milijonov evropskih delavcev ter produktivnost in stroške podjetij v vseh gospodarskih panogah. Delavci so ključnega pomena pri obravnavanju teh pomembnih vprašanj.

V tem poročilu so predlagane metode aktivnega vključevanja delavcev v preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Vključeni so tudi praktični primeri in študije primerov podjetij, v katerih so delavci sodelovali pri uspešnem odpravljanju kostno-mišičnih obolenj. Prav tako so bili predstavljeni dejavniki in pogoji, ki jih je treba izpolniti za učinkovito vključevanje delavcev.

Poročilo organizacijam, vključno z malimi podjetji, in oblikovalcem politik ponuja nasvete in smernice za obvladovanje tveganj in izvajanje participativnih ukrepov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj.

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani, Povzetek poročila Agencije EU OSHA, Favts/Dejstva št. 87

Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

Kostno-mišična obolenja

Sodelovanje delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu

Vodilna vloga in pobuda vodstva

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

Izobraževalni filmi NAPO o mišično-kostnih obolenjih

E-novice o kampanji:

57/2020 e-novica ZSSS (15.10.2020): Kampanja EU OSHA 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta “

58/2020 e-novica ZSSS (15.10.2020): Spletni seminar o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom (20. oktober 2020)

63/2020 e-novica ZSSS (30.10.2020): Zbiramo primere dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj

13/2021 e-novica ZSSS (4. 3. 2021): E-učilnica na spletnem orodju PKMO

17/2021 e-novica ZSSS (7. 4. 2021): Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

46/2021 e-novica ZSSS (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

57/2021 e-novica ZSSS (22. 10. 2021): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu – 25. do 29. oktober 2021

6/2022 e-novica ZSSS (17.2.2022): Slovenska kandidata za evropsko priznanje Dobra praksa 2020-2022

13/2022 e-novica ZSSS (6. 4. 2022): Podelitev priznanj “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022”

14/2022 e-novica ZSSS (12. 4. 2022): Razglašeni prejemniki evropskega priznanja “Dobra praksa” za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

30/2022 e- novica ZSSS (17. 6. 2022): Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

42/2022 e-novica ZSSS (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

53/2022 e-novica ZSSS (21. 10. 2022): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, od 24. do 28. oktobra 2022

57/2022 e-novica ZSSS (11. 11. 2022): Vrh evropske kampanje 2020–2022 Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, 14. 11. 2022

 

 

Kampanja 28. april 2020: Koronavirus

PLAKATI ETUC OB 28. APRILU 2020

Spominjaj se delavcev, ki so izgubili svoje življenje!

Zaščitite delavce na prvi bojni črti proti epidemiji.

Aplavz je dober, še boljše je spodobno bolniško nadomestilo.

Pravica do bolniškega nadomestila za vse ne glede na vrsto pogodbe o delu.

Aplavz je dober, še boljše je investiranje v javno zdravstvo.

Investirajte v javno zdravstvo!

 

Izboljšajte plače in delovne razmere zaposlenih v zdravstvu in dolgotrajni negi!

Aplavz je dober, zvišana plača je boljša!

Vlagajte v varnost in zdravje pri delu!

Izboljšajte plače in delovne razmere zaposlenih v zdravstvu in dolgotrajni negi!

Vlagajte v varnost in zdravje pri delu!

 

 

 

 

EVROPSKA KAMPANJA 2018-2019

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA


Izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnih mestih je v Evropi pogostejša, kot večina ljudi misli. Nevarne kemične snovi pri delu lahko povzročijo številne zdravstvene težave in bolezni ter pomenijo tveganje za varnost.  Zato obiščete novo spletno stran v slovenščini evropske kampanje VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA. Gre za kampanjo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki se je začela 24. aprila 2018 in bo potekala v letih 2018 in 2019.

Namen kampanje:

Kampanja za obdobje 2018–2019  je namenjena ozaveščanju o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj.

Spletna stran kampanje ponuja:
  • vse o nevarnih kemičnih snoveh na delovnih mestih,
  • orodja in publikacije,
  • nasvete, kako se tudi sami lahko vključimo v kampanjo,
  • o partnerjih kampanje,
  • medijsko središče z novicami, video posnetki, fotografijami, dogodki ipd.

Kampanji in njenim aktivnostim se bo pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), zato vas bomo v naslednjih dveh letih o njej sproti obveščali.

Ključni datumi v okviru kampanje so:
  • začetek kampanje in objava natečaja za priznanja za dobro prakso: april 2018
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2018
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2018
  • dogodek izmenjave dobrih praks: drugo trimesečje leta 2019
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2019
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2019
  • Srečanje na vrhu v okviru kampanje Zdravo delovno okolje in podelitev priznanj za dobro prakso: november 2019
Slovensko tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru te kampanje organizira nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«. Namenjeno ni zgolj podjetjem iz kemijske industrije ampak vsem organizacijam, ki uporabljajo nevarne kemične snovi! Zato lahko predlagate svojemu delodajalcu, če inovativno in učinkovito upravlja s kemičnimi snovmi, naj se najkasneje do ponedeljka, 10. septembra 2018 prijavi na to tekmovanje na e-naslov ministrstva gp.mddsz@gov.si. Zmagovalec nacionalnega tekmovanja postane kandidat na evropskem tekmovanju EU-OSHA. Prejemniki nagrad in pohval EU OSHA bodo vabljeni na zaključno prireditev kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019, ki bo novembra 2019 v Bilbau (Španija). Verjamemo, da v Sloveniji obstajajo dobre prakse upravljanja z nevarnimi snovmi, zato le pogumno k prijavi!

Več o tekmovanju s klikom na povezavo »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.

Letaki kampanje:

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

_________________________________________________________

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018)

Organizirali so ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urad RS za kemikalije ter Zavod RS za šolstvo. Sofinancira pa ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.  Posvet je potekal pod okriljem Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.

Posvet je svaril pred kemofobijo (nepotrebnim strahom pred kemikalijami) in poudaril, da je kemijska varnost ustrezno ravnanje s snovmi, ki so lahko potencialno nevarne, da bi bilo tveganje za naše zdravje in okolje čim manjše.

Prispevki s posveta na Portalu VZD (MDDSZ) na tej povezavi

_________________________________________________________

E-novice ZSSS o kampanji:

11/2018 e-novica (6.3.2018): POZOR! Maja 2018 bo konec desetletnega prehodnega obdobja za uveljavitev uredbe REACH za kemično varnost

22/2018 e-novica (24.4.2018): Kampanja EU OSHA 2018–2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta in Nacionalno tekmovanje za priznanje “Dobra praksa na področju VZD”

27/2018 e-novica (21.5.2018): Obiščite spletno stran evropske kampanje 2018-2019 o nevarnih kemičnih snoveh

37/2018 e-novica ZSSS (13.7.2018): Nova NAPO risanka o tveganjih zaradi prahu na delovnem mestu

40/2018 e-novica ZSSS (3.9.2018): Prijava na tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019« možna le še do 10. 9. 2018

44/2018 e-novica ZSSS (20.9.2018): Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

49/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): 10. Posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje

51/2018 e-novica ZSSS (11.10.2018): Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

53/2018 e-novica ZSSS (26. 10. 2018): Opomnik: Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

54/2018 e-novica ZSSS (7.11.2018): O posvetu ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

55/2018 e-novica ZSSS (9.11.2018): Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

56/2018 e-novica ZSSS (12.11.2018): Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

58/2018 e-novica ZSSS (20.11.2018): Sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

65/2018 e-novica ZSSS (19.12.2018): Srečno 2019!

10/2019 e-novica ZSSS (15.2.2019): Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

30/2019 e-novica ZSSS (10.6.2019): 25-letnica obstoja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA

49/2019 e-novica ZSSS (27.9.2019): Podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”

55/2019 e-novica ZSSS (8.11.2019): Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

56/2019 e-novica ZSSS (27.11.2019): Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

 

ODPRAVITE POKLICNEGA RAKA

ODPRAVIMO POKLICNEGA RAKA ! (2015-2018)

Glej tudi 

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

 

Končno poročilo o uspešnosti kampanje: Kampanja je dosegla svoj cilj, saj se je Evropska komisija leta 2018 zavezala k postopnem določanju najmanj 50 mejnih EU vrednosti za poklicno izpostavljenost karcinogenom na delovnih mestih. Podpisana je bila pogodba z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), da bo njen Odbor za ocenjevanje tveganja (RAC) vsako leto pripravil predloge za pet novih mejnih vrednosti. Doslej je bilo sprejetih že štiri dopolnitve seznama v prilogi direktive št. 37/2004/ES, pripravljata pa se še nadaljnji dve (to velja za januar 2024). Več na tej povezavi

OCENA: V SLOVENIJI LETNO UMRE 440 LJUDI ZARADI POKLICNEGA RAKA, POVZROČENEGA ZARADI KARCINOGENOV NA DELOVNEM MESTU

Poklicni rak v Evropski uniji letno ubije 102.500 ljudi. Je najpogostejša oblika smrti, povezane z delom:

  • od 8 do 16 % vsega raka v Evropi je posledica izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu;
  • malo manj kot eden od petih delavcev v EU je redno izpostavljen karcinogenom;
  • na približno 50 karcinogenov odpade več kot 80 % izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.

 

 Najbolj pogoste oblike raka in koga ogrožajo, infografika prirejena po nizozemskem sindikatu FNV

Uporabno: Spletišče za dostop do podatkov o raku v Sloveniji in drugod (Slora – Register raka v RS)

Poklicnega raka je mogoče preprečiti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom! Zahtevamo evropske zavezujoče mejne vrednosti za vsaj 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016 (in ne šele do konca leta 2020)!

Plakat ETUC za kampanjo za zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu iz leta 2004 določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri snovi. Čeprav zadnjih dvanajst let poteka njeno revidiranje, pa ni bila sprejeta nobena dopolnitev za zaščito evropskih delavcev pred znanimi povzročitelji raka.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva EU, naj preneha zavlačevati in naj ukrepa za odpravljanje poklicnega raka.

Plakat kampanje, 28. april 2016

 

 

 

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Kaj je mejna vrednost poklicne izpostavljenosti ?

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

OSHwiki članek o mejnih vrednostih, angleščina

Publikacija “Odpravljanje poklicnega raka v Evropi in svetu”, (Eliminating occupational cancer in Europe and globally), Jukka Takala, 2015, angleščina

OSHwiki članek; Global Estimates of the Burden of Injury and Illness at Work in 2012

IARC seznam karcinogenov,  Mednarodna agencija za raziskovanja raka

Informacije o kemikalijah Evropske agencije za kemikalije ECHA

Seznam 50 karcinogenov, za katere ETUC terja evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

RISCTOX: a comprehensive database on toxic and hazardous substances, zbirka podatkov o nevarnih kemikalijah, Evropski sindikalni inštitut ETUI

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (slovenščina)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem; Uradni list RS 38/2000, 101/2005

Priloga III: Razvrstitev in zavezujoče mejne vrednosti rakotvornih ali mutagenih snovi za poklicno izpostavljenost

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s seznamom zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

 

Kako so se zadeve začele premikati?

Nizozemska, ki je v prvi polovici 2016 predsedovala Svetu EU, se je v svojem programu predsedovanja zavezala, da si bo »prizadevala za obvladanje poklicnega raka z zaščito delavcev pred daljšim naborom karcinogenov« in da se naj s tem namenom »dopolni direktiva o karcinogenih«.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je zato pozvala nizozemsko predsedstvo, naj:

  • izpolni svoje obljube,
  • določi mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najbolj razširjenih povzročiteljev poklicnega raka.

Da bi nizozemskemu predsedstvu pomagala izpolniti to obljubo, je Evropska konfederacija sindikatov:

  • objavila seznam 71 karcinogenov, ki so pomembno prisotni na delovnih mestih v EU in bi zanje zato veljalo določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti,
  • poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi za izvajanje teh mejnih vrednosti že v letu 2016 namesto predlaganega datuma v letu 2020.

 

ETUC o poklicnem raku

Poklicni rak je prezrta epidemija. Čeprav vsako leto umre dobesedno na tisoče delavcev, EU dolgih dvanajst let ni storila ničesar. »Te smrti so posledica izpostavljenosti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti,« pravi Esther Lynch, konfederalna sekretarka ETUC. Sindikalisti terjamo mejne vrednosti izpostavljenosti za te predvidljive vzroke raka. Komisija mora prenehati zavlačevati, odlaganje na leto 2020 je neodgovorno in nesprejemljivo.

»EU bi si morala postaviti cilj nič poklicnega raka. Delavce, ki so bili izpostavljeni rakotvornim snovem ali procesom, bi bilo treba redno zdravstveno pregledovati med delovno dobo in po njej.«

Seznam 71 Evropske konfederacije sindikatov vključuje izpuhe dizelskih strojev, usnjeni prah, formaldehid, netopljiva keramična vlakna, vdihani kremenčev prah, kadmij in njegove spojine, benzo(a)piren, zmesi kroma VI, etilen oksid, trikloretilen (tri) …

Od države do države se mejne vrednosti močno razlikujejo: mejna vrednost za kremenčev prah je v nekaterih državah EU šestkrat višja kot v drugih. Študije kažejo, da so posamične države določile od 3 do 82 karcinogenov in da ima najmanj 17 držav v EU manj kot 50 zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti.

Utemeljitev kampanje, slovenščina, angleščina

ETUC: A focus for trade union action during the Dutch Presidency of the EU January 2016 – June 2016 (angleščina)

Konferenca “Preventing work-related cancer, European conference on carcinogens” v okviru nizozemskega predsedovanja Svetu EU, 23. – 25. 5. 2016, Amsterdam

Akcije ETUC-a

Odgovor evropske komisarke Marianne Thysson Evropski konfederaciji sindikatov ETUC, 4. 4. 2016, angleščina

Pismo Esther Lynch, konfederalne sekretarke ETUC Michelu Servozu, generalnemu direktorju Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje s predlogi mejnih vrednosti, 25. 4. 2016

End workplace cancer

Evropska komisija predlaga boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami, 13. 5. 2016

Podatkovna baza GESTIS mednarodnih mejnih vrednosti (Database GESTIS for International Limit Values)

Akcije ZSSS

Predsednik ZSSS in izvršna sekretarka ZSSS pozivata Evropsko komisijo k ukrepanju

Odgovor podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa na poziv ZSSS

Pismo predsedniku vlade RS in ministricama za delo in zdravje s pozivom:

  • naj podprejo določitev zavezujočih evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 karcinogenov,
  • naj se še v letu 2016 izda predpis, ki bo določal poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

Vabilo akademski/znanstveni/strokovni javnosti naj s pismom Vladi RS in Evropski komisiji podpre kampanjo ETUC

Vzorec pisma podpore akademikov/strokovnjakov/znanstvenikov

Poziv poslancem Evropskega parlamenta iz Slovenije naj zahtevajo sprejem mejnih vrednosti za 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016, 4. 3. 2016

Obveščamo vas o poslanskem vprašanju, ki ga je 22.3.2016 podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in naslovilo na Evropsko komisijo. Poslansko vprašanje je vložila poslanka Tanja Fajon, vendar ga je podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu (Tanja Fajon, Franc Bogovič, Alojz Peterle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver). Ker prihajajo iz različnih političnih strank, mu daje to posebno težo.

Poslansko vprašanje se glasi: « Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot članica Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) v Sloveniji vodi kampanjo za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Ta namreč še vedno določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri karcinogene. ETUC pa je pripravil seznam 50 najpomembnejših karcinogenov, ki predstavljajo  80 odstotkov izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v EU. Evropska komisija je bila s pozivi  in predlogi za dopolnitev direktive že večkrat seznanjena. Evropsko komisijo sprašujemo, kdaj namerava sprejeti zavezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov. Pozivamo, naj to stori že letos in tako začne takoj zmanjševati število žrtev tovrstnih karcinogenih bolezni. »

Objava poslanskega vprašanja na spletni strani Evropskega parlamenta

Zahvaljujemo se osmim slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu za poslansko vprašanje, tako pomembno ne le za slovenske delavce ampak za vse v EU, ki se na svojem delovnem mestu srečujejo s karcinogeni. Rešili so veliko življenj!

Poziv ZSSS pristojnima ministrstvoma za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi, 10. 1. 2018

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, 3. 10. 2018

Odgovor Salnega predstavništva RS pri EU, z dne 8.10. 2018: Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

 

EU komisija

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami (Bruselj, 5. aprila 2018)

 

Podpisniki evropskega dogovora  za preprečevanje poklicnega raka

Podpisniki evropskega Dogovora (angleško convenant) za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018 so 24. 9. 2018 na Dunaju na konferenci v okviru avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu podaljšali njegovo veljavnost do konca leta 2019. Cilj podaljšanja je vztrajati, dokler EU ne bo določila evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Z njimi bi lahko v EU v prihodnosti preprečili letno 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Na konferenci je bila podana ocena, koliko ljudi letno umre zaradi poklicnega raka v posameznih evropskih državah. Za Slovenijo je bila ocena dvignjena na 446 umrlih letno. Več tukaj.