Strokovni delavec za varnost pri delu

On 25. junija, 2022   /   Strokovni delavec za varnost pri delu  

Strokovni delavec za varnost pri delu

     Ocenjevanje tveganj na delovnem mestu

Glej tudi:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Ocena tveganja

Humanizacija dela in ergonomija

Usposabljanje delavcev za varno delo

Požarna varnost

Standardi

Definicija:

Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Delodajalec sme določiti notranjo ali zunanjo strokovno službo.

Glede na ocenjeno tveganje za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora delodajalec v skladu s predpisom izbrati strokovnega delavca ustrezne ravni izobrazbe in z opravljenim ustreznim strokovnim izpitom:

    • večja nevarnost ne glede na število zaposlenih: najmanj 6/1 po KLASIUS – SRV iz naravoslovno tehničnega področja
    • več kot pet zaposlenih: najmanj 5 po KLASIUS – SRV
    • manj kot pet zaposlenih: najmanj 4 po KLASIUS – SRV

 

Glej izobraževalni program za magistra inženirja tehniške varnosti, Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost, FKKT, Univerza v Ljubljani

Organizacije strokovnih delavcev za varnost pri delu:

 

Znak slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu

 

Več na:

Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in regionalna društva varnostnih inženirjev

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Fundacija Avgusta Kuharja

 

       

Študenti o univerzitetnem študijskem programu TEHNIŠKA VARNOST, na tej povezavi

Strokovni izpit

Za samostojno delo mora strokovni delavec opraviti ustrezen strokovni izpit (iz splošnega in posebnega dela).

Strokovni izpiti iz varnosti in zdravja pri delu

Stalno usposabljanje

Znanje zastareva. Strokovni delavec se je dolžan stalno strokovno razvijati, posodabljati znanja, se seznanjati z učinkovitimi varnostnimi praksami in uspešnimi pristopi na področju varnosti in zdravja pri delu. To dokaže z zbranimi točkami na podlagi udeležbe na s strani ministrstva za delo odobrenih programih ali z objavo strokovnega članka. Delodajalec mu je dolžan omogočiti takšno usposabljanje.

Dovoljenje za delo

63. člen ZVZD-1 določa, da minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

  • obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  • obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Glej:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za usposabljanje delavcev za varno delo in za pripravo strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval splošnega strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati o izbiri strokovnega delavca in o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj po posvetovanju s sodelavci delodajalca obvesti, če je strokovni delavec zaradi strokovnih razlogov izgubil njihovo zaupanje. Lahko mu tudi predlaga nadgradnjo strokovne službe, če dosedanja ne zadošča več potrebam.

Notranja strokovna služba:

Delodajalec določi izmed svojih zaposlenih enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Koliko in kakšne bo določil, je odvisno od pogojev, določenih v ustreznem predpisu glede na vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Prav tako mora upoštevati organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa, število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu, število delovnih izmen in število krajevno ločenih delovnih enot.

Zunanja strokovna služba:

Delodajalec pa sme opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveriti zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1. Zunanja strokovna služba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Sta dve vrsti dovoljenj za delo za:

  1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

Značilnost Slovenije je visok delež delodajalcev z zunanjo službo. Slovenija je po tem kazalcu daleč na prvem mestu v EU, kot je pokazala evropska raziskava ESENER 2014. Notranja služba  je lahko bolj prisotna na delovnem mestu, saj mora zunanja svoj čas posvetiti večjemu številu delodajalcev. V tekmi, kdo bo cenejši na trgu, poznamo primere, ko en posameznik pokriva tudi več kot tisoč manjših delodajalcev. Seveda je v takem primeru strokovno delo bolj na papirju kot v praksi. Zato je v korist delavcev, če delodajalec vzpostavi lastno notranjo službo.

Velik delež slovenskih zunanjih služb je posledica gospodarske krize po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je bila preživetvena strategija, da je vsaka enota bivših večjih podjetij kot samostojna pravna ali fizična oseba začela prodajati svoje storitve ali izdelke na trgu. Tako vsaj niso vsi šli hkrati v stečaj. Takrat so torej varnostni inženirji bili prisiljeni začeti ponujati svoje storitve na trgu kot zunanja strokovna služba.

 

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se delodajalec mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri strokovnega delavca. To je priložnost, da delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu posreduje mnenje, če meni, da bi notranja služba varnosti in zdravja pri delu izboljšala skrb za varnost in zdravje pri delu zaradi stalne prisotnosti. Delavski zaupnik naj delodajalca obvesti tudi, če je strokovni delavec izgubil zaupanje delavcev zaradi nestrokovnega dela. V tem primeru naj delodajalca pozove k zamenjavi. 

 

Delež notranjih služb po državah EU se na spodnjem grafu iz ESENER 2014 kaže v dolžini oranžnega traku:

Delodajalec sme sam opravljati strokovne naloge

Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

Strokovna neodvisnost:

Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas in dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.

Naloge strokovnega delavca:

  1. svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
  2. svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
  3. usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
  4. izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
  5. opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  6. opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  7. opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  8. izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
  9. spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
  10. pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
  11. sodeluje z izvajalcem medicine dela.

 

OPOZORILO: V praksi običajno strokovni delavec za varnost pri delu prevzame tudi naloge pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Glej o tem več na Požarna varnost!

 

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

 

 

 

Zasebni zavod Inštitut za civilno in gospodarsko pravo je 21. 10. 2025 izdal publikacijo “Pravni vidiki odgovornosti strokovnih delavcev in zunanjih služb VZD s sodno prakso“, avtorjev Boštjana Turka in Barbare Hribar (ISBN 978-961-7074-48-2). Izdajo publikacije je sponzorirala Zbornica varnosti in zdravja pri delu. Inštitut omogoča nakup te publikacije na tej povezavi. V publikaciji so predstavljeni pravni viri in sistem varnosti in zdravja pri delu (VZD), vloga in odgovornost akterjev, vrste odgovornosti, praktični primeri iz slovenske, evropske in mednarodne sodne prakse, vzorci in orodja za prakso (npr. protokol ravnanja ob nezgodi ter zbiranje in hranjenje dokazov), regresni zahtevki, odločbe o prekrških, relevantni predpisi itd.

 

 

 

Standard na področju upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu:

 

Glej publikacijo ZSSS: Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

Glej tudi Standardi

 

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

E-novice ZSSS:

49/2025 e-novica ZSSS (22. 10. 2025): Publikacija o pravni odgovornosti služb VZD s sodno prakso

13/2025 e-novica ZSSS ( 17. 3. 2025): V Sloveniji kar 7.000 ocen tveganja, izdelanih s pomočjo aplikacije OiRA

47/2024 e-novica ZSSS (14. 10. 2024): Kongresno-sejemski dogodek VARNOST IN PREVENTIVA 2024

1/2020 e-novica ZSSS (7.1.2020): Novi pravilniki za več varnosti in zdravja pri delu

15/2019 e-novica ZSSS (26.3.2019): Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Back to Top

Krožno gospodarstvo

On 25. junija, 2022   /   Krožno gospodarstvo  

Krožno gospodarstvo

Kaj je krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.

S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdrži v gospodarstvu. Tako se jih lahko s pridom vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost.

To je obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi – naredi – porabi – odvrzi. Ta model se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije.

V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje, ki pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja, da jih je potrebno zavreči in kupiti nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje. Evropski parlament je pozval k ukrepom proti tej praksi.

Število ljudi na svetu raste in skupaj z njim potrebe po surovinah. Vendar pa je količina ključnih surovin omejena.

Omejene količine surovin pa pomenijo tudi, da so nekatere države EU glede nekaterih surovin odvisne od drugih držav.

Poleg tega imata pridobivanje in uporaba surovin velik vpliv na okolje. Prav tako povečujeta porabo energije in izpustov CO2. Pametnejša raba surovin pa lahko izpuste CO2 zmanjša.

Kakšne so prednosti krožnega gospodarstva?

Ukrepi, kot so preprečevanje odpadkov, ekološko oblikovanje in ponovna uporaba bi lahko evropskim podjetjem prihranili denar, hkrati pa zmanjšali skupne letne emisije toplogrednih plinov.

Premik h krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel prednosti, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, večja dobave pridobivanja surovin, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, krepitev gospodarske rasti (dodatnih 0,5 odstotka BDP) in ustvarjanje delovnih mest (700.000 delovnih mest v EU do leta 2030).

Poleg tega bi potrošniki pridobili bolj trajne in inovativne izdelke, ki jim bodo zvišali kakovost življenja in dolgoročno prihranili denar.

Kako EU podpira prehod na krožno gospodarstvo

Evropska komisija je marca 2020 predstavila nov akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o bolj trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in opolnomočenju državljanov (denimo “pravico do popravila“). Poseben poudarek je na sektorjih, ki porabljajo veliko surovin, kot so elektronika in informacijska tehnologija, plastika, tekstil in gradnja.

Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Marca 2022 je Komisija predstavila prvi sveženj ukrepov, ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.

Zeleni dogovor EU

Vir: Evropski parlament

Back to Top

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

On 24. junija, 2022   /   Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom  

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Seznam poklicnih bolezni, določen v mednarodnem in nacionalnem pravnem sistemu, je imel pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni delavcev in nadomestilu za te bolezni.

ILO seznam:

Ključen je bil razvoj seznama poklicnih bolezni Mednarodne organizacije dela – ILO. Od prve vzpostavitve seznama poklicnih bolezni ILO leta 1925 je imel seznam ključno vlogo pri usklajevanju razvoja politik na področju poklicnih bolezni na mednarodni ravni. Tri poklicne bolezni (vranični prisad, zastrupitev s svincem in zastrupitev z živim srebrom) na prvem seznamu poklicnih bolezni ILO, ki je bil vzpostavljen leta 1925 kot konvencija o odškodninah za delavce, so predstavljale porast poklicnih bolezni iz obdobja industrijske revolucije. Do šestdesetih let 20. stoletja je bilo 10 poklicnih bolezni reprezentativnih poklicnih bolezni, za katere se izplačuje odškodnina, navedenih v Konvenciji št. 121, kar pomeni, da so bile poklicne bolezni v tem obdobju izenačene z industrijskimi zastrupitvami. Od leta 1980 so bile z napredkom diagnostičnih tehnik in medicinske znanosti na seznam poklicnih bolezni ILO vključene izguba sluha zaradi hrupa in več bronhopulmonalnih bolezni. Od leta 2002 so spremembe v strukturi industrije, pojav novih kemikalij in napredne nacionalne odškodninske sheme za delavce spodbudile ILO, da je revidirala seznam poklicnih bolezni. Nova oblika seznama ILO, priložena Priporočilu 194 (R194), je bila sestavljena iz dveh dimenzij (vzroki in bolezni) in podkategorij. Med petdesetimi državami članicami, ki so predložile svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni, je bilo do leta 2012 ugotovljeno, da je imelo trideset držav seznam poklicnih bolezni s podobno strukturo, kot jo ima seznam ILO v R194.

EU seznam:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

 

Nacionalni predpisi po 1945: 

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni“

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni. Seznam poklicnih bolezni, ki je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003), je še vedno veljal na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008

2023: Pravilnik o poklicnih boleznih , objavljen 24. 2. 2023 v Uradnem listu RS št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje. Pripravljen v spravnem postopku ILO med ZSSS kot prijaviteljico kršitve na ILO in Vlado RS 2021-2023 zaradi kršitve ratificirane ILO konvencije št. 155.

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Back to Top

Ogljični odtis

On 24. junija, 2022   /   Ogljični odtis  

Ogljični odtis

Glej tudi Podnebne spremembe

Toplogredni plini povzročajo segrevanje ozračja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 zaradi industrializacije povečala za 40 %. Posledica so podnebne spremembe, ki jih vse bolj občutimo tudi v Sloveniji.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Zmanjšanje ogljičnega odtisa je mednarodna obveznost Slovenije in poslovna in družbena odgovornost delodajalca. Brez odlašanja! Na mrtvem planetu ni delovnih mest.

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Bruselj za 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040, februar 2024

Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu:

Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom –  Ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu, študija, 2024

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, od 1994

Poročilo o  dogodku “Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom – Ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu”, Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, 24. 9. 2024

Za več informacij o projektu Podnebne neenakosti v Sloveniji pa lahko obiščete ZSSS spletno stran.

 

Spletni kalkulatorji ogljičnega odtisa in usposabljanje – ponudniki (brezplačni in plačljivi):

Ogljični odtis posameznika danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen Slovenec v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Največ CO2 nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so neposredno povezani z zmanjševanjem ogljičnega odtisa moderne družbe.

Vsak posameznik in delovna organizacija si mora prizadevati za zmanjšanje porabe energije in materialnih dobrin in s tem za manjše obremenjevanje okolja in za preprečitev podnebnih sprememb. Prvi korak v tej smeri je izračun svojega ogljičnega odtisa in naslednji korak načrt, kako ga zmanjšati.

Najbolj lahko gospodinjstvo zmanjša svoj ogljični odtis s toplotno izolacijo zunanjih sten, z menjavo oken, z zeleno elektriko, z doslednim izklapljanjem električnih porabnikov, z varčnimi sijalkami, s prhanjem namesto kopanjem in če ne uporablja sušilnega stroja za perilo.

Inštitut za zdravje in okolje

Kalkulator Umanotera – za gospodinjstva

Zeleni ključ (za podjetja)

Bureau Veritas – za podjetja (usposabljanje za izračun ogljičnega stanja organizacije, procesov ali izdelka)

SIQ usposabljanje Izračun ogljičnega odtisa organizacije 

Slovenski plačljivi standardi:

SIST EN ISO 22526-3:2022 Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 3. del: Ogljični odtis postopkov, zahteve in smernice za količinsko opredelitev (ISO 22526-3:2020)

SIST EN ISO 22526-2:2022  Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 2. del: Ogljični odtis materialov, količina (masa) CO2, odstranjena iz zraka in vključena v molekulo polimera (ISO 22526-2:2020)

SIST EN ISO 14021:2016/A1:2021 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste) – Dopolnilo A1: Ogljični odtis, ogljično nevtralno (ISO 14021:2016/Amd 1:2021)

SIST EN ISO 14067:2019 Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (ISO 14067:2018)

Back to Top

Podnebne spremembe

On 24. junija, 2022   /   Podnebne spremembe  

Podnebne spremembe

Pravičen prehod za delavke in delavce

Vir: IPCC

Glej tudi

Ogljični odtis

Krožno gospodarstvo

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Delo na mrazu

Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

EU OSHA o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu

Podnebne spremembe so nastale neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja.

Slovenija se s posledicami spoprijema s politikami in ukrepi ter praksami Evropske unije in je pri doseganju zastavljenega podnebnega cilja pred velikimi izzivi. Skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov. Šesto poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost posreduje  alarmantno sliko podnebnih sprememb. Opozarja, da so že bile prestopljene meje, kjer se začne nepopravljiva škoda. Da je edina rešitev ukrepanje zdaj in da je zabloda čakanje na nekakšne tehnične rešitve, ki bodo vse popravile. Poročilo kaže, da zaradi podnebnih sprememb že trpijo nekatere najbolj revne in ranljive skupnosti. Sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil: “Poročilo je zemljevid človeškega trpljenja. Dejstva so neovrgljiva. To izmikanje ukrepanju je zločin. Največji svetovni onesnaževalci uničujejo naš edini dom.”

IPCC ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Glej Evropski zeleni dogovor in Sklad EU za pravični prehod

Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

Točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:

a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

Stališča predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), 17. seja, 10. 9. 2019:

Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve«:

  1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
  2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
  3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
  4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
  5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
  6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
  7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
  8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
  9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
    • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
    • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

 

 

 

 

 

 

 

STA novice / ZDA z današnjim dnem tudi uradno izstopajo iz pariškega sporazuma, 20. 1. 2026

torek, 20.1.2026

 

 

 

 

 

 

Prilagajanje podnebnim spremembam in svet dela (ETUC-adaptation-climate-guide_EN), priročnik ETUC, 2020, angleščina

 

 

Stališča ZSSS o podnebnih spremembah:

10. 9. 2019, 17. seja predsedstva ZSSS: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati, tematska številka Delavske enotnosti, april 2019

Ključni okoljski predpisi:

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

E-novice ZSSS o podnebnih spremembah:

2025:

46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025

44/2025 e-novica ZSSS (16. 9. 2025): Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. september 2025

40/2025 e-novica ZSSS (26. 8. 2025): Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, WHO in WMO

27/2025 e-novica ZSSS (11. 6. 2025): Podnebni zakon po nujnem postopku

2024:

2023:

2022:

2021:

2020:

2019:

Back to Top

Platformno delo

On 24. junija, 2022   /   Platformno delo  

Platformno delo

  Foto: ZSSS

Glej tudi 

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Digitalizacija dela

Evropska kampanja Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Razvoj digitalnih tehnologij omogoča nove načine dela prek spletnih platform. V 27 državah EU približno 6 % delavcev del ali celo večino svojega dohodka zasluži prek digitalnih platform. Najpogosteje v sektorjih, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, tehnične in strokovne storitve, trgovina, promet, nastanitev, prehrana in administrativne podporne storitve. Delež žensk ni velik, se pa povečuje. Platformno delo je pogostejše med migranti in mlajšimi delavci – zlasti na najnevarnejših delih. Poznamo dve vrsti platformnega dela, za katerega se delavec lahko dogovori preko spletne platforme:

  1. digitalno preko spleta: naloge se izvajajo samo ali večinoma virtualno s pomočjo elektronske naprave na kateri koli lokaciji (večinoma na domu delavca) – na primer snovalci vsebin, programerji programske opreme, pisarniški delavci in grafični oblikovalci;
  2. na lokaciji: naloge se izvajajo samo ali večinoma v fizičnem svetu, na primer na javnih površinah, na poti ali v prostorih naročnika –  na primer dostavljavci na kolesu ali z avtom, rokodelci, pomočniki v gospodinjstvu, medicinske sestre in negovalci.

Značilnosti platformnega dela:

  • plačano delo je organizirano preko spletne platforme,
  • udeležene so tri strani: spletna platforma, stranka in delavec,
  • cilj je izvedba naloge,
  • delo se odda podizvajalcem oziroma zunanjim izvajalcem,
  • storitve se izvajajo na zahtevo.

Seveda so tveganja za varnost in zdravje za platformne delavce podobna kot za redno zaposlene. Kljub temu pa je nekaj pomembnih posebnosti:

  1. Preko digitalnih platform delajo praviloma samozaposleni oziroma samostojni podjetniki, ki so zato sami odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Običajno niso deležni delodajalčevih preventivnih ukrepov in niso vključeni v kolektivna pogajanja.
  2. Platforme uporabljajo algoritemsko dodeljevanje nalog ter ocenjevanje uspešnosti in vedenja delavcev. Algoritem (torej stroj in ne človek) razvršča in nagrajuje oziroma kaznuje delavce na podlagi njihove uspešnosti ali vedenja. Način delovanja algoritma je praviloma nepregleden, kar povzroča negotovost in stres ter je ovira za posvetovanje z delavci.
  3. Platformni delavci praviloma delajo sami in so zato socialno izolirani. Poročajo o težavah s spanjem, izčrpanosti, stresu, depresiji, izgorelosti, osamljenosti, kostno-mišičnih obolenjih, nezgodah in splošnem nezadovoljstvu z delom in osebnim življenjem. Za razliko od redno zaposlenih delavcev so le stežka deležni usposabljanja in strokovnega nasveta za varno delo.
  4. Pomembna psiho-socialna dejavnika tveganja sta negotovost zaposlitve in dohodka, saj platformni delavci praviloma nimajo pogajalske moči nad tem, koliko lahko delajo in zaslužijo.

Sindikati po vsej Evropi delujejo za varnost in zdravje pri platformnem delu. Kolektivne pogodbe so se izkazale učinkovite za zagotavljanje osebne varovalne opreme za platformne delavce. Na klepetalnih forumih in družbenih medijih platformni delavci neformalno izmenjujejo informacije in nasvete za previdnostne ukrepe pri posameznih nalogah. Platforme se zato začenjajo zavedati svoje odgovornosti do njihove varnosti in zdravja pri delu. Tako so npr. platforme Glovo, Lyft, DoorDash, Uber, Waymo in Amazon Flex v delovanje svojih aplikacij in tehnologij vključile številne vidike varnosti in zdravja pri delu, kar je dokaz, da je to možno.

Direktiva 2024/2831/EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu:

Države članice morajo najkasneje do 2. 12. 2026 sprejeti nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z direktivo 2024/2831/EU ter Evropski komisiji posredovati njihovo besedilo. Na svoji 13. seji,  8. 4. 2025, pa je Predsedstvo ZSSS oblikovalo smernice z načeli, ki se naj upoštevajo pri oblikovanju slovenskih predpisov glede naslednjih vprašanj:

  1. Zaščita delavcev
  2. Algoritmično upravljanje
  3. Pravice na področju organiziranja delavcev
  4. Ozaveščanje javnosti o položaju platformnih oziroma prekarnih delavcev

Glej: Smernice ZSSS za implementacijo Direktive EU 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Regulacija platformnega dela in zaščita prekarnih delavcev, Predsedstvo ZSSS, 8. 4. 2025.

DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (Besedilo velja za EGP), Uradni list EU, 11. 11. 2024

Iz direktive (izbor):

12. člen – Varnost in zdravje: 

    1. Brez poseganja v Direktivo 89/391/EGS in povezane direktive s področja varnosti in zdravja pri delu digitalne platforme dela v zvezi s platformnimi delavci:

(a) ocenijo tveganja avtomatiziranih sistemov spremljanja in avtomatiziranih sistemov odločanja za njihovo varnost in zdravje, zlasti morebitna tveganja za nezgode, povezane z delom, ter psihosocialna in ergonomska tveganja;

(b) ocenijo, ali so zaščitni ukrepi teh sistemov primerni za ugotovljena tveganja glede na posebne značilnosti delovnega okolja;

(c) uvedejo ustrezne preventivne in zaščitne ukrepe.

    1. Digitalne platforme dela v zvezi z zahtevami iz odstavka 1 tega člena zagotovijo učinkovito obveščanje platformnih delavcev in/ali njihovih predstavnikov ter posvetovanje z njimi in njihovo sodelovanje v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 89/391/EGS.
    2. Digitalne platforme dela avtomatiziranih sistemov spremljanja ali avtomatiziranih sistemov odločanja ne uporabljajo na način, ki bi ustvarjal nepotreben pritisk na platformne delavce ali kako drugače ogrožal varnost ter njihovo telesno in duševno zdravje.
    3. Poleg uporabe za avtomatizirane sisteme odločanja se ta člen uporablja tudi, kadar digitalne platforme dela uporabljajo avtomatizirane sisteme za sprejemanje ali v podporo odločitev, ki na kakršen koli način vplivajo na platformne delavce.
    4. Za zagotovitev varnosti in zdravja platformnih delavcev, tudi varnosti pred nasiljem in nadlegovanjem, države članice zagotovijo, da digitalne platforme dela sprejmejo preventivne ukrepe, vključno z zagotavljanjem učinkovitih kanalov za prijavo.

25. člen: Spodbujanje kolektivnih pogajanj na področju platformnega dela: Države članice brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev in ob upoštevanju razlik med nacionalnimi praksami sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje vloge socialnih partnerjev in uveljavljanje pravice do kolektivnih pogajanj pri platformnem delu, vključno z ukrepi za določanje pravilnega zaposlitvenega statusa platformnih delavcev in lažje uveljavljanje njihovih pravic glede algoritmičnega upravljanja iz poglavja III.

28. člen: Kolektivne pogodbe in posebna pravila glede obdelave osebnih podatkov: Države članice lahko na podlagi člena 26 (1) z zakonom ali kolektivnimi pogodbami določijo podrobnejša pravila za zagotovitev varstva pravic in svoboščin v zvezi z obdelavo osebnih podatkov oseb, ki opravljajo platformno delo, na podlagi členov 9, 10 in 11. Države članice lahko socialnim partnerjem dovolijo, da v skladu z nacionalnim pravom ali prakso ohranijo kolektivne pogodbe, ki ob upoštevanju splošnega varstva platformnih delavcev določajo ureditve glede platformnega dela, ki se razlikujejo od tistih iz členov 12 in 13 ter, kadar socialnim partnerjem zaupajo izvajanje te direktive na podlagi člena 29(4), od tistih iz člena 17, in da se o teh pogodbah pogajajo, jih sklepajo in izvršujejo.

29. člen – prenos in izvajanje:

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 2. decembra 2026. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
    2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
    3. Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovito vključevanje socialnih partnerjev ter spodbujajo in krepijo socialni dialog z namenom izvajanja te direktive.
    4. Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, pod pogojem, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi lahko kadar koli zagotovijo rezultate, ki naj bi jih ta direktiva dosegla.

Poročilo Strokovne skupine Prenos Direktive (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri delu prek platform, objavila Evropska komisija, januar 2026

Dokumenti iz postopka sprejemanja direktive 2024/2831

 

Observatorij digitalnih platform, ETUC:

Observatorij digitalnih platform – orodje Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki bo spremenilo pravila igre za vse, ki se ukvarjajo z organiziranjem, pogajanji in zagovarjanjem interesov delavcev na platformah po vsej Evropi.
To ni le še ena spletna stran. Observatorij je osrednja točka za vse, kar je povezano s platformskim delom: enoten, enostaven za uporabo, prostor, kjer lahko najdete najnovejše informacije o sindikalnem organiziranju, sodnih odločbah, kolektivnih pogodbah in jasen pregled v realnem času o tem, kako se Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (PWD) izvaja v vseh državah EU.
ETUC pravi (13. 10. 2025): “Observatorij je bil zasnovan za člane, v sodelovanju z njimi in s podporo projektnega financiranja. Zdaj potrebujemo vaše mnenje, saj le vi lahko zagotovite, da bo odražal dejansko stanje na terenu.”

ETUC stalno zbira ključne informacije:
1. Kdo organizira delavce na platformah v vaši državi? V katerih sektorjih?
2. Kaj je najpomembnejša novica? Novi zakoni, pravne zmage, kolektivne pogodbe – kaj bi morali vsi vedeti?
3. Kje je vaša država pri prenosu Direktive o delu na platformah? Pomagajte nam to ugotoviti!

Da pomagate observatoriju, izpolnite obrazec na tej povezavi! – v angleščini

Strateška predvidevanja, kateri delavci so ranljivi na uberizacijo, priročnik ETUC za sindikate, v angleščini

Pogajanja o algoritmu, priročnik za sindikate, ETUC, v angleščini

Delo na platformah je nevarno; Naslavljanje tveganj za varnost in zdravje pri delu v platformni ekonomiji (Platform work is dangerous; Addressing Occupational Safety & Health risks in the platform economy), ETUC, januar 2026

Tea Jarc, konfederalna sekretarka ETUC, 13. 2. 2026: “Priročnik je tretja publikacija v okviru projekta ETUC Fair Platforms (druge publikacije projekta si lahko ogledate tukaj). Napisal ga je Ben Wray v tesnem sodelovanju s člani ETUC in njenim sekretariatom, pri čemer se je opiral na zanimive in včasih tudi presenetljive razprave delavnice o varnosti in zdravju pri delu na platformah, ki je potekala spomladi 2025 v Dublinu. Evropska unija je zdaj na kritični prelomni točki. S sprejetjem direktive o platformnem delu imajo države članice edinstveno in časovno omejeno priložnost, da popravijo strukturne krivice v platformni ekonomiji. To poročilo je poziv k ukrepanju. Naslovljeno je na oblikovalce politik, regulatorje in socialne partnerje, predvsem pa nagovarja delavsko gibanje in njegove predstavnike. Sindikati so bili vedno gonilna sila napredka na področju varnosti in zdravja pri delu. V tem odločilnem trenutku morajo sindikati ponovno prevzeti vodilno vlogo – organizirati delavce na platformah, oblikovati razprave o prenosu direktive in zagotoviti, da digitalizacija služi ljudem, ne pa obratno.”

 

 

Publikacije ETUI:

 

Boj proti neformalnosti v platformni ekonomiji, Pristop, usmerjen v socialno varnost, publikacija ETUI, 2025

Neformalno delo se nanaša na zaposlitev, ki ni ali je le delno zajeta v formalnih ureditvah, kar pogosto pomeni omejene ali neobstoječe prispevke za socialno varnost in zaščito za vključene delavce. To vprašanje je v središču sistemov socialne varnosti, katerih cilj je zaščititi posameznike pred socialnimi tveganji in ohraniti solidarnost prek redistribucije. Glede na raznoliko naravo neformalnega zaposlovanja se odzivi politik razlikujejo glede na ciljne skupine delavcev in cilje, ki jih je treba doseči. Medtem ko nekateri neformalni delavci lahko imajo koristi od ukrepov, kot so poenostavitev upravnih postopkov in zmanjšanje socialnih prispevkov, formalizacija drugih lahko zahteva strožje izvrševanje in učinkovito spremljanje.

V zadnjih letih so se digitalne platforme za delo hitro razširile kot ponudniki dela. Kot posebna podkategorija nestandardnega zaposlovanja ima delo na platformah močno tendenco k neformalizaciji dela. Zaradi svojih strukturnih značilnosti delo na platformah pogosto (ne)namerno pušča delavce nezaščitene pred socialnimi tveganji.

Glede na znaten delež neformalnega zaposlovanja v platformni ekonomiji EU se ta dokument osredotoča na ukrepe za formalizacijo, namenjene okrepitvi socialne varnosti. Preučuje primere zunaj EU, saj so bili različni pristopi k zaščiti neformalnih delavcev na platformah raziskani na globalni ravni. Ker se delavci na platformah znotraj in zunaj EU soočajo s podobnimi ali primerljivimi izzivi, lahko opredelitev dobrih praks prinese dragocene spoznanje. S tem želi ta dokument ponuditi smernice o tem, kako lahko EU in njene države članice formalizirajo platformno gospodarstvo, da bi izpolnile cilje, določene v evropskem stebru socialnih pravic in priporočilu Sveta iz leta 2019 o dostopu do socialne zaščite.

 

Publikacija ZSSS:

 

Delavska enotnost, 28. 3. 2024: Nova direktiva EU o platformnem delu prinaša pomembne spremembe; Možen nakup v Spletni trgovini ZSSS!

  • Prva pravila EU o algoritemskem upravljanju na delovnem mestu
  • Avtomatizirani sistemi ne morejo odpustiti delavcev
  • Za delavca se domneva, da je zaposlen, ko so prisotna dejstva, ki kažejo na nadzor in usmerjanje

ZSSS o direktivi na tej povezavi

 

Statistika:

Delo prek digitalnih platform opravljalo 30.000 oseb, 28. 6. 2023

Statistični urad RS: Eksperimentalna statistika: Delo prek digitalnih platform, 2022

Povezava do celotne vsebine novice: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11207

Prek digitalnih platform je 2022 delalo približno enako število moških in žensk, večina jih je bila starih 35–54 let, največ pa jih je platforme uporabljalo za oddajanje nastanitev ali prodajo izdelkov.

Prek digitalnih platform večina oddajala nastanitve ali prodajala izdelke

Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, jih je v prejšnjem letu približno 30.000 imelo izkušnjo dela prek digitalnih platform v zadnjih 12 mesecih. Prek spletnih platform ali mobilnih aplikacij so ponujali svoje storitve, opravljali prevoz ljudi, hrane ali blaga, prodajali svoje izdelke ali oddajali nastanitev. Prevladujoči obliki dela prek spletnih platform sta bili prodaja izdelkov in oddaja različnih vrst nastanitev.
Mladi so predstavljali nekaj več kot četrtino vseh, ki so delali prek digitalnih platform

Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform, sta bila približno enako zastopana oba spola. Okoli 60 % jih je bilo starih med 35 in 54 let, nekaj več kot četrtino oseb, ki so delale prek spletnih platform, so predstavljali mladi (15–34 let), nekaj več kot desetino pa starejši od 54 let.

Večina opravila manj kot 30 delovnih ur na mesec

Nekaj več kot polovica vseh, ki so delali prek digitalnih platform, je tako delo opravila tudi v mesecu pred anketiranjem. Večina od teh jih je opravila manj kot 30 ur dela. Za več kot dve tretjini delavcev je dohodek iz tega dela predstavljal manj kot polovico skupnega mesečnega dohodka.

Večina tistih, ki so v prejšnjem letu delali prek digitalnih platform, je bila sicer zaposlenih ali samozaposlenih (86 %), preostali pa so se opredelili kot študenti, brezposelni ali upokojenci.

Digitalne platforme prispevale k novim oblikam zaposlitev na trgu dela

Pri delu prek digitalnih platform gre za odnos med tremi akterji:
– ponudnikom določene storitve ali izdelka (»platformni delavec«),
– stranko (fizična ali pravna oseba) in
– platformo ali aplikacijo, digitalno spletno storitvijo, ki omogoča interakcijo med dvema ali več različnimi (soodvisnimi) skupinami ponudnikov in strank.

Med platformami, ki posredujejo pri izmenjavi storitev in izdelkov, je zaznati različne stopnje (izvajanja) nadzora nad delavci. Nekatere imajo le manjšo vlogo in delujejo kot spletišče za lažjo izmenjavo storitev, druge pa z določanjem omejitev in pogojev plačila ter lokacije ali časa dela posegajo tako v organizacijo kot tudi v nadzor nad izvedbo.

Večina fleksibilna pri določanju svojega delovnega časa

Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform v zadnjem mesecu (tj. polovica vseh, ki so v 2022 opravili kakršno koli delo prek spletnih platform), si je 90 % oseb lahko samih določalo delovni čas za naloge, povezane s tem delom, ali pa so delo lahko samostojno razporedili znotraj določenih časovnih okvirov. Trije od štirih so lahko cene storitev oz. izdelkov določili sami ali pa so ceno postavili v dogovoru s platformo ali strankami.

EU OSHA o platformnem delu:

Spletne platforme platformnim delavcem ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

Eno od tveganj digitalizacije so negotovi delovni pogoji delavcev, ki delo opravljajo preko spletnih platform. Ti delavci so prisiljeni v lažno samozaposlitev in nimajo ustrezne socialne zaščite. Ostajajo brez ustrezne varnosti in zdravja pri delu.

EU OSHA: Spodbujanje varnosti, pravičnosti in pravne urejenosti dela na digitalnih platformah | Safety and health at work EU-OSHA, november 2024

12/05/2023: Delo na digitalnih platformah: novi dokumenti obravnavajo raznolikost delovne sile ter posledice za varnost in zdravje pri delu ter pobude za preprečevanje in obvladovanje tveganj

POZOR: Spodnje povezave so na spletno stran EU OSHA v angleščini. v izbirnem seznamu jezikov izberi slovenščino!

Digitalne platforme so preoblikovale svet dela in prinesle nove izzive, ki jih je treba nemudoma obravnavati. Več kot 500 platform, ki so trenutno dejavne v EU, ustvarja zaposlitvene priložnosti, a se njihovi delavci srečujejo s tveganji, kot so povečanje intenzivnosti dela, slabo spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter negotovost zaposlitve. Po drugi strani pa lahko delo na digitalnih platformah pomeni priložnost za nekatere skupine delavcev, kot so invalidni delavci ali delavci migranti, da vstopijo na trg dela ali se nanj vrnejo.

Nova dokumenta za razpravo, ki sta del našega raziskovalnega projekta varnosti in zdravja pri delu v zvezi z digitalizacijo, zagotavljata vpogled v:

preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih in varnostnih tveganj pri delu na digitalnih plaformah, s primeri praks in orodij, ki jih digitalne platforme izvajajo za spodbujanje varnih delovnih pogojev, in

raznolikost delovne sile in delo na digitalnih platformah: posledice za varnost in zdravje pri delu, razprava o tem, kako je lahko delo prek digitalnih platform odskočna deska za zaposlovanje posebnih skupin delavcev.

Delo na digitalnih platformah je eno od prednostnih področij naše prihodnje kampanje „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“ 2023–2025.

Za več informacij si oglejte naše prejšnje publikacije.

Stališča ZSSS in ETUC:

Predsedstvo ZSSS je novembra 2021 sprejelo resolucijo “Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu”. V njej je napovedalo: “Zavzemali se bomo za oblikovanje določb o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti tako na področju socialne varnosti kot na področju varnosti in zdravja pri delu.” Ozavestimo, kaj pomeni platformno delo za delavske pravice na trgu dela! Bodimo solidarni do platformnih delavcev!

Resolucija predsedstva ZSSS, sprejeta na 32. seji z dne 16. 11. 201: Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu na tej povezavi

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) zahteva predpise, ki bodo uredili delovno-pravni položaj platformne delavce in seveda tudi varnost in zdravje pri delu. Njena dolgoletna prizadevanja so obrodila prvi konkreten rezultat, saj je bil 9. 12. 2021 objavljen predlog EU direktive o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu. Predlog pozdravljamo! Toda proces njenega sprejemanja bo še dolg. Tudi ZSSS opozarja na nujnost ureditve položaja platformnih delavcev.

Sporočilo Evropske komisije v slovenščini: Predlogi Komisije za izboljšanje delovnih pogojev oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela in povezava na predlog direktive (v angleščini) z dne 9. 12. 2021 o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu (COM(2021) 762 final na tej povezavi

Projekt ZSSS:

ZSSS je v letih 2020-2021 partner v projektu avstrijskih sindikatov DIDANET, posvečen digitalizaciji in njenim izzivom in ​​priložnostim na trgu dela, kamor sodi tudi platformno delo. Ozavešča o načinu in o pogojih dela platformnih delavk in delavcev. Prihajajo večinoma iz ranljivih skupin družbe in pogosto ne poznajo sindikalnega dela in svojih pravic. Preko več kot 500 platform že dela vedno več ljudi.

O projektu DIDANET (DIGITAL DANUBE NETWORK) avstrijske zveze sindikatov ÖGB in ZSSS, 2020-2021, na tej povezavi

Webinar ZSSS 10. 12. 2021 “Platformno delo – sanjska fleksibilnost ali izkoriščanje najšibkejših?”  o prihodnosti dela v luči platformnega dela in njegovega pomena za zaposlitve, socialno varnost in način opravljanja dela.

 

Raziskave o platformnem delu:

DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022

Direktive in uredbe EU:

DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

UREDBA (EU) 2024/1689 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci)

Kampanja ITUC za ILO konvencijo o pravicah platformnih delavcev: Čas je, da vsem delavcem na platformah zagotovimo pravice!

ITUC sporoča, da je na konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO) junija 2025 bilo sklenjeno, da se naj bi na ILO konferenci 2026 sprejela konvencija in priporočilo o pravicah platformnih delavcev. Namen kampanje je pritisk na vlade, da takšno konvencijo leta 2026 tudi dejansko potrdijo. Kampanja med drugim poteka s spletnim podpisovanjem pisma s pozivom svoji vladi, naj leta 2026 glasuje za sprejem takšne konvencije.

Podpis je možen na tej povezavi.

E-novice ZSSS o platformnem delu:

19/2025 e-novica ZSSS (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu

16/2025 e-novica ZSSS (9. 4. 2025): Smernice ZSSS za platformno delo

39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu

13/2024 e-novica ZSSS (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

71/2021 e-novica ZSSS: O platformnem delu na 10. 12. 2021, svetovni dan človekovih pravic

Back to Top

Biološke obremenitve pri delu

On 23. junija, 2022   /   Biološke obremenitve pri delu  

Biološke obremenitve pri delu

                       Klopni meningoencefalitis                                             Migrirajoči eritem – simptom Lymske borelioze

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev. Ne spadajo pa med te dejavnike poškodbe z rastlinami in živalmi, razen če gre za toksične ali infektivne učinke. Npr. večje tveganje za ugriz podgane pri delavcu v kanalizaciji ni biološki dejavnik, pač pa možnost okužbe, ki bi se s takim ugrizom prenesla.

Kadar gre za dejavnosti, kjer upravljajo biološki material oziroma je to glavno opravilo, je podatkov za oceno dovolj.  Zavedajo se jih tako zaposleni kot delodajalec in praviloma že izvajajo preventivne ukrepe. Več težav je tedaj, kadar je izpostavljenost biološkim dejavnikom nenamerna in zato pogosto neprepoznana, saj se jih deležniki pogosto ne zavedajo: npr. pri ločevanju odpadkov ali pri kmetijskih dejavnostih.

Biološki dejavniki se prenašajo bodisi s stikom med ljudmi ali ljudmi in živalmi, z živalskimi produkti ali prek prenašalcev (npr. insekti). Vstopna mesta so bodisi dihala ali koža (praviloma poškodovana) in sluznice. Od tega in vsebnosti mikroorganizmov v biološkem materialu je največkrat odvisno, ali bo okuženi zbolel ali ne.  

Na kaj smo pozorni med ogledom delovnega mesta:

  • ali je dejavnost taka, da obstaja večja verjetnost za izpostavljenost biološkim dejavnikom;
  • katerim biološkim dejavnikom so lahko delavci izpostavljeni in kakšna je njihova razvrstitev oziroma katere bolezni lahko pričakujemo;
  • ali imajo biološki dejavniki poleg infekcijskih tudi alergene, karcinogene ter učinke na razvijajoči se plod; ali obstaja večje tveganje za poškodbe, pri katerih bi se lahko vnesli povzročitelji bolezni;
  • kakšna je skupina zaposlenih (npr. ljudje s spremenjenim imunskim odzivom npr. zaradi zdravil, starejši, nosečnice, mladi delavci, ki so bolj dovzetni za bolezni, povzročene z biološkimi dejavniki).

Na kaj naj bo pozoren delavski zaupnik pri ocenjevanju tveganja zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom:

  • ali so bila tovrstna tveganja sploh ocenjena,
  • ali so predvideni posebni preprečevalni ukrepi, kot so cepljenja, preverjanje cepljenj in stanja protiteles ob zdravstvenih pregledih,
  • ali so predvideni ukrepi ob poškodbah, ko se lahko vnese okužba: prva pomoč, protokoli za ukrepanje.

 

V času pandemije covid-19 (2020-2021) so delodajalci dopolnili svojo oceno tveganja z ukrepi preprečevanja širjenja okužbe med zaposlenimi s koronavirusom SARS-Cov-2. 

ILO o bioloških nevarnostih na delovnem mestu

INFORMACIJA: Državni zbor RS je 28. 1. 2026 izglasoval zakon o ratifikaciji konvencije MOD št. 190!

KONVENCIJA 192, Konvencija o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki jo je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025, neuradni prevod, neratificirana

PRIPOROČILO 209, Priporočilo o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki ga je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025

OPOMBA: Ministrstvo za delo je 24. 10. 2025 Ekonomsko-socialnemu svetu posredovalo neuradna prevoda konvencije in priporočila v slovenščino. Ministrstvo je obvestilo, da bo slovenska vlada Državnemu zboru RS predlagala postopek ratifikacije konvencije MOD št. 192 šele po pridobitvi sklepa Sveta EU, da je ratifikacija v skupnem interesu EU.

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) o konvenciji 192:

Iz zgodovine nastajanja konvencije št. 192

 

Poklicne bolezni:

4. Nalezljive in parazitske bolezni
401 Nalezljive ali parazitske bolezni, ki se na človeka prenašajo z živali ali ostanki živali
402 Tetanus
403 Bruceloza
404 Virusni hepatitis
405 Tuberkuloza
406 Amebiaza
407 Druge nalezljive bolezni, ki jih povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu, pri pomoči
doma ali v drugih primerljivih dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe
408 COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri
pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je
bilo dokazano tveganje okužbe

Nekaj primerov, kjer lahko pričakujemo biološke dejavnike:

  • proizvodnja hrane: plesni, kvasovke, bakterije, pršice, alergeni živil, toksini,
  • zdravstvo: virusi, bakterije, infekcije kot posledice poškodb z ostrimi instrumenti,
  • laboratoriji: okužbe in alergije pri ravnanju z mikroorganizmi, celičnimi kulturami, tkivi, okužbe po poškodbah z instrumenti,
  • kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in proizvodnja hrane: virusi, bakterije in paraziti, ki se prenašajo z živali na človeka, insekti kot prenašalci (npr. klopi), alergeni v hrani, rastlinah in živalih (dlaka, insekti), plesni in kvasovke, živalski toksini,
  • veterina: virusne in bakterijske bolezni, ki se prenašajo z živali (zoonoze),
  • zaposleni, aktivni v tropskih in subtropskih krajih, pomorci: paraziti (npr. malarija), virusi in povzročitelji drugih tropskih bolezni,
  • kovinska in lesnopredelovalna dejavnost, papirna in tekstilna industrija: bakterije v hladilnih emulzijah, plesni, kvasovke,
  • izpostavljenost klimatiziranim prostorom (tekstilna in papirna industrija): plesni, kvasovke, legionela,
  • arhivi, muzeji, knjižnice: pršice, plesni, bakterije,
  • gradbeništvo: plesni,
  • pedagoški delavci: otroške nalezljive bolezni: ošpice, rdečke,
  • policisti, vojaki, cariniki, pazniki: hepatitisi, HIV, tuberkuloza,
  • zaposleni v komunalni dejavnosti in pri ravnanju z odpadki: plesni, alergeni, virusi hepatitisov, bakterije,
  • delavci v bazenih: legionela, kvasovke.

Informativno gradivo v slovenščini:

 

 

 

 

 

 

 

Alergija na trave

 

Biološki dejavniki – uvod, EU OSHA

Legionarska bolezen, EU OSHA

Povzročitelji kožne preobčutljivosti, EU OSHA

Povzročitelji občutljivosti dihal, EU OSHA

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Izpostavljenost biološkim sredstvom in povezane zdravstvene težave zdravstvenih delavcev, EU OSHA 2019

V okviru velikega projekta, ki se izvaja za izboljšanje vedenja o bioloških sredstvih na delovnem mestu, je agencija EU-OSHA proučila tveganja, ki so posledica izpostavljenosti tem sredstvom, za delavce v zdravstvenem sektorju. Stanje, predstavljeno v tem dokumentu za razpravo, je rezultat teoretičnega proučevanja in zbiranja podatkov ter informacij, zbranih z intervjuji in v ciljnih skupinah s strokovnjaki in zdravstvenimi delavci.

Dokument za razpravo poudarja vrste izpostavljenosti, učinke na zdravje, načine izpostavljenosti in nastajajoča tveganja, ki so pomembna za ta sektor. V proučevanje so vključene skupine delavcev, za katere še izrecno velja, da so izpostavljene tveganju, ob tem pa se ugotavlja, kateri ukrepi politike bi lahko bili v pomoč pri prehodu na bolj sistematični pristop k obvladovanju tveganj.

Nezavezujoče smernice o bioloških dejavnikih, Priročnik za podporo inšpektorjem za delo pri ocenjevanju strokovnosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem izpostavljenosti SARS-CoV-2, Vloga inšpektorjev za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja, SLIC, 2022

 

Predpisi:

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

Glej novo prilogo III na straneh 692 do 728 Uradnega lista št. 12/2024 z dne 9. 2. 2024 na tej povezavi

Plesen v delovnih prostorih – neobvezno mnenje IRSD v smislu nudenja strokovne pomoči, 16. 10. 2023

Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb 

Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb 

Pravilnik o pitni vodi 

Direktiva evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

1. sprememba: Direktive Komisije (EU) 2019/1833 (z dne 24. oktobra 2019)

2. sprememba: Direktiva komisije (EU) 2020/739 (z dne 3. junij 2020) in Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi poškodb z ostrimi pripomočki

DIREKTIVA SVETA 2010/32/EU z dne 10. maja 2010 o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU

E-novice ZSSS:

51/2025 e-novica ZSSS (4. 11. 2025): Prevod Konvencije MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju

30/2025 e-novica ZSSS (18. 6. 2025): Nova Konvencija ILO št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju

8/2024 e-novica ZSSS (9. 2. 2024): Nova Priloga III Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

3/2022 e-novica ZSSS (25. 1. 2022): ZSSS: Proti obveznemu cepljenju brez zakonske podlage

70/2021 e-novica ZSSS (9. 12. 2021): Kdaj ni potrebno samotestiranje za COVID-19 ob prihodu na delo?

54/2021 e-novica ZSSS (29. 9. 2021): Ali velja COVID-19 v EU za poklicno bolezen ali za poškodbo pri delu?

52/2021 e-novica ZSSS (22. 9. 2021): Obveznost izpolnjevanja pogojev PCT in sporočanje osebnih podatkov

50/2021 e-novica ZSSS (15. 9. 2021): Test HAG za samotestiranje na covid-19

49/2021 e-novica ZSSS (1. 9. 2021): COVID-19 in dolgotrajni COVID-19 – vrnitev na delo

42/2021 e-novica ZSSS (28. 7. 2021): Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca

36/2021 e-novica ZSSS (24. 6. 2021: O testiranju in cepljenju proti covid-19

34/2021 e-novica ZSSS (16. 6. 2021): E-novica ZSSS 34/2021 (16.6.2021): Konec epidemije in evropsko digitalno covidno potrdilo

30/2021 e-novica ZSSS (4. 6. 2021): Poziv ZSSS delodajalcem, naj zaposlenim omogočijo cepljenje proti COVID-19 na naročeni termin

23/2021 e-novica ZSSS (12. 5. 2021): EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

9/2021 e-novica ZSSS (12. 2. 2022): Prevaliti strošek testiranja na delavce je nezakonito

6/2021 e-novica ZSSS (2. 2. 2021): Orodje OiRA za ocenjevanje tveganja za okužbo s COVID-19

4/2021 e-novica ZSSS (20. 1. 2021): Ministrstvo o hitrih testih za preprečitev širjenja COVID-19 na delovnih mestih

77/2020 e-novica ZSSS (10.12.2020): Prijava na cepljenje proti COVID-19

74/2020 e-novica ZSSS (3.12.2020): Če imate vsaj en simptom COVID-19, ostanite doma!

69/2020 e-novica ZSSS (16.11.2020): Cepivo proti COVID-19

67/2020 e-novica ZSSS (12.11.2020): Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

64/2020 e-novica ZSSS (2.11.2020): Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

62/2020 e-novica ZSSS (28.10.2020): Javni poziv predsednice ZSSS k zagotovitvi varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije

61/2020 e-novica ZSSS (20.10.2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

60/2020 e-novica ZSSS (16.10.2020): Protokol in priporočila NIJZ v primeru okužbe s koronavirusom

52/2020 e-novica ZSSS (24.9.2020): Vse o cepljenju proti sezonski gripi

51/2020 e-novica ZSSS (15.9.2020): Sezonska gripa podvoji širjenje COVID-19

48/2020 e-novica ZSSS (7.9.2020): Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

47/2020 e-novica ZSSS (24.8.2020): Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

46/2020 e-novica ZSSS (19.8.2020): Sporočilo Evropske komisije: Smernice o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19

45/2020 e-novica ZSSS (8.7.2020): Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

44/2020 e-novica ZSSS (7.7.2020): Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

41/2020 e-novica ZSSS (29.6.2020): Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

36/2020 e-novica ZSSS (3.6.2020): Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

31/2020 e-novica ZSSS (8.5.2020): Navodila in priporočila NIJZ za varno izvajanje posameznih dejavnosti

30/2020 e-novica ZSSS (6.5.2020): ZSSS zahteva pravilno klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v direktivi EU 2000/54/ES

29/2020 e-novica ZSSS (30.4.2020): COVID-19 in vračanje na delovno mesto / neobvezujoče smernice EU-OSHA

24/2020 e-novica ZSSS (17.4.2020): Priporočila za zaključek izolacije in vrnitev na delovno mesto

23/2020 e-novica ZSSS (16.4.2020): Eurofoundova spletna anketa: Življenje, delo in COVID-19

22/2020 e-novica ZSSS (9.4.2020): COVID-19 kot poškodba pri delu

21/2020 e-novica ZSSS (6.4.2020): Kako varno namestiti, uporabljati in odstraniti kirurško masko tipa II R

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

19/2020 e-novica ZSSS (31.3.2020): Opozorila tržnega inšpektorata glede mask za zaščito v času pandemije

18/2020 e-novica ZSSS (27.3.2020): COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

17/2020 e-novica ZSSS (14.3.2020): Medicina dela – koristne informacije za obvladovanje COVID-19

16/2020 e-novica ZSSS (20.3.2020): Medicina dela predlaga ukrepe za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19

15/2020 e-novica ZSSS (19.3.2020): Poziv k aktivni vlogi medicine dela v času epidemije

14/2020 e-novica ZSSS (17.3.2020): Ali je delo v času epidemije varno?

13/2020 e-novica ZSSS (13.3.2020): Epidemija razglašena – Kako se zaščititi pred okužbo na delovnem mestu?

7/2020 e-novica ZSSS (25.2.2020): Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

 

Back to Top

Psihosocialne obremenitve pri delu

On 23. junija, 2022   /   Psihosocialne obremenitve pri delu  

Psihosocialne obremenitve pri delu

 

   Stiske na delovnem mestu

Do več informacij o psihosocialnih obremenitvah s klikom na spodnje povezave:

Stres in psihosocialna tveganja

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Izgorelost

Duševno zdravje na delovnem mestu

 

Smernice MDDSZ:

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Publikacija:

Psihosocialna tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

Upoštevanje raznolikosti in diskriminacije pri ocenjevanju tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

Duševno zdravje pri delu, tematska števila DE, julij 2024

 

 

 

 

 

 

EU OSHA: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje pri delu:

Glej več na: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje pri delu | Safety and health at work EU-OSHA (europa.eu)

 

E-novice ZSSS:

46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025

45/2024 e-novica ZSSS (7. 10. 2024): Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

35/2024 e-novica ZSSS (5. 7. 2024): Izšla je tematska številka DE “Duševno zdravje pri delu”

Back to Top

Kemijske obremenitve pri delu

On 23. junija, 2022   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Kemijske obremenitve pri delu

Glej  tudi

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Storitve Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

S klikom na spodnje povezave do informacij o nevarnih kemikalijah:

Alergeni

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Biološki monitoring

Center za zastrupitve v Sloveniji – kliči v primeru zastrupitve na delovnem mestu

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Hormonski motilci

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Kombinirani vpliv kemikalij in drugih nevarnosti hkrati

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Nanomateriali

Nevarna zdravila v zdravstvu

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi

Reprotoksini

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Etiketa na kemikaliji

Opozorilna beseda

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Uredba REACH

Varnostni listi

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Poklicne bolezni:

1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:
100 Akrilonitril
101 Arzen ali njegove spojine
102 Berilij (glucinij) ali njegove spojine
103.01 Ogljikov monoksid
103.02 Ogljikov oksiklorid
104.01 Cianovodikova kislina
104.02 Cianidi in njihove spojine
104.03 Izocianati
105 Kadmij ali njegove spojine
106 Krom ali njegove spojine
107 Živo srebro ali njegove spojine
108 Mangan ali njegove spojine
109.01 Dušikova kislina
109.02 Dušikovi oksidi
109.03 Amoniak
110 Nikelj ali njegove spojine
111 Fosfor ali njegove spojine
112 Svinec ali njegove spojine
113.01 Žveplovi oksidi
113.02 Žveplova kislina
113.03 Ogljikov disulfid
114 Vanadij ali njegove spojine
115.01 Klor
115.02 Brom
115.04 Jod
115.05 Fluor ali njegove spojine
116 Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina
117 Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov
118 Butil, metil in izopropil alkohol
119 Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola
120 Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola
121 Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil
keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon
122 Organofosforni estri
123 Organske kisline
124 Formaldehid
125 Alifatski nitrirani derivati
126.01 Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)
126.02 Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)
126.03 Vinilbenzen in divinilbenzen
127 Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov
128.01 Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.02 Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.03 Halogenirani derivati alkilaril oksidov
128.04 Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov
128.05 Benzokinoni
129.01 Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani
derivati
129.02 Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati
130.01 Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov
130.02 Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov
131 Antimon in njegovi derivati
132 Estri dušikove kisline
133 Vodikov sulfid
135 Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
136 Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami
301 Bolezni dihal in raki
301.11 Silikoza
301.12 Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
301.31 Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
303 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin
304.01 Ekstrinzični alergijski alveolitis
304.02 Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in
sladkornega trsa
304.04 Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu
304.05 Sideroza
305.01 Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah
304.06 Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo
alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela
304.07 Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije,
in ki je neločljivo povezan z vrsto dela
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
307 Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
309 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin
310 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015

Glej kampanje ZSSS:

Kampanje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022-2023

Kampanja Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, 2018-2019

Odpravite poklicnega raka, 2016

Kampanja o smrtonosnosti kremenovega prahu, ki se vdihuje, 2016

Kampanja o smrtonosnosti izpušnih plinov dizel motorjev, 2016

Glej publikacije ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

Smernice:

Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi

 

Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi podajajo poenostavljeno metodo za oceno tveganja in so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU.

Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi

Mednarodna organizacija za delo (MOD/ILO) je objavila belo knjigo o novem instrumentu za kemikalije (Chemicals and the World of Work), ki bo na dnevnem redu Mednarodne konference dela v letih 2027 in 2028. Eden od namenov instrumenta je obravnavati pomisleke v zvezi z nekaterimi zastarelimi obstoječimi instrumenti ILO, na primer v zvezi s svincem, benzenom in fosforjem. Hkrati pa je to tudi priložnost za izboljšanje, posodobitev ali pojasnitev drugih določb.

ITUC zdaj pripravlja predlagane odgovore na vprašalnik, ki je del bele knjige. Da bi nam pri tem pomagali, bi bili zelo hvaležni, če bi z nami delili svoje posebne pomisleke ali prednostne naloge v zvezi s predlaganim instrumentom ILO. Pošljite na: rory.oneill@ituc-csi.org

Chemicals and the World of Work

 

E-novice ZSSS:

41/2025 e-novice ZSSS (2. 9. 2025): Evropska komisija predlaga 6. revizijo direktive 2004/37/ES

9/2025 e-novica ZSSS (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

7/2025 e-novica ZSSS (4. 2. 2025): Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

6/2025 e-novica ZSSS (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

5/2024 e-novica ZSSS (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah 

Back to Top

Sistem nadomeščanja slojev zraka

On 23. junija, 2022   /   Sistem nadomeščanja slojev zraka  

Sistem nadomeščanja slojev zraka

DOBRA PRAKSA IZ NEMČIJE:

Sistem nadomeščanja slojev zraka je učinkovit in najpogosteje izbran tehnični ukrep za zniževanje visokih temperatur v poklicnih kuhinjah. Uspešno pa so ga uporabili tudi v največjih obratih v Nemčiji. Z nizko hitrostjo se blizu tal uvaja zrak z le nekoliko nižjo temperaturo od želene.  Hladnejši zrak se pomeša z vročim zrakom in na višini delovne površine ustvari območje za delavca ugodne temperature. Vroč zrak se dviguje proti stropu, kjer se odsesava. Ta sistem je energetsko učinkovitejši in bolj tih od običajnih stropnih sistemov. Prav tako zagotavlja boljše prezračevanje in s tem boljšo kakovost zraka v prostoru. Ni pritožb delavcev zaradi curkov prehladnega zraka, zaradi katerih marsikje izklapljajo druge vrste hladilnih naprav.

Pojasnilo slike sistema nadomeščanja slojev zraka: počasno dovajanje zmerno ohlajenega zraka v delovni prostor pri tleh in odsesavanje vročega zraka pod stropom. Temperatura je idealna prav na višini delovne površine.

Vir: smernica nemškega poklicnega nezgodnega zavarovanja BGN (v nemščini), na tej povezavi

Back to Top